V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, torek, 14. 8. 1984 CENA 18 din Št. 62 ^^^Jp^ j^g^^ J^^^^ ^^^^^^ Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Drugo povišanje pokojnin Skupščina republiške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma njen odbor za plan in finance je predlagal, naj se pokojnine letos še drugič uskladijo z rastjo osebnih dohodkov. Tako se bodo pokojninski prejemki povečali 1. oktobra, vendar naj bi upokojenci dobili tudi razliko za nazaj, vse od 1. januarja. Tokrat naj bi se pokojnina povečala za 11 odstotkov, tako da bi najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo znašala nekaj prek 13.000 dinarjev, kar je nekaj več kot 70 odstotkov povprečnega delavčevega osebnega dohodka v Sloveniji. O predlogu bodo razpravljali zbori delegatov, predvidoma 18. septembra pa naj bi se o njem izrekli na skupščini skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Nevarno ranjen pri padcu s strehe Šenčur — V ljubljanskem Kliničnem centru se še vedno borijo za / i vljenje 44-letnega Alojza Hrovata iz Šenčurja, ki se je v soboto, 11. avgusta, ponesrečil pri svoji stanovanjski hiši. Opravljal je neka dela na strehi, pri tem pa rvi bil dobro privezan. Nenadoma se mu je pas, s katerim je bil pripet, odvezal, izgubil je ravnotežje in padel z višine 7 metrov na asfaltno dvorišče. Vžgal se je televizor Kranj — V nedeljo, 12. avgusta, je nenadoma izbruhnil požar v stanovanju Metode Krek iz Kranja. Zanetil ga je pregret televizor, ki ga je lastnica pustila prižganega, sama pa odšla od doma. V požaru, ki so ga zadušili kranjski gasilci, je nastalo za 100.000 dinarjev škode. Bolnici pomagali v dolino Katitovec — V koči na Ratitovcu xje v petek, 10. avgusta, resno obolela hči oskrbnice 15-letna Tatjana Do-brovnik. Naslednjega dne, takoj ob 1. uri po polnoči, se je ponjo odpravilo 6 gorskih reševalcev iz Škofje Loke in Kranja, pripeljali pa so tudi zdravnika, ki je odkril, da je dekletu potrebna takojšnja klinična pomoč. Se isto noč so bolnico prenesli v dolino, nato pa jo .odpeljali v Klinični center. Otrok padel z balkona in se ubil Kranj — V soboto, 11. avgusta, se je na balkonu v 4. nadstropju bloka na Nazorjevi cesti v Kranju igrala 3-letna Tatjana Zabavnik. Oče se je v kopalnici bril, tako da deklice za hip ni nadziral. Medtem je otrok k balkonski ograji pristavil stol, se nanj povpel in nagnil prek balkonske ograje ter padel čeznjo. Padel je na betonska tla in takoj umrl. Umrl pod podrtim zidom Glinje — 61-letni Vinko Jelov-čan se je v petek, 10. avgusta, smrtno ponesrečil pri podiranju stare stanovanjske hiše v Glinjah pri Cerkljah. Jelovčan je namreč hotel z že skoraj podrtega podstrešja hiše, ki je last Antona Smoleta, prinesti nekaj lesa. Na trhlem podstrešju se mu je vdrlo, zamajala se je na pol podrta stena in se zrušila na Jelovčana. Ponesrečenec je na kraju nesreče umrl. Ivan Torkar, predsednik Medobčinskega sveta zveze sindikatov za Gorenjsko je odprl 34. mednarodni gorenjski sejem. Že na farnem začetku je bilo za prireditev veliko zanimanje. Sejem si je do nedelje ogledalo že okrog 30 tisoč obiskovalcev. — Foto: F. Perdan 34. mednarodni gorenjski sejem Velika trgovina in zabava Kranj »Tudi sejemska dejavnost sodi v tem trenutku v uresničevanje gospodarskih in družbenih ciljev. Bogato sejemsko tradicijo bi zato moral Kranj kot poslovno mesto tudi v prihodnje čimbolj negovati in krepiti. S tem bi se Gorenjska v celoti še bolj uveljavila na širšem področju,« je na petkovi otvoritvi poudaril predsednik Medobčinskega sveta zveze sindikatov za Gorenjsko Ivan Torkar. Strela pobila trop ovac Soriška planina — V noči z 9. na 10. avgust je med neurjem strela udarila v trop ovac na Soriški planini in jih 154 ubila. 30 lastnikov ovac namreč pod okriljem pašne skupnosti iz Škofje Loke pase na Soriški planini. Te nđči se je trop ovac zatekel na vrh hriba Drav-ha. Med nevihto so se preplašene ovce stisnile skupaj in tako je strela pokončala ves trop. Ugotavljajo, da je strela napravila za dobra 2 milijona škode. Da je zanimanje za to veliko gorenjsko trgovino in zabavo veliko, se je izkazalo že v prvih urah po otvoritvi. Sejem si je namreč že prvi dan do opoldneva ogledalo okrog 1500 obiskovalcev. Na njem tokrat sodeluje 640 domačih in tujih razstavljavcev, ki ponujajo najrazličnejše blago široke potrošnje in druge izdelke. V večernih urah pa potem ski bi jo za zabavo in prijetno razpoloženje, zabavni ansambli. 34. mednarodni gorenjski sejem v Kranju bo trajal do 19. avgusta. Več o sejmu na 6. in 7. strani. A. Ž Sprejem za Alenko Preddvor — Krajani Preddvora, Tupalič in okoliških vasi pripravljajo Alenki Cudermanovi, dobitnici zlate olimpijske kolajne, prisrčen sprejem v sredo ob 18. uri na igrišču osnovne šole Matija Valjavea v Preddvoru. Sprejem bodo popestrili Alpski kvintet, Gašperji, folklorna skupina, humoristi in še kdo. J Triatlon navdušil tudi Slovence - Prvega blejskega triatlona so se udeležili 403 športniki in športnice iz petih držav. Če njim dodamo še številne »kaveljce« in »korenine«, ki so se v Blejskem jezeru pomerili v plavanju na 2000 metrov, dobimo skupno število nastopajočih na blejskem športnem prazniku — 576. Med moškimi sta z roko v roki prva pritekla v cilj Brane Breznikar z Raven na Koroškem (levo) in Milan Klemenčič iz Kranja (desno), med 18 ženskami pa Karmen Raišp iz Hoč. — Foto: F. Perdan Kaj bo, če se tržišče naveliča... Nihče se niti reč preveč ne razburja, ko sliši, kaj se je danes dopoldne spet podražilo. Nihče več ne verjame statistiki, ki tako verno pošilja inflacijske odstotke v beli svet, kajti sleherni, ki biva v tej deželi, čuti na lastni koži, da so statistični odstotki silno varljivi. Ob tako nenadnem, hrupnem navalu in pritiskih na povišanje cen na tisoče proizvodom in izdelkom, so popustili vsi družbeni ventili, ki naj bi vsaj za silo zadrževali cenovni plaz in vsaj deloma krepili lepa stabilizacijska načela. Vse seje dalo lepo skriti pod dražjeprevoze,energi-jo, jeklo, surovine, celo pod kvaliteto ali zgolj pod novo etiketo — vsa lenoba, nesposobnost, neizvirnost je dobila nov cenovni pečat, kajti preverjati tako grmado zahtevkov na mizah skupnosti za cene je bilo nemogoče. V takšni stihiji, ki se napoveduje tudi po avgustu, ko mora država sprostiti 55 odstotkov svojih cen, bo sleherna namera po zaustavitvi, milo rečeno, težka. V začetku julija je bilo 330 zahtevkov za povečanje cen, precej cen pa se je spremenilo in se še spreminja s samoupravnimi sporazumi. Res je delovni organizaciji težko, ker pokriva velike družbene obveznosti, plačuje anuitete in se povsem odreka lastnemu razvoju, da ima — če sploh ima — denar za surovine. Vse, tudi nesmotrne in neposlovne odločitve minulih let, neproduktivnost in tudi nesposobnost pa naj zdaj prenaša uboga končna prodajna cena, ki jo vsi ti obeski silijo v nerazumljive višine — plačuje pa naj jo potrošnik. A kupna moč tega potrošnika ima svoje, čisto konkretne meje. Za zdaj je s prihranki še nekako spremljal njeno hitro rast, počasi pa se je naveličal preplačevati za to, da so se ustvarjale devize, od katerih proizovajalci spet pravijo, da imajo bore malo. Sluti, da se stalno slepomiši in dvoumi, ve, da je cena ione premoga astronomska in da je protiustavno in obenem skrajno nesramno v ceno meni nič tebi nič (brez njegovega referendumskega »da«) vkalkulirati tudi določen znesek za razširjeno reprodukcijo premogovnikov. Ko bo do grla sit tega, da mu domala polovica premoga ostane v koščkih na dvorišču, ko se bo naveličal piti vodo, kiji pravijo mleko, se ozirati za kavnimi mlinčki, ki se takoj pokvarijo in so brez rezervnih delov, ko se bo odvadil mesa in mu ne bo mar več za modne čevlje, bodo ti »kvalitetneži« in navijalci cen pogoreli. Ko bo povpraševanje povedalo ponudbi, da ne rabi pestrosti dvestotih tovarn pohištva, ki se lomi, zvija in krivi, bomo globokoum-no in prepozno spoznali, da bi se bilo že kdaj treba preusmeriti v neko drugo kvaliteto, ki prinaša zanimanje tržišča in vsaj skromni dobiček. D. Sedej Od krize do izobilja Kratka je pot od mesne krize do mesnega izobilja. Spomnimo se lanskega poletja: že se je obetalo precejšnje pomanjkanje mesa, ko so gorenjski intervencijski skladi začeli izplačevati kmetom dodatne premije za živino (v hribih 53,57 in v nižini 44,64 dinarja po kilogramu). Dodatno plačilo je zvabilo bikce čez hlevski prag v klavnice. Že v nekaj dneh so prej oskubljeni kavlji v trgovinah in mesnicah spet postali dobro založeni. V letošnjem poletju se spet srečujemo s krizo, ki pa ima za razliko od lanske drugačen predznak. Gre za mesno izobilje. Mesa je na pretek. Zaloge so že tolikšne, da ogrožajo redni odkup spitanih živali. V Gorenjski kmetijski zadrugi »čaka na nož« prek 150 goved, v škofjeloški zadrugi 200. Prireja se podaljšuje, pogosto že v škodo rejcev, in goveda, ki jih odkupujejo klavnice so 60 do 80 kilogramov težja kot običajno. Za nenormalno veliko ponudbo živine sredi poletja in za velike mesne zaloge je več razlogov. Cena koruze je presegla razumne meje. Z vojvodinske črne borze poročajo, da je tudi za 20 dinarjev višja od cene, ki jo je določil zvezni izvršni svet (17,70 dinarja). Ker je koruza tako draga, so draga tudi krmila. To pa povzroča manjše zanimanje rejcev za nadaljnje pitanje živali. Med kmeti se je že dolgo šušljalo o višjih odkupnih cenah. Nekateri so tudi upali, da bodo gorenjski intervencijski skladi, tako kot lani, izplačevali dodatne premije. Zadrževali so živino ter čakali podražitve in premij. Ko so 16. julija odkupne cene poskočile za 17,5 odstotka (pri 600 kilogramov težkem biku je to 30 do 35 tisočakov), se je ponudba živine močno povečala. To potrjujejo tudi v osrednjem gorenj- skem mesno-predelovalnem obratu, v škofjeloških Mesoizdelkih, kjer so v drugi polovici julija (po podražitvi) odkupili trikrat več govedi kot v prvi polovici meseca (pred podražitvijo). Močno se je zmanjšala kupna moč prebivalstva. V Mesoizdelkih so v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim prodali v trgovinah na drobno skoraj četrtino manj svinjskega mesa, sedmino manj govejega mesa in desetino manj mesnih izdelkov. Po julijski podražitvi se je poraba mesa še zmanjšala. Če vemo, da tudi turisti jedo vse manj mesa in vse več močnatih jedi in da je izvoz opešal, potem je razumljivo, da so hladilnice polne mesnih zalog. Cene so dosegle gornjo mejo in v mesno-predelovalnih obratih bodo morali sami poiskati poti, kako bi meso hitreje prodali. Vsakršna pocenitev mesa in živine bi namreč pomenila katastrofo za razvoj naše živinoreje, meni Tone Zore iz živinorejske poslovne skupnosti Slovenije. Že zdaj je dovolj hudo, saj se je pri kmetih privez telet zmanjšal doslej že za tretjino. Mesno-predelovalni obrati bodo morali pospeševati prodajo z bolj tržnim obnašanjem. K temu pa sodijo različni popusti večjim porabnikom, popusti glede na kakovost mesa in podobno. C. Zaplotnik MEDNARODNI 34. GORENJSKI SEJEM kranj, 10. - 19. 8.84 ugodni nakupi blaga široke potroš nje sejemske cene kmetijska in gozdarska mehaniza cija tradicionalni večerni zabavni pro- b gram 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 14. AVGUSTA 198 1 KS Bohinjska Bistrica Gradnja razdvaja Bohinjce Zadnje čase se je v tej največji krajevni skupnosti v Bohinju nakopičilo problemov od cest, turističnega razvoja, telefonskega omrežja do stanovanjske gradnje, ki je imela v javnosti največ odmevu — Rekli bi, da Bohinjci zelo »vkup držijo«, a so jih razdvojili prav ti problemi Bohinj - V krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica, ki se razteza od Soteske do Ukanca in /.ujema yso spodnjo bohinjsko dolino, so ljudje ravno toliko oddaljeni, da hi morali Udno držati skupaj, kadar hi radi kaj dosegli za svoj razvoj. Toda v tem okolju se kriza dvoje interesov, interesov vaškega in pol mestnega prebivalstva. Najbolj se je med obema z.akresalo ob predvideni po/idavi hektarjev poleg Doma .lo/a A/mana. saj so mi zagovarjali nujnost gradnje, dnini pa terjali zakonito varstvo plodne /enil je. /Vr/nr/ na ne\oje>u'iii gradbišču ŠC bo gradnja vendarle mko<- steklu I <■ -- Foto: /'. Perdan vedno stojijo. Opnmi.s-m ob&tajn, di da lui tedaj precej dražja kht danes Učbeniki že na policah Založniki osnovnošolskih in srednješolskih učbenikov obetajo, da bodo šolarji lahko septembra sedli v klopi s skoraj popolnimi šolskimi potrebščinami — Za (»snovno šolo bo zakasnil en sam učbenik, nekatere srednješolske pa še pišejo — 21-odstotna podražitev in nič več popusta na organizirano prodajo Pred začetkom šole morajo starši globoko seči v žep. Za nadebudne/a v brezplačni šoli morajo vsakega septembra odšteti domala »Ive tretjini plače. Tudi letos so se te skrbi že začele, prava gonja za učbenike po knjigarnah pa verjetno šele pride. Sicer letos obetajo, da si vsaj z zamudami učbenikov starši ne bodo belili glav, a še vsako leto je kak učbenik zakasnil. Letos bo to knjiga Spoznavanje narave za 5. razred osnovne šole. Posebnih novosti za osnovno šolo letos ni, tako da bodo nekateri šolarji lahko ves sveženj učbenikov podedovali od starejšega brata ali sestre. Le sedem knjig je letos novih. Nova pa je tudi eena, ki je tokrat za 21 odstotkov višja od lanske. V primerjavi z drugimi podražitvami to sicer ni veliko, a dovolj za družinski proračun, ki ga jeseni bremeue še drugi izdatki. Srednješolci bodo letos deležni kar 85 novosti od skupno nekaj več kot sto učbenikov. Tudi letos jim ne bo posebno lahko, saj bodo (kot vse kaže) na nekatere učbenike čakali še dva meseca, četrtošolei pa bržkone eelo tja do novega leta. Za 1. letnik srednjega usmerjenega izobraževanja je letos največ novosti, precej bodo založniki izpolnili tudi šolsko torbo tretješolcev, medtem ko je glede knjig /a različna strokovna področja precejšnja susa. Učbeniki /a stroko namreč izhajajo \ manjših in seVeda dražjih nakladah, zato se jim nekatere posebne Izobraževalne skupnosti raje odpovedo. Učenci so tako deležni raznih skript, odvisni od zapiskov generaeije preti njimi ali eelo obsojeni na dolgotrajno pisanje. Tisti, ki bodo letos dlje časa čakali na učbenike, bodo v drugem četrtletju dobili tudi zvezke in dodatne snopiče kot dopolnilo nepopolnim učbenikom. Bred leti so nekatere šole uvedle organiziran nakup knjig pri založbah ali v knjigarnah za šolske knjižnice, ki jih potem učencem za določeno odškodnino izposodijo za vse leto. Ta način je že make bližji brezplačni šoli za učenea, vendar pa vse šole niso tako bogate, da bi vsako leto obnavljale učbeniški sklad. Pa vendar ga morajo. Ce že ne zaradi novosti in večjega števila učencev, pa vsaj zaradi obrabe, ki doleti knji- go poleni Ko je vse leto \ učenčevih rokah. Učenci sieer plačujejo nekaj odškodnine, toda ta bržkone ne zadošča za nakup novih knjig. Letošnjo jesen, čaka šolske knjiž-ntče z učbeniki za izposojo neprijetno presenečenje, saj so založbe ukinile popust na organizirano prodajo. Kakšen je odziv na ta ukrep, za zdaj še ni mogoče ničesar reči, ker se šole za nakupe odločajo v giuvnem zadnji teden pred začetkom šole. Nedvomno pa se bo pri organiziranem nakupu poslej poznala varčnost šole. Šolske knjižnice bodo skrbne je pretehtale, kateri zdelan učbenik lahko zavržejo in kateri je z nekaj lepotnimi popravki še uporaben za eno generacijo. • I). X. Žlebir A ta težava, k: je slovenski javnosti od vseli bohinjskih so najbolj /.nuna. tu ni edina Bohinjce posebej boli. ker njihov turistični razvoj, v katerem vidijo prihodnost, tako zaostaja za razvojem drugih središč. T« pa zato. ker je Bohinj tako slabo povezan z ostalim svetom, obenem pa v razvojnih programih občine kar nekako zapostavljen. Res, ta del sveta .ni izključno turistični, saj je tu tudi nekaj industrije, a ravno turizem je takoime-novana komparativna prednost Bohinja. Ko ne bi bilo šibko povezave, klavrne komunalne infrastrukture in pomanjkljivih turističnih zmogljivosti, bi bilo za razvoj Bohinjske Bistrice veliko laze. Kavno z. gradnjo poleg .Joža Ažmana so kanili izpopolniti turistične zmogljivosti, pri tem pa so zadeli ob občutljivo točko. Stanko Košnik. predsednik krajevne skupnosti, meni. da v Bohinjski Bistrici pozidava drugje ni možna, saj so vsi razpoložljivi prostori že pozidani, redke »plombe pa ne bi mogle poteši 11 potrebe niti po gradnji turističnih objektov, niti družbene stanovanjske gradnje. Mislim, da na bistriških treh hektarjih Slovenija ne bo mogla zaščititi kmetijske zemlje. V prihodnje bomo na predvidenem mestu gotovo gradili, le da bo tedaj to bistveno več stalo kot danes.' / gradnjo poleg Ažmana bi uspeli morda resiti tudi problem vzdrževanja tega lepega, a dragega družbenega doma. v katerem poteka domala vsa bohinjska družbena dejavnost I.e za kurjavo so lani toliko odšteli, da so že razmišljali, da bi se priključili na obrat LIP, ven daf bi bila tu preureditev predraga. Kaže, da bo treba za vzdrževanje poiskati pomoč pri bohinjskem združenem delu. Podobno kot za Ažmana velja tudi za stavbo KS. Telefon sodi med bohinjske sred njeroČne načrte, morda bo eelo predmet novoga referendumu. Razširiti namreč nameravajo centralo, da bo sprejela 700 novih priključkov, kolikršna je potreba za Bohinj (se pravi tri krajevne skupnosti tudi v zgornjem delu doline). Vsega, kar si želijo, ne bodo mogli izpeljati. Kanalizacije na primer, ki zdaj neurejena kali Savo Bohinjko že pri izviru. Nepokritih in nevarnih avtobusnih postajališč, ki so mnogokje kar sredi ceste. Cesto na Kavne in k Savici. Rešitev propadajočih stavb (Mladinskega doma, osnovne šole). Združitev združenega dela, da bi olajšali razvoj. Pred časom so se trudili združiti obrat Filbo in kovinski obrat LIP, a ni bilo nič iz tega. Sem je nameraval Peko prenesti enega od obratov, toda Bohinjci se za to niso posebno ogrevali, saj bi Peko zaposloval le delavce za enostavna dela. Te ponudbe pa tukaj ni. In še je verjetno problemov, ki smo jih spregledali. Resda danes niso ravno časi velikopoteznih načrtov in akcij, toda z več sloge se da marsikaj doseči. D. Z. Žlebir Hranilci naših nteju pru/iuijvjo \a jutrišnji dan, /r, avgusta I9N. leta. je bilo : odločbo nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije in vrhovnega poveljnika \()\ in l'O.I tovariša lim ustanovljen korpus narodne obrambe Jugoslavije, katerega naloga je bila zaščita državnih meja. obračun s kontrarcvnliu lonurji in vojaškimi zločinci, :aščite prebivalstva, organov oblasti ter objektov na osvobojenem ozemlju. Ta dan so si pripadniki obmejnih enot današnje armade SI P.I izbrali :a svoj praznik, čeprav so prve graničarske enote delovali :e I04H, leta. .hitri se bodo torej v številnih karuvlah ob držami men (paničarji spomnili pomembnec/a dogodka iz narodnoosvobodilne borbe. Označili ga bodo z raznimi prireditvami in slovesnost ni i, suer pa bo tudi njihov praznik minil koi vsak pri srcu miren in enakopraven razvoj obeh narodnih skupnosti na Koroškem, da referenduma ne podpišejo. Poziva pa zlasti tudi politične stranke, da se nedvoumno postavijo proti referendumu, ker je nedemokratično in zato nedopustno, da bi večina s takimi v resnici pro-timanjšinskimi oblikami odločala proti manjšini in njenim pravicam.« Pripravljenost Slovencev upreti se referendumu o ločitvi šol (osamitev slovenskih šol bi bila nov korak k ponemčevanju) je bila jasno izražena tudi na srečanju protifašističnih borcev in aktivistov treh sosednjih dežel, ki je bilo na Peršmanovi domačiji v Podpeci. Udeležilo se ga je nad 500 borcev in aktivistov. Dvojezična in ne ločena šola prispeva k boljšemu razumevanju obeh narodov. Znanje obeh jezikov prebivalce druži, neznanje pa razdvaja in ruši medsebojno spoštovanje. Referendum o ločitvi šol ima zato mračno ozadje in cilj vzeti Slovencem še eno od pravic, zapisanih v državni pogodbi, temelju sodobne Avstr i je! -jk „»{rt? lin/stavljen programski načrt revitalizacije — V za starega mesta Kranja je opredeljenih .77 tako imenov ujimije tudi kare IS b. ki zajema Puvšlarjcvo hišo ~o najbolj kvalitetnih, hkrat, pa glede ,|(( s(anj . , - "c na stanje tudi najbolj potrebnih čimprejšnje obnove. I a kare. ki je izsek i: širšega območja, zajema objekte na Tomšičevi 1t m 19 in hišne številke 17, 18, 19 in 20 na Tito- idalnem nučnu anih krajev. Med okolico, in je CWt% n trgu. \' Stebriščni dvoru ni Mest ■■■'ic hiše v Kranju je zdaj razstavljen programski nacrt revitalizacije tega območja Vsako sredo popoldne je zagotovljeno strokovno vodstvo po razstavi. Organizatorji pričakujejo od obiskovalcev pripombe in mnenja Programski načrt je na vpogled tudi v prostorih komiteja za urbanizem, gradbene m komunalne zadeve v stavbi občinske skupščine in v prostorih delovne organizacije Domplan v Kranju. ~- A. Z. Osrčje Gorenjske naj ohrani naravno podobo V Radovljici so ostro zoper načrte, ki skušajo jedro Gorenjsl prepresti s cestami, železnicami in daljnovodi ter ga preplavati akumulacijskim jezerom za elektrarno, ne da bi pri tem misli na ohranitev naravne dediščine Radovljica — Na julijski skupščini so radovljiški delegati razpravljali tudi o predvidenih posegih v prostor in se odločno zoperstavili takim načrtom, ki jim ni mar naravne dediščine osrčja Gorenjske. Resda se zavedajo, da razvoj ne bo obšel tega dela Slovenije, pa vendar velja načrtovati z. glavo m srcem, ne pa zgolj birokratsko. Delegati so zato predlagali nekaj rešitev, ki omogočajo raz voj. hkrati pa ohranjajo naravo. 'IV so namenili ne le številnim občinskim komitejem, ki se ukvarjajo s takim ali drugačnim poseganjem \ prostor, temveč tudi republiškim skupnosti za ceste, elektrogospodai sivu. vodnim skupnostim in drugim Medlem ko so do drugih posegov na primer hitre ceste in železnice ter daljnovoda, se kai strpni, pa se za gradnjo hidroelektrarne nikakor m so hoteli izreči. Do gradnje lektrarne ne sme priti, saj bi akumulacijsko jezero zalilo prav tisti radovljiško.-blejski prostor, ki hrani najlepše za klade naravo, zaradi česar je tudi turistično izkoriščen.' Ekonomski učinek te investicije- no bi bil tolikšen, da bi opravičil popolno iznialic onje narave Klektriko iz radovljiških vodnih virov bi lahko dobivali tudi z. nizkimi zajezitvenimi stopnjami na Savi Dolinki. Savo Bohinjko pa kaže se naprej varovati takih posegov. Hitra cesta bi napravila še M manj škode, če bi jo speljali po: zdaj obstoječi magistralni cesti, s tako ne bo načela dodatnih kmet, skih površin. Toda okolico hitre | ste bodo morali lako urediti, da hrupom ne bo motila ubrane rac vljiške okolice. Tudi do železnice so v Radovlj* malce skeptični, zato so sami pred guli, kje naj teee železna cesta D traso mimo Črnivca. Noš m nad 9 kom bo moralo še preveriti m pottt ti Železniško gospodarstvo Slovi je. Daljnovod naj bi sel po p:-delegatov tam. kjer z.e zdai stđ vodi. dodatni pa naj bodo zgraf namesto starih, ki imajo zdaj p:vn ko napetost. Blejska obvoznica ne bo bistvor načela naravnega okolja, ce bo tt) južno od Jarš, med Stražo in goro ter pod Koz.arco, pri nekdaj »•garažah* pa se bo priključila t hinjski. Na delegatski skupščini so pouo rili. da kaže vse take in podobne: črte posegov v prostor poprej pop dati tudi s strani varstva okolja, pa da šele žolčne delegatske ra/p ve opozarjajo nanj. potem ko jo vse domala sprejeto in potrjeno. f| LAS Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice. Kranj. Radovljica, Škotja Loki.-Trzic — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovor« urednik Jože Košnjek — Novinarj Leopoldina Bogataj Danica Dolenc. Dušan Humer. Helena Jelovcan in Mencinger Stojan Saje Darinka Sedej Marija Volcjak. Cveto Zaplotnik. Andrej Zalar in Danica Žlebir - F* toreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec. Slavko Ham | Igor Kokalj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 tednik, od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltedmkcJ sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih - Stavek TK Gorenjski tisk. tisk ZP Ljudska pravo Ljubljana Naslov uredništva in uprave lista Kranj. Mose Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju »Krt ka 51500-603-31999 — Telefoni direktor in glavni urednik 28-463. redakcija 21-860. odgovorni ur«4M 21-835 tehnični urednik 21-835. komerciala, prlpaganda. računovodstvo 28-463 mali oglasi narocm* 27 960 Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za II. polletje TOREK, 14. AVGUSTA 1984 NOTRANJA POLITIKA. GOSPODARSTVO 3. STRAN O JL A 8 Med žetvijo in setvijo še en pridelek Ajde ne bo, repa predvsem za prodajo Kmetje kranjske občine bodo v pravili zgodnji krompir in žita, kombinatu so se na 200 hektari polj bodo očistili plevela, ostale Kranj — V knjigi »Kmetijstvo kranjskega suva piše. da so že v začetku tridesetih I«-1. torej prod več kot pol sto let ju. na 28 odstotkih - poljski' ploskve pridelali na leto dva pridelka — poleg Referendum v Cestnem podjetju KRANJ — (ilede na dosedanji potek samoupravnega organiziranja v skladu z zakonom \ Cestnem podjetju Kranj ho v četrtek, Ki. avgusta, v tej delovni organizaciji še en referendum. Delavci Cestnega podjetja se bodo odločali o sprejetju predlogov samoupravnih splošnih aktov, s katerimi se urejajo medsebojna razmerja med delavci obeh temeljnih organizacij združenega dela in delovno skupnostjo skupnih služb. Delavci Tozd Vzdrževanje in varstvo cest ter TOZD Gradnje se bodo odločali 0 predlogu samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev v delovni skupnosti skupnih služb in v temeljnih organizacijah, združenih v Cestno podjetje Kranj. O predlaganem samoupravnem sporazumu, nadalje o sporazumu o združevanju delu delavcev delovne skupnosti skupnih služb in statuta delovne skupnosti pa se bodo odločali tudi delavci bodoče delovne skupnosti skupnih služb. Kazen tega bodo delavci bodoče delovne skupnosti skupnih služb volili tudi svoje delegate v samoupravne organe delovne organizacije. A 7. se njive, s katerih so (bodo) pos-posejali s strniščnimi dosevki. V h odločili za zeleno gnojenje, del pa zasejati s krmnimi rastlinami. glavne poljščine (/ita) se strniščne po se\ k«'. Takrat so v kranjskem sreza se jali "krog 2200 hektarov ujđe, IzOtl hektarov repe m prek 7(M> hektarov korenju. Se dobra tri desetletja kasneje so kmetje v pšeničnu strništa pravilo mu sejali črno gorenjsko ajdo iti topo. v ozimni ječmen korenje, v oves pa < i no deteljo. Sredi šestdesetih let so kmetje veliko njiv zasejati s travo. Tu krat so. tudi zmanjšali delež pšenice v setvenem kolobarju in domala povsem opustili pridelovanje ječmena, i/i. hi ovsa. Na račun žit s«' je uveljavila ko ruz.a za siliranje, ki zavzema zadnja ie ta v setvenem kolobarju kranjske ubi i ne že šestino polj.'še enkrat ve< km pšenica in celo malenkost ve« kot krompir. Hkrati z. razmahom siiužne koruze se je začela spreminjati tudi sestavu strniščnih dosevkov. Ajdo. ki je pred tem prevladovala nu kranjskih poljih, je nadomestilu krmna ogrščica sorti' staršku, pri kmetih bolj poznana z. imenom listnati ohrovt: s tem dosevkom posejejo zadnja letu že več kot polovico vseh strnišč. V začetku sedemdesetih let se je kot strniščni dosevek uveljavi la mnogocvetna ljuljku, s katero dandanes posejejo četrtino strnisc. Preostale njive posejejo s krmno repico PVH, z. mešanico jare grušii e in ovsa, s pitnikom ter nekoliko tudi z uloksan drijsko in s perzijsko deteljo Delež strniščne repe se je v zadnjem času zmanjšal, še vedno pa jo nekateri seja-jo m potem uporabljajo zu krmljenje živine, čeprav so zadružni strokovnjaki že večkrat opozorili, da vsebuje malo hranilnih snovi. Repo sejejo predvsem na področju TZO Cerklje; ne toliko za to. da bi jo krmili živini, bolj zaradi ki-sanja in prodaje v Italijo. Kmetje kranjske obč ine bodo letos prav vse njive, s katerih bodo (so) po Zanimiv ni celovit nastop na sejmu sta pripruvilu Industrija motornih VOZU \'ovo mesto in Murka iz Lesc Predstavila sta celoten program vozil IMV Renault in počitniških prikolic. Za kupce katre tudi v sejemskih dneh velja takojšnja dobava in prodaja -staro :a novo . \'soboto je IM\ vsem lastnikom avtomobila Renault na sejmu omogočil brezplačen pregled njihovega vozila. Dvig cen mimo sindikatov Sindikati po republikah in pokrajinah so brez moči pri naraščanju cen — Nizka proizvodnja tam, kjer imajo najbolj sodobno tehnologijo Ko so na seji zveze sindikatov Jugoslavije govorili o letošnjih polletnih rezultatih gospodarjenja v Jugoslaviji, so predstavniki republiških in pokrajinskih sindikatov dejali, da stabilizacijska prizadevanja niso uspešna in da nimajo toliko moči, da bi lahko zaustavili visoko rast cen. Najslabše rezultate so tudi letos dosegli na Kosovo; kljub sodobni tehnologiji se je industrijska proizvodnja zmanjšala za 3.3. odstotke Predstavniki sindikata s Kosova so menili, da je tieba Kosov u kot ne razviti pokrajini se naprej pomagati, saj znaša povprečni osebni do ho dek okoli 14.800 dinarjev. 137 delovnih organizacij je poslovalo z izgubo, v 570delovnih organizacijah pa niso mogli poravnati svoiih obvez nosti. Predstav nik Vojvodine je dejal, da so bi 11 sindikati v tei pokrajini Odločno proti podražitvam mesa in mesnih izdelkov, saj je tega dovolj, a njihova sindikalna stališča niso poslušali. Slovenska predstavnica je bila mnenja, da inflacija narašča zaradi visokih cen ziv il m tei jula nuj ne ekonomske zakonitosti predv sem v kmetijstvu in živilski indtisti i ji \ Posni in lleicegovini se sindikat ubada s težavami, kako naj lu delovne OrguntZUfrije zagotovile osebne dohodke za zaposlene. Dogaja se. da ostanejo brez njih tudi po dva meseca. Prejšnji mesec je kal okoli 5.000 zaposlenih dobilo le zajamčene osebne dohodke V črni gori so delavci zahtevali uvedbo socialnih kart m se / nimu tudi strinjajo Delavci so nadvse solidarni do drugih. Na Hrvaškem so je industrijski! proizvodnja povečala tako kot v Sloveniji, vendai ie ob rasti proizvodni* ,um precej težav, saj obenem naraščajo zaloge, kai zmanjšuje proizvodnjo in dohodek. V Makedoniji imajo probleme . plačilom osebnih dohodkov; veliko delov nih organizacij ima blokirani.' žiro rac ime. Na soji so poudarili, da jo trebit takoj zajeziti usihanje realnih Osebnih dohodkov, saj bodo le tako spodbudili delavce k boljšemu go spodurjenju. t spravili zgodnji krompir in žila (gre za več kol finu hektarov), posejali s strnis (nuni dosevki. Na zadnjem sestanku Med/udru/nogu svetu zu Gorenjsko na njem s., bili navzoči tudi predstav nik i republiških kmetijskih organi/a i U so omenili možnost, da bi kmetje posejali s strniščnimi dosevki tud; družbena polja. V temeljni organizaciji Kmetijstvo Kmetijsko živilskega kom binata Gorenjske so povedali, da to ne bo mogoče (razen na štirih hektarih), ker bodo vse njive sami izkoristili, lil hektarov bodo posejali z. mešanico nmogocvetne ljuljke m detelje, 4.r) bek. turov s travno trav no detel jnimi meša nu um m "><". hektarov z mešanico gra sne m enega od zit. \a 200 hektarih iiiiv bodo opravili zeleno gnojenje: njive bodo posejali z oljno redkvijo, ki pa l«i bodo kasneje podoruli. Na njivah, kjer bodo spomladi posadili semenski krompir, bodo pustili, da se bo razrasel plevel 1" do 15 centimetrov visoko, nu kar na bodo s kemičnimi pripravki za trli Ciste njive« so namreč eden iz med pogOJCA za pridelovati je kakovost neg« semenskega krompirja. 85 hekta rov nj K bodo že prve dni septembra posejali z oljno ogrsčico. dva tednu kasneje pO Hm hektarov še z rž.jn Čeprav sta Gorenjska kmetijska za druga m Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske — tozd Kmetijstvo sklenila z ljubljanskim Žitom sporazum o trž- nem pridelovanju ajde. je že zdaj goto vo. da letos obveznosti ne bosta izpolnila. Če gre verjeti pregovoru, da je ».Jakobova ajda malokodaj lepa-, po tem ni nobenega dvoma več. da je za setev ajde zdaj že prepozno; posejati bi jo motali vsaj do 25. juliju. Tudi za preostale strniščne dosevke velja, da jih bo treba posejati takoj, ko bodo z njiv oclropotah žetveni kombajni. C. /aplotmk i la nai< '/'ix i v ,)0 pridobitvi • ■ 1 slovenski Po \ ei letih ali • zelezarje Začetek gradnje elektrojeklarne Jeseniška železarna je prijavila naložbo v elektrojeklarna Službi družbenega knjigovodstva, s tem pa se gradnja jc- klarne lahko začne — Vrednost največje slovenske naložbe ie IS milijard dinarjev Jesenice - .Jeseniška železarna l' ! avgusta»ptrlu elektrojekLu no 2 Službi družbenega knjigovodstvu ■■■ gradbenega dovoljenja se bo izgradnja največje in vest i( c in i metalurgiji in v slovi nski industriji nasploh le zace! prizadevanj, po neštetih razpravo!) in odlasaniu. ki je • ogromno denarja, bodo na Heleni polju le zabineli gradbeni stroji. Z novo elektrojeklurno bodo posodobili proizvodnjo sinovega je kla na .Jesenicah m v Sloveniji. Sedanja proizvodnja v Siemens Marti novih pečeh porablja dvakrat vec energije in povzroča taksne stroške'', da jih vrednost končnega proizvoda vec ne prenese ne doma in ne na tujem. Preveliki stroški proizvodnje so vzrok za hudo izgubo železarne., saj razlika v stroških za proizvodnjo lila.1)01) ton surovoga jekla letno znaša kar 2..I milijarde dinarjev. Ob predvidim) letni vrednosti prodaje ili milijard dinarjev delovni kolektiv te razlike ne (nore vec prenesti m v črni metalurgiji po sv "tu taksne m podobne probleme rc šujejo le s posodobitvijo tehnologije. Posodobitev črne metalurgije je nujnost, ki jo terjajo tudi potros ii i ki jekla, predelovalci. .Jeseniška železarna sodeluje s številnimi predelovalci, ki so le potrdili namene v modernizacijo, saj je na mizah je seniškega kolektiva danes kar 14r> samoupravnih sporazumov . ki so jih podpisali predelovalci in potrošniki o skupnem vlaganju na osnovi skupnega dohodka za posodobitev osnovne metalurške proizvodnje. Nova elektrojeklarna je eden izmed največjih slovenskih objok-tov. a vendarle predstavlja le šestletno amortizacijo jeseniške železar ne. ki jo v zadnjih letih že združujejo za jeklarno. Po eskaliram v rednosti znaša investicijska vrednost 18,2 milijarde dinarjev, v tej vrednosti pa je 12 milijard dinarjev osnovnih sredstev, ostalo pa so stroški kapitala in prispevki za povečano priključno moč. carinske in druge dajatve. Po finančni konstrukciji je okoli 28 odstotkov lastnih sredstev jeseniške železarne in sestavljene organizacije slovenskih železarn. 25 odstotkov združenih sredstev porabnikov jekla. 30. odstotkov kreditov domačih bank. 15odstotkov tujih kreditov in odstotek kreditov sovlagateljev. Vse podobe za tuje kredite so že podpisali in jih zavarovali. Nova elektrojeklarna se bo torej kmalu zares začela graditi, s tem pa se predvsem modernizira proizvodnja jekla na .Jesenicah in zagota vlja večja kvaliteta. I). Si'de j Za 90 starih milijard raznih prispevkov V železarni na veliko izgubo sami nimajo vpliva, dodatno breme pa so jim v teh težkih časih še razni prispevki za družbene namene in potrebe kar je enkrat vec dob ju. kot k JESENICE V prvem polletju letošnjega leta so znašale družbene obveznosti jeseniške železarne 900 milijonov dinarjev, kar je za 27 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Za osebne dohodke so namenili 310 milijonov dinarjev, 317 milijonov dinarjev so znašali prispevki iz dohodka, 27!» milijonov dinarjev družbenih obveznosti pa so financirali iz akumulacije ali lastnih sredstev \ železarni ugotavljajo, da se je najbolj povečal republiški davek iz. osebnega dohodka za dopolnilno delo, kar za 154 odstotkov. S 1. januarjem je začela veljati precej višja prispevna stopnja. Tudi vsi ostali prispevki iz osebnega dohodka so višji zaradi povečane osnove, čeprav so se nekatere prispevne stopnje zmanjšale ali pa so ostale nespretne mene. Nekoliko se je med drugim zmanjšala tudi prispevna stopnja pri posebnem občinskem prispevku iz osebnega dohodka za občinske blagovne rezerve in za intervencije v kmetijstvu. Prispevki iz dohodka ali čistega dohodka so bili večji za .'{() odstotkov ali za 135 milijonov dinarjev. Poleg ostalih prispevkov so želez.arji na menili iz dohodka tudi za financira nje gospodarske infrastrukture, obveznost je znašala '133 milijonov dinarjev, poravnali pa so jo iz. lastnih sredstev akumulacije. Za ceste v Sloveniji so dali 4,9 milijona dinarjev, za luško infrastrukturo 1,3 milijone dinarjev, za razvoj železniškega gospodarstva .'i milijone dinarjev in za razvoj naftoplinskega gospodarstva 2,8 milijona dinarjev. Za finančna nje gradnje elektroenergetskih objektov, so v prvem letošnjem polletju odšteli 121 milijonov dinarjev. Največje povečanje prispevkov so zabeležili tudi pri vodnem prispevku za onesnaženo vodi), za odstotkov, in prispevku za pokritje dela stroškov enostavne reprodukcije železniškega gospodarstva Ljubljana. Železarna je plačala tudi prispevek za pokrivanje' stroškov enosta vne reprodukcije elektrogospodarstva in premogovništva. Prispevek se obračuna vsem delovnim organizacijam s področja gospodarstva po 0,7 odstotni prispevni stopnji od osnove za izračun davka. Želez.arji so torej v šestih mesecih odrinili nemalo denarja za splošno družbene potrebe v Sloveniji in Ju goslaviji. veliko več kot lani in z. veliko težjim srcem, kajti živijo in dela jo pod bremenom hude izgube, na katero sami nimajo velikega vpliva. 1). Sedej Krožki kvalitete Jesenice — Tudi v jeseniški /e lezami so začeli po temeljnih organizacijah združenega dela ustanavljati krožke kvalitete. Ta ko naj bi delavce čimbolj spodbudili za reševanje raznih tehničnih, tehnoloških m organizacijskih problemov, s katerimi se srečujejo pri vsakdanjem delu Praksa je pokazala, da delavci niso nezainteresirani, predvsem starejši delavci, ki imajo dovolj izkušenj m znanja Pri tem gre predvsem za proizvodne probleme in manj za inovacije, ki so v železarni ze vsakdanjost, saj je novutorsko delo razvejano in po stio Po podatkih oddelka za zaščito industrijske lastnine so v prvih šestih mesecih novatorp v temeljnih organizacijah in, delovnih skupnostih s tehničnimi m tehno loskuni izboljšav '--mu ter koristni mi predlogi ustvarili že več kot 1" milijonov dinaiejV inovacijske gu dohodka Za to so prejeli mili '■! nuli dinarjev posebnih na- d irtie 'il .Ji 2 odstotka od UgOtO-. tristi. Posebna nadome , •>!,!< ah 107 novatorjem. Ha i ,i so prejeli iz. temeljnih .a ;i \e piodlog za oceno • ... . .gov. ki jih je posredova lo I 10 i 'V atoljev in avtorjev leh nu o,h izboljšav . I). S. Kako načrtovati razvoj? Stanje, v kakršnem sta komunalno in stanovanjsko gospodarstvo v Sloveniji, so na nedavnem posvetu predstavnikov 130Organizacij združenega dela s tega področju v Sloveniji ocenili kot ki itično. Na po dročju stanovanjskega gospodarstva se kaže nazadovanje v stanovanj ski izgradnji. Vprašljiva je izgradnja 58.00(1 stanov inj v tem srednjem čnem obdobju. Se več. Zaradi neuveljavljenih ekonomskih stanarin je vprašljivo redno vzdrževanje obstoječega Stanovanjskega fonda. Nic manj ne zaskrbljuje stanje na področju komunajnegtt gospodarstvu. Več kot polovica komunalnih delovnih organizacij v Slovemu ima na mroč izgubo. Zato se poslabšuje kvaliteta komunalne oskrbe občanov in nekateri preskrbovalm komunalni sistemi hitro propadajo. Ob taksnem neugodnem stanju se zastavlja vprašanje, kako načl tovati razvoj na tem področju. Za zdaj ocene kažejo, da bi v nusled njem srednjeročnem obdobju lahko načrtovali jzgradnjO okrog 50,000 stanovanj Vendar bodo potrebni veliki napori, da bi dosegli io številko. Nedvomno bi bilo treba na komunalnem področju uveljaviti ione, ki bodo zagotavljale normalno oskrbo občanov s komunalnimi dobrinam; To pa pomeni, da bi morah pristati na taksne cene. s kate rimi bi pokrivali stroške enostavne reprodukcije. Kar zadeva financiranje komunalnega gospodarstva velja buli opozoriti, da marsikje v občinah ne uporabljajo že tako omejenih mož nosti za zbiranje sredstev za enostavno in razširjen,i roproclukujo I.e te bi morale do konca leta sprejeti anekse k samoupravnim spoi i /umom na podlagi samoupravnih sporazumov o usklajevanju planov Marsikje pa bi bilo treba uredili tudi financiranje komunalnega gospo darstva iz dohodka in čistega dohodka. Kipih možnostim podatki kažejo, da svobodna nieiuava nekako m« zazivi. Vse preveč je admimstraticnih omejitev. Zaradi težkogli ekonomskega položaja v komunalnem m stanovanjskem gospodal stvu postaja vse bolj problematična tudi kvalitetna kadrovska zasedb v teh organizacijah združenega dela. Med odprte probleme lahko n dalje prištejemo financiranje in kreditiranje pridobitve in priprave stavbnih zcmljiši. Neučinkoviti so tudi ukrepi za lztei jav 0 stana! m in stroškov za komunalne storitve. Kar zadeva slednje, bi bjlo trebi najbrž dopolniti obstoječe predpise. Vprašanje, kako načrtovati razvoj na tem področju, je ob takšnem položaju in v takšnih razmerah stanovanjskega in komunalnega go spodarstvu precej težko Vendar ob tem ne bi smeli pozabiti nu obsto ječp zakonodajo; vrstb družbenih dogovorov in samouprav t,d«, spoi i.o inov. pa tudi na stališču in usmeritve družbenopolitičnih oiganizai i skupnosti. Morda bi bilo na teh osnovah treba posamezna odpi ta p sanja najprej preučiti in se potem odloČiti za njihovo kratkoroi no ..i dolgoročno reševanje. A /ulur 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 14. AVGUSTA "T PISMA BRALCEV V PARKI! SE TUDI Kili A I.A1IKO Človekov a narav a je gno ušesa m napne oči, vtisljlt, ki jo nikoli do Previdnost in čujeenost žo laka, da (Iv i če so sreča /. n< i tedaj tu poznal, je se vetju, če gre zu zadev«». zu kute.ni domneva, da ni t^a tati k, i iiv nala v vsakdanjem življenju. Ce ure pri tem Se zu ustanovo, kot je narodni park, potem je nezaupljivost fte večja. Vsi vemo, kaj nu splošno pomeni taka ustanova: omejevanje življenju uli celo njegovo popolno preprečevanje, nobenih niti najmanjših prostorskih posegov — skratka popolna zaščita narave m prosta pot delovanju njenih zakonitosti. Takih narodnih parkov je v svetu veliko in zato je to najbolj razširjeno mnenje o njih. Knako pojmovanje jo vet k rut prisotno tudi pri tolmačenju pomena, ciljev in v loge Triglavskega narodnega parka. To jasno izhaja tudi iz članka novinarke Darinke Sodoj, objavljenem v GLASI dne 27. juliju 19K4. Podajamo odgovor, ki naj napačno poučenemu bralcu v kratkem orisu prikaži1 bistvene in dejanske značilnosti edinega slovenskega narodnega parka, največjega v .Jugoslaviji. V vsakodnevnem nezadržnem m strahovitem propadanju naravnega okolja, od katerega je odvisen tudi človekov obstoj, je vedno širši krog tistih narodov, ki s prebujanjem zavesti o pomenu no-omadež.evane in neokrnjene narave vedno bolj cenijo tiste svoje predele, ki še kolikor toliko zaslužijo tako opredelitev. Zato je ustanova narodnih parkov mednarodno določena in uveljavljena. Temu krogu smo se letu 1981 priključili tudi Slovenci, \ugla urbanizacija in vedno burnejši gospodarski utrip vedno močneje spreminjata izvirno podobo naše dežele in pri uporabi svojega prostora nismo vedno nedolžne ovčke (primere nepravilnega in uničevalnega ravnanja je možno videti tudi v TNP). Kolikor toliko nespremenjena je ostala le lepota teh naših gora in vedno širšo, javno zastopano spoznanje, da jo gorski svet okrog Triglav a treba zavarovati trajno in širše, je bilo zaključeno z razglasitvijo TNP. Ž zakonom je republiška skupščina določila ozemlje (zajema skoraj ves celoten jugoslovanski del Julijskih Alp), cilje in ureditve narodnega parka. TNP pravzaprav niti ni novost, saj letos obhajamo 60-letnico organiziranega varovanja narave na delu tega gorskega sveta in do danes poznamo že nekaj oblik tega varstva. Ozemlje, ki ga zajema današnji narod ni park, je bilo že v preteklosti torišče vrste človekovih dejavnosti, od kmetijstva, ki jo svoj čas imelo veliko večji vpliv na krajino kot ga ima danes, do planinstva, od gozdarstvu đo turizma, vmes pa vrsta drugih, ki imajo svoje mesto in pomen v tem prostoru. Zato je nemogoče uvajati popolno m nad vsem prevladujoče varstvo naravi-, ki bi izključevalo vsak gospodarski razvoj. Take narodne parke si lahko privoščijo v ameriških razsežnostih, v Evropi pa so zelo redki, tpoštevajoč to izhodišče je zakon o TNP uvedel tako imenovano aktivno varstvo. Bistvo tega je v zaščiti naravnih znamenitosti ob istočasnem zagotavljanju gospodarskega razvoja Seveda i«' idealno sožitje enega z dru gnu zahtevna naloga. Zakon je izvedbu in kenktetiAicijo toga načela zato pre pustil sumim uporabnikom lega pr«»sto-la , obvezo, da se za obdobje vsakih pet let ler za vsako leto še posebej dogovorijo n razvoju svojih dejavnosti m iz toga sledeči prostorski rabi, ob hkratnem upoštevanju varstva to krajino. Ta dogovor ima Kvojo končim obliko v skupnem programu razvoja narodnega parka, /a njegove pripravo in izvajanje so dolžni skrbeti izvršni sveti vseh treh občin z območja narodnega parka (Jesenice, Radovljica. Tolmin), Izvršni svet Skupščine SK Slovenije in naša delovna organi/a i »ju. Potem, ko se je več kot loto dni pripravljalo strokovno gradivo za prvi tak program, so je tokom lanske jeseni in letošnjo pomladi odvijala, sprva strokovno ožja/ nato pa vodno bolj široka javna razprava. Vanjo so bih v ključem vsi naj- . pomembnejši dejavniki tega območja (gozdarji, vodarji, turistične organizacije, kmetijci, planinci, spomeniški zavodi, največje krajevne skupnosti), kar je ob sprotnem vključevanju m sodelovanju pristojnih občinskih in republiških upravnih organov, občinskih izvršnih svetov ler aktivnem dolu družbenega sveta T\P dalo osnutek prvega takega dokumenta. Vetju za tekoče srednjeročno obdobje (do konca leta 1985) m bo tudi izhodišče za enaka dokumenta za obdobje 1986—1990, Njegova vsebina jo bila, včasih tudi po dolgotrajnih in nasprotujočih si izhodiščih končno usuglašenu. O njej lahko mirno zatrdimo, da v la prostor glede na dosedanjo življenje ne prinaša ničesar pretresljivo novega. Trditve o preprečevanju ali celo uniče vanju vsega življenju v narodnem parku, ki se kot bojazen prod kugo širijo med nepoučenimi, so iz trte izvite in zelo milo rečeno zlonamerne. S tem dokumentom se krepkejo pod-črtuje in poudarja vse do danes že poznana, bolj ali manj uspešno izpeljana načela občinske gospodarske in prostorsko politike toga območja, z doslednejšim spoštovanjem krajine. Pri tem naj dobijo svoje mesto tako spoštovanje na-rav ne in kulturne dediščino ob utrjevanju in razvoju predvsem tistih dejavnosti, ki so primarno vezane na ta prostor (kmetijstvo, gozdarstvo, turizem). Ta bistvena poteza programa pravzaprav le zaokroža zakonsko določene ureditve tega območja in ne prinaša nobenih novih dodatnih omejitev mimo zakona o TNP. Ob tem lahko postavimo .trditev, da se s programom zastopa predvsem zahtevo po doslednejšem spoštovanju in upoštevanju množice predpisov o varstvu okolja, ki jih poznamo od republiškega do občinskega nivoja (npr. doslednejše urejanje problematike odpadkov, varstvo zraka, voda, kmetijskih površin, spoštlji-vejša gradnja gozdnih komunikacij ipd.). Skratka, obnašanje naj bo prostoru primerno. Z razglasitvijo tega območja za narodno pomembno zadevo je podan posobon poudarek, ki terja od nas vseh. da se stalno zavedamo, da je narava enkratna danost in kot je povzela tudi novinarka v citiranem članku, -dediščina, ki jo zapuščamo zanamcem«. To je dejstvo, o katerem v vsakdanjem življenju le premalo razmišljamo, \arodni paik zalo ni kakor ni in ne more bili rezervat, posebno ne za domačina, ki živi v njem, niti ni zaušnica ali izraz nezaupanja vsem dosedanjim dejavnikom, ki -o \ tem pro štoru z aktivnim varstvom \ preteklosti ohranili marsikaj, kar drugi narodi že zdavnaj nimajo več. Dejansko je le nov kvalitetnejši korak k uuclaljnomu, še uspešnejšemu varstvu naravo. To pa terja od celotno slovenske skupnosti, da se poleg deklaracij o posebnem, narodnem pomenu toga prostora, ta tudi konkretno izkaže v gospodarski podpori njegovega življa. Spotakljivi predlog glede usmerjanja našega odnosa do rastlinstva v TNP izvira iz razmišljanj strokov ujakov Zavoda za varstvo naravne m kulturne dediščini' o omejevanju predvsem terensko obsežnih, masovnih, rečemo lahko industrijskih nabiranj zdravilnih rastlin. V dodatku k osnutku skupnega programa je bila ta zadeva predlagana samo na jeseniški občinski skupščini in kasneje umaknjena, kar je bilo povedano m jasno razloženo na sami seji skupščine. Nedvomno je to le ideja, ki bo lahko dozorela šole v daljši prihodnosti. Danes, tri leta po razglasitvi, TNP ni več tako velika neznanka. Je dejstvo, s • katerim bomo morali mi vsi skupaj živeti ter ga oblikovati in razvijati tako, da bo ponovno začel obdelovati že marsi-kod zapuščeno zemljo in podpiral vse tiste aktivnosti, ki lahko zagotavljajo usklajen razvoj tega enkratnega področja. Vso skupaj ob istočasnem zagotavljanju varstva narave. Zato naj v zaključku tega našega odgovora zatrdimo — v TNP se lahko kina, pa tudi počne še vso kaj drugega. Nenazadnje v so, kar je vredno boljšega življenja v njem! Pozivamo vso, predvsem tudi take, ki širijo napačne informacije, da se vključujejo v skupna prizadevanja za oblikovanje realne podobe TNP in njegovo delovanje postavi na temelje, ki bodo v dobrobit nadaljnjemu izboljševanju Življenja V tem prostoru. Triglavski narodni park POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč J V petek je v Avstrijo, v mesto Gdsslandorf, odpotovala skupina triindvajsetih otrok i: osnovnih šol kranjske občine, ki jo vodita Jana Primožič in Tatjana Zupan. Ostali bodo do 29. avgusta, medtem pa se bodo seznanili z mestno okolico in navezali stike z tamkajšnimi otroci (T. D.) ZASOLJENE CENE POD SEJEMSKIMI KOSTANJI Kranj — Obiskovalci sejma si lahko tudi pogasijo žejo v bližnjih gostinskih lokalih pod sejemskimi kostanji, a cene so precej zasoljene. /a samo kratek postanek pri OrhlZju moraš odšteti nekaj starih deset tisočakov. Nič ne pomaga, če se družbe pritožujejo — naslednjega naivneža bodo spet ogulili do kože. Ni čudno, da po Kranju že gre glas, da se je treba paziti sejemskih gostinskih cen ali pa se enostavno sejemskih miz naokoli izogibati. Za primer: dve lepinji s kotletom, kava in rdeč »špricar« stane 890 dinarjev! Za tri brizgance pa je natakar terjal kar 200 dinarjev in ko se je družba uprla, je zmi-gnil /. rameni in dejal: »Pa kaj češ. se človek zmoti, če ves dan dela . . .« Naporno — ves dan delati in ves dan še goljufati ... Na sejemskih gostinskih lokacijah so torej inšpektorji več kot zaželeni. DOM OBRTNIKOV Spodnji trg 2 OBVESTILO O OVIRANJU PROMETA V dneh od 14. 8. do 20. 8. 1984 bo zaradi rušenja objekta Spodnji trg 2 (nasproti tovarne Šešir v Škofji Loki na Spodnjem trgu) oviran promet na odseku cca 50 m. Promet bo na tem odseku enosmerni s krajšimi zaporami do največ 5 minut. Promet bo urejevati z ustrezno prometno signalizacijo. (89. zapis) Ne morem in ne morem se izmotati iz ozke soteske hudourniške Vola-ščiee. Resda je bila tu prva meja loškega škofovskega gospostva — morda je prav zato kraj tudi zgodovinsko tako nedognan. Očitno je bil to pravo rudarsko področje. »V Rudi« se še sedaj pravi večjemu zemljišču nad kamnolomom marmorja v Hotavljah. Pa tudi urbar iz leta 1042 govori o Carnionovi fužini, ki jo je sestavljalo dvoje brescianskih peči, ena cajnarica, kovačija, trgovina, mlin, žagu in tri rudarske hiše. No, potem še ta povezava kraja z*grofico Hemo, lastnico koroških rudnikov. Navsezadnje pa tudi krajevno ime Volake, ki so jo stare listine že leta 1291 pisale kot »Vlaeh«. Torej staroselec, tujec, vlah . .. Ko pa so fužine ob Volaščici prenehale s taljenjem železove rude (leta 1870), so preostali »rudarji« spet nosili nabran borovec čez Blegoš v Železnike, ,kot nekaj stoletij prej v Farji potok, kjer je imel nek podjeten furlanski Zeleznikar svojo fužino. Le-ta pa je bila že za časa Valva-zorja opuščena. Kako naglo vse mine .. . FARJI POTOK eveda bi moral zapisati le Potok, Sker tako je današnje uradno ime vasice v porečju Selške Sore. Moral sem kar iznenada skočiti iz Poljanske doline, ker me je pripoved o volaški železovi rudi in njenem to-vorjenju čez hribe tako skoraj silila. No, vrniti se bom itak moral že zaradi kovačnice in hotaveljskih toplic (pri Topličarju). Če se v podblegoške vasi na prisojni strani gore tako zlahka povzpne-mo, je to na osojni plati Blegoše povsem drugače: kako strmo je priti na Megušnico, na Martin vrh in v dav-ško deželico! Nič drugačna ni pot v Farji potok. Sprva, resda ob hitri vodi, potem pa strmo, zelo strmo v breg do samotnih hribovskih kmetij, ki sodijo v vas Potok. Tudi podnebje je tu vse drugačno; medtem, ko v Javorjah in v Ceteni ravni že vse cveti, je v Potoku še vse PRAVNIK SVETUJE IZPODBIJANJE OČETOVSTVA L. B. iz Kranja V pismu obširno pišete o težavah v vaši družini. Predvsem /elite izvedeti, v kakšnem roku lahko izpodbijate očetovstvo otroka, ker vedno bolj. iz utemeljenih razlogov, dvomite, da ste oče tega otroka vi? ODGOVOR: Če mislite, da niste oče otroka, ki ga je rodila vaša žena. lahko pri Temeljnem sodišču v Kranju vložite tožbo na izpodbijanje očetovstva. Rok za vložitev tožbe je eno leto od tedaj, ko ste /vedeli za okoliščine, ki vzbujajo sum, da otrok ni vaš, vendar rflij kasne je pet let po rojstvu otroka. Skoda pri popravilu stanovanja B. K. iz Kamnika Pri popravilu vodovodne inštalacije sosednjega stanovanja je bila zaradi izlitja vode v vašem stanovanju povzročena precejšnja škoda. Dela v sosedove.m stanovanju je izvajal obrtnik. Ker se o odškodnini ne morete dogovoriti, ne s sosedom, ne z moj- strom, nameravate tožiti, pa sprašujete, koga naj tožite? ODGOVOR: Vaš sosed in mojster sta za povzročeno škodo vam solidarno odgovorna. To pomeni, da lahko zahtevate povrnitev škodi- s tožbo od soseda, od mojstra, ali pa od obeh. če bo škodo povrnil sosed! bo še vedno imel mo/nost zahtevati regres od mojstra, če je škoda nastala izključno po mojstrovi krivdi. DEDOVANJE L. I). iz Kranja Že zelo zgodaj ste odšli od doma in sami skrbeli za svoje življenje. Vaš brat je ostal doma, stroške za šolanje In življenje pa so plačevali starši. Ne veste sicer kako bo z dedovanjem, vseeno pa vas zanima, ali bodo ti stroški pri dedovanju upoštevani? ODGOVOR Če bo prišlo do dedovanja na podlagi zakona, ko starši ne bi napravili oporoke, se v dedni dele/ vašega brata ne bi vračunali stroški, ki so jih imeli starši z preživljanjem in obveznim, to je osnovnošolskim šolanjem vašega brata. O tem ali se bodo v dedni delež vašega brata vračunali stroški za nadaljnje šolanje, pa bo odločilo sodišče ob dedovanju. Pri odločitvi bo sodišče upoštevalo predvsem vrednost zapuščine, stroške šolanja in vašo Usposobitev za samostojno življenje. v popju; tu je še pred pomlad. Tul^ hladno je, vigred zamuja vsaj za tL do štiri tedne. KRAJEVNO IME w e spet sem pri razmišljanju (,( Zpa uganki): le zakaj Farji potok-Vedel sem, da ime nima /voze V' duhovnikom (farjem), saj v Potok;z nikoli ni stalo nobeno svetišče, tur večje kapelice ni bilo. Kake farr|: posesti pa tu tudi ni moglo biti, $fl so tu le strmine, gozdovi, pustote. tj No, in tako sem našel (morda \ pravi?) odgovor: iz langobardske^ izraza »fara«, kar pomenja rod, zerf ljiško dobrino, posest, naj bi prišli ta i/raz k nam preko romanščitf (p.ač preko romanskih Furlanov). M in tako imamo na Slovenskem vfsft Far, tudi Faro ob Soči (ital. Farra)> A, ostanimo kar pri današnje^ veljavnem krajevnem imenu Poto| Vasica niti nima pravega središč) tako je razložena po bregovih na \\ šinah od 680 do 840 m. Prebivalci ima le kakih 85. V Potok pridemo iz Železnikov, {, se usmerimo proti Davči, a že pr^ zavijemo v levo, v strmine ob ¥m jem potoku in Muštravi grapi. Pozor nost vzbuja obilno hudourniško m dovje, tako značilno za gozdnate sv teske, kjer vode nikoli ne priman; ka. Saj gozd vodo trdno ohranja. Na fužino v Potoku spominja le ledinsko ime »Na bajerju«, kajti «s| fužine so morale imeti svoj »bajer; za kaljenje, hlajenje. Tako bi danej lahko določili kraj nekdanje fužini) na zemljišču Čemažarjeve domačije* A, tudi to ni povsem zanesljivo. Rt ko hitro se vse pozabi, izgube vsi sliv dovi . .. Sicer pa je podjetje propad., že leta 1660. Ohranili so se le zapis; dolžnih prispevkih loškemu gosp stvu: letnih 13 goldinarjev za davil 18 goldinarjev za les z Blegoša. Fužinarjev. pa gozdni posestnik, niso ničkaj radi gledali; preveč les je bilo posekanega za kuho oglja, k je bilo edino kurivo ,pod plavži: kol sa tedaj še niso poznali. Zato je cet loško škofovsko gospostvo bolj no gledalo rta fu/inarje, k: so bi pravzaprav — vsaj posredno — \m čevalci gozdov. 1 POROČIL/ SO SE \ Tržiču: -.. t Darko Gosar ill Damjana Žepu, \ mko Svab in Lilijana Zadnikar, Zlatko Kamic in Irena Kenda; V Skoiji Loki: Igor Draksler in Venca Baru. Bori« Končan tn Draga Logar, Franjo Bogič m Vida Vuk-šič, Mihael Bogataj in Miroslava Ovsenk, Andrej Jaklič in Mirjana Krmelj, Stanislav Bevk in Jožica Jug, Viktor Čefiri in Tatjana Jelene, Ivica Ščirkovič in Jožica Potočnik, Boris Pokorn in Irena Habjan, Bajko Debeljak in Mua Leben, Srebren Okiljevič in Irena Pirih, Franc Jamnik in Damjanu Prežel j; Pokoren Boris in Habjan Irena. Debeljak Rajko in Leben Mira, Okiljevič Srebren in Pirih Irena, Jamnik Franc in Prezelj Damjana, Pojanšek Cveto in Eržen Martina, Tolar Bojan in Resman Zvonka, Šubic Bojan in Pišlcr Brigita, Šinkovec Miroslavi n Jereb Nevenka, Franko Niko in Benodičič Janja, Strel Rajko in Kavčič Silva. Jereb Dušan in Taler Elizabeta, Pintar Marko in Lazar Mojca, Jomec Marjan in Gašperlin Nika, Cof Fdo in Novak Lilijana, Benedičič Ivan in Potočnik Jana, Mlinar Milan in Menegotti Marija, Cufer Stane in Kenda Marija, Hafner Jože in Pokorn Andreja, Frilc Marko in Kristan Irena, Erznožnik Bogdan m Trček Jana, Frelih Franc in Jelovčan Angela, Loti ič Marko in Drol Renata, Klemene Jož.e in Losonder Vida, Peternel Mitja in Gašperin Barbara, Tavčar Nikolaj in Habjan Ivana, Potočnik Samo in Potočnik Renata. Pišlar Franko in Domjanič Anica, Trdin Marjan in Debeljak Marija, Demšar Slavko in Stano-nik Anua V Kranju: Stanislav Likozar in Ribnikar Mateja, Iztok Cof m Marta Rozman, Dragomu Ficko in Heti Špendal, Samo Krč in Edita Renko, Anton Kokalj in Frančiška Ztntar, Jakopčo-vič Marjan m Marija Vebor, Boris Skrjunc m Maja Gradišar, Milorad Vukovič in Mar jetica Katern, Tone Paderčič tn Jana Svete, Janez Kranjec in Mojca Omeje, Iztok Tone-jec in Olga Likozar, Janez Benodik m Damjana Pogačnik, Marko Ruže in Marta Dolžan. Franc Grilc in Marija Kalan. Zoran Mi-haljev ič in Vesna Ojsteršek, Mihael Jagodic in Cvetka Kern, Milan Buh in Karmen Po-lornelj, Marijan Jazbec in Dušanka Grašič, Mihael Kurnik in Sonja Eržen, Marjan Ravnikar in Cecilija Frantur, Anton Vidmar in Ivka Suvs, Darko Frilc m Vanda Orohar, Branko Dohnar in Silava Jerič, Tvarog Jo-saip in Fina Grgic, Zoran Milosav l.jovič in Darja Resman, Janez Pokhukar in Marija Papler, Hernik Pifko m Damijana Eržen, Ivan Ferlin m Marija Arh; Ačimovic Milan in Marjeta c.io>. \ rhovtuk kine/, in Verbič Andreja. Stadler Jurij in OBVESTILO V GLASU — ZANESLJIV USPEH Škrjanec Irmu, Baje Bojan in Jenko .Si« na, Skapor Andrej in Tišler Jelka, Begali* že in Aljančič Zalka. Nježič Miroslav inšu* gelj Lojzka. Pokolj Zeljko in Kne Boj«* Grašič Anton m Šmid Zdenka. Jakič MiN in Cesar Lea, O)steršok Marjan in Lotil škar Alenka, Grilc Ciril in Solati C^abrrM Grundmann Ane in Primožič Dragica. St| Bojan m Ribnikar Andreja, Debeljak ¥xm in Kavar Milena, Balantič Zvonko in |W celj Branka, Plantnšek Mano in Fucka » na. Obed Franc in Libabič Sabina. Kopi Frančišek in Dovžan Gabrijela, Korbar fi| jau m Martinjak Ana, Orehek Zlatko i Hafner Boža, Potočnik Franc in Brejc Mik na Na Jesenicah: Lovrenčec Zvonko in Ošlaj Marjet.,, /o Izel m Hopovac Šemsa, Alie Osman in s-, tina Vlasta. Trček Branko in Bi kič Lihjjr Leopold Svrzikapa in Rafaela Mane,-. K s man Bernard in Zorka Blatnik. Adoll leta m Nuša Rižmarič. Franci Ribnikai in Sli Noč, Marijan Meterc in Ivanka Zupan, .V. ko Pintar in Dragica Kopavnik. Iv ar. 2« in Manja Štendlar, Ilija Bučic in Vemn;> Grandušek; V Radovljici: Soklič Gvido in Mencinger Niki, Kolinu) Renato in Palčič Metka, Stiherl Zvonko Jelovčan Nada, Bizjak Pavel in Dev« K viljka, Rupar Ignac in Korošec Vlasta. .\ Izidor in Moljk Alenka, Pesjak Dani in M. lin Danica, Najdič Franc in Poljajnarji Bregar Radovan in Košir Breda, RojH Jože in Mam Polonca, Kobentar Jane; Hamž.ič Šefika, Tišler Janez iti Soklič M ka, Gunde Milan in Kalnjšek Marta. V: Gorazd in Ažman Branka, Beravs Fran, Lrh Vesna, Franko Miroijub in Zbontai ška, Vidovič Mladen in Brešič Majda. Pufc rič Krešimir in Rihar Nada, Papler Zvor in Bergant Marta, Tersoglav Viktor m M Mojca, Adamič Peter in Hudohmet M Dolenc Tone in Zalokar Branka. Ml Srečko in Volčanšek Irena, Novak \ ink« Šimnic Meta, Arh Franc in Medved Stt Oblak Vinko in Grilc Hedvika, S,mmK\,: nez in Papler Andreja, Jakopič Franu Feldin Mira, Tonkli Srečo in G Cošarek Anton in Kenda Eva. Petrov«; bodun in Žerjav Zvonka, Biček Štefan Pire Stanislava, Ilofer UVriier Max m M ja Albin m Božič Sonja. Sušnik h Matilda, Hrast Zorko in Cesar Marija, Sušnik Jože l bane Marija, Pire Anton in Brenči na', Beganovič Edin in Pri možic lana, Q§ Emil in Pintar Silva Zamenjava osebnih izkaznic Kranj — Krajevna skupnos Vodovodni stolp poziva vse kraj. ne, ki še niso zamenjali sta: osebnih izkaznic, da to naredi ta teden. Osebne izkaznice zamenjevali v prostorih krajevi skupnosti vsak dan od 7. do 15 i: v sredo od 7. do 17. ure. TOREK, 14. AVGUSTA 1984 KULTURA 5. STRAN O LAS Med kipi in risbami Peter Jovanovič, kipar, risar in ilustrator Jezikovno razsodišče (164) Še o učbenikih za tuje jezike L. M. i/. Ljubljane piše tole: »Ne morem se strinjati / razmišljanjem Janka Svetine v Delu /. dne 23. 12. l!)8.'l. v katerem piše: 'Zastavlja pa se tudi načelno vprašanje, ali je sploh potrebno, da ima srednješolski učbenik /a tuji jezik tudi slovar, ko si učenci lahko večinoma pomagajo tudi s splošnim slovarjem in z učiteljevo razlago, če je učitelj inventiven'.''« Dopisnik meni. da je slovar v učbeniku se toliko bolj potreben, ker bodo učenci sele po njem spoznali slovensko strokovno izrazje, seveda pa ne v srbohrvaščini kot sedaj, ampak v slovenščini. V tej zadevi S€ je na Jezikovno razsodišče obrnilo precej dopisnikov, ki so kritizirali srbohrvaške prevode slovarskega dela srednješolskih učbenikov za angleščino m nemščino. Zavod za šolstvo zagotavlja, da so prevodi slovarčkov v slovenščino v učbenikih /e v delu in tako rekoč pred izidom. Pričakujemo, da bodo do naslednjega šolskega leta na red. Ni dvoma, da je slovarski del v učbeniku za tuji jezik potreben, še posebno kadar gre za razlago strokovnega izrazja, ki ga v splošnih slovarjih ne najdemo. Učenci naj bi se v tem delu učbenika srečevali ne le s tujim, ampak tudi s slovenskim strokovnim izrazjem, /.lasti če bo marsikaj prvič objavljeno. Ob dobri organizaciji dela gotovo ne bo pretežko pripraviti ustrezne pre-vode strokovnih izrazov, saj se na Slovenskem z. njimi ukvarja veliko strokovnjakov. Vloga slovarskega dela učbenika za tuji jezik v srednji šoli torej ni nepomembna, zato ni vseeno, kakšen je ta slovar. Da je slovenski, zahteva šolska zakonodaja, odnos do mnogih strok, ki jih ta slovar posreduje, predvsem pu skrb za učenca. Tone in Vojko Svetina razstavljata V Festivalni dvorani na Bledu sta na ogled razstavi jeseniškega Dolika ter del Toneta in Vojka Svetine Jesenice v lesorezu Kaiolv Andrusko. grafik i/. Sento. je velik prijatelj Gorenjske. Na .Jesenicah se je predstavil s svojimi deli aprila letos. Grafik Andrusko, ki obenem tudi slika v olju, pastelu in akvurelu. je svojim 14(1 knjižicam /. miniaturnimi lesorezi in linorezi pred nedavnim dodal še dve: knjižico panorame Vogla in Bohinja ter knjižico Jesenic. * Knjižica Jesenic je vezana v umetno usnje in velika 4 krat 4 centimetre, vsebuje pa 28 miniaturnih ročno odtisnjenih lesorezov motivov Jesenic. Knjižica je lepa in dragocena, imenitno delo grafika in slikarja. Prav bi bilo, da bi jo turistična društva uvrstila med svojo prodajo, saj predstavlja izviren spominek. Janez Hafner se predstavlja na Jesenicah Jesenice — V petek, 10. avgusta, je likovni klub DOLIK, ki deluje pri DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice odprl že šestnajsto likovno razstavo v tem letu. S svojimi slikami se bo Jeseničanom do 22. avgusta predstavljal slikar Janez Hafner iz Škofje Loke. Slikar Janez Hafner je samostojno že razstavljal v Ljubljani, Škofji Loki in v Železnikih; sodeloval je na skupinskih razstavah po Sloveniji, Jugoslaviji in v zamejstvu, bil gost slikarskih kolonij v Škofji Loki, Iva-njici, Izlakah, Novem mestu in v Bistrici ob Sotli. Za svoja dela je prejel tudi nekaj nagrad. Na Jesenicah se predstavlja s svojimi krajinami. D. S. Dolenja Žetina — Če kdo. potem je Peter Jovanovič pravi slovenski likovni samorastnik. V hiši, pri kateri se po domače reče pri Šoštanju, v Zotini, majhni vasi pod Blegošem, je njegov dom, njegova šola, univerza, njegovo življenje. Tu se je rodil, odraščal, narisal prve risbe, obdelal prvo drevesno deblo. Nekaj let osnovne šole. ki jo je obiskoval v Javorjih, mu ne pomeni veliko. Tisti dve enojki v spričevalu, ki mu jih je učitelj zapisal pri likovnem pouku, sta skoraj edini spomin na šolska leta. Risal je rad odkar pomni. Komaj devetnajst let je imel, ko je v revijo »Mlada pota« poslal eno svojih risb. Jože Ciuha, takratni urednik, je risbo objavil, Petru pa vlil zaupanje v njegovo delo. Prva leta je motive za risbe iskal v bližnji okolici doma. Hodil je na Blegoš in v gozdovih opazoval in risal drevesa. Sprva so bila podobna sama sebi, nato so vedno bolj postajala ljudje, se zopet spreminjala v drevesa, v simbole, v ljudi. Kasneje se je poskusil tudi z obdelovanjem lesa. Lipa, češnja, hrast, oreh in breza so spreminjala obliko pod Petrovimi prsti. Ko se odloča, kateri les mu je najbolj všeč za obdelavo, dolgo premišljuje. Lipa je že dobra, mehka je, včasih celo pre-mehka. Tudi češnjin les je dober, le kroji se rad. Za izdelavo kipov ne potrebuje skic. V les malo zariše in roke same obdelajo izbrani kos ali pa kar celo deblo. Preko tisoč lesenih kipov je že oblikoval. Majhnih, pa tudi zelo velikih. Najvišji je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, saj sega več kot dvanajst metrov v nebo. Prav drevesna debla, v katera so izklesani obrazi in človeške postave, so gotovo njegova najbolj značilna dela. Toda, ko ga vprašam, ali raje riše ali slika, se nasmehne. Ne more se odločiti. Najraje riše, pa klesa in zopet riše in zopet klesa. Zima je čas, ko se Peter popolnoma posveti svojem delu. Cele dneve ga ni iz sobice, v kateri riše, cele dneve je zaprt v hlevu, kjer ima konce lesa in orodje. Poleti manj dela in več razmišlja. Veliko tudi bere. Najraje prebira slovensko literaturo. Dela Prežiha, Cankarja, Tavčarja, Prešerna, Kosovela, Gradnika, Zupančiča ter drugih slovenskih pisateljev in pesnikov oživljajo na njegovih risbah in v kipih. Domača pokrajina, hiše in drevesa dopolnjujejo zbirko risb, ki jih je v več kot dvajsetih letih narisal preko dva tisoč. Veliko število risb in kipov pa ne pomeni le tega, da je Peter človek, ki ima veliko povedati, ki mu življenje in domača literatura ponujata obilo snovi. Tudi priden je, pravi garač. So dnevi, ko začne in konča risbo, ko začne in konča kip. Pozimi, ko v Že-tini snega do strehe, nariše tudi sto-petdeset in več risb. Vsaka je drugačna, toda vse so značilne, njegove. Peter nikoli ni kopiral. Risal je sam, kakor se mu je zdelo, kakor ga je vodila roka in srce. Njegove obraze, njegova drevesa, njegove kipe spoznaš kjerkoli. Po vsem svetu so jih raznesli ljudje, ki jim je všeč Petrova umetnost. Včasih je bil vse leto od doma. Nekatera drevesa je oblikoval kar tam, kjer so rasla. Danes ne odhaja več za dolgo. Žena, Sandi, Petra in Klemen so ga privezali na dom. Pa tudi leta, kot pravi sam. Saj ga vabijo na različna kiparska srečanja in razstave po vsej Jugoslaviji, toda vsega ne zmore. Vsako leto pripravi nekaj razstav, večino na Gorenjskem in v Sloveniji. Večkrat je rastavljal na skupinskih razstavah, več kot dvajset je imel že samostojnih razstav. Veliko jih je, ki so jim Petrove risbe in kipi všeč — in, ki jim je všeč Peter. Skoraj vsak dan ga kdo obišče. Nekateri pridejo, si ogledajo risbe in kipe, tudi kaj kupijo ali pa samo poklepetajo. Redko kdo pride samo enkrat. Nekateri so ga obiskali že petkrat, desetkrat. Vrasel jim je v srce, saj je resnično pravi ljudski umetnik, vpet v svojo pokrajino in med svoje ljudi. v prjmožič Tone Svetina je eden tistih maloštevilnih kiparjev, ki je ob množici stilnih sprememb, ki spremljajo povojno dobo, ohranil način oblikovanja, kakršnega srečamo že v njegovih zgodnejših delih. Svetinov proces graditve plastične gmote poteka iz dveh izhodišč: kipar komponira sferična telesa iz oblikovno že izdelanih, le prvotno za drug namen uporabljenih kovinskih elementov, oziroma gradi nova plastična telesa iz amorfnih delcev metalnega izvora. Pri tem ne smemo prezreti kombiniranih oblik, ki se prav tako pojavljajo v oblikovalčevih delih. V oblikovnem razvoju Svetinovih plastik iz amorfnih kovinskih delov je realistična komponenta oz. željeno približevanje naravnim oblikam pomemben dejavnik, čeprav izredno uporen material pogosto zavre to hotenje in ga usmeri na področje kiparju od nekdaj privlačnega simbolnega izražanja, pri katerem je nedorečenost oblik nemalokrat celo zaželjena. Tematika plastičnih oblik Toneta Svetine zajema različna področja človekovega življenja, njegovih prizadevanj -- dobrih in slabih, predvsem pa posega na področje medčloveških odnosov in se dotika vprašanj, ki so pomembna za usodo vsega človeštva. Tudi naša preteklost, njen zgodovinski okvir, predstavlja obsežno poglavje v kiparjevem delu. Nekoliko drugačen je po svoji naravi in pogledu na svet Vojko Svetina. Njegova slikarska pot vodi skozi labirinte človekove duše, skozi dvome, stiske, iskanja smisla in ciljev. Silovita dinamika, ki se je polotila slikarjevega risarskega peresa oz. slikarskega čopiča je s svojo fantastično silo razbila svet na kose, a ga kasneje z največjim trudom zopet skušala povezati v celovit organizem. Pot od razpršenosti oblik do njihove kompozicijske sklenjenosti je značilna za celotni likovni razvoj Vojka Svetine. Svet slikarjevih fantastičnih oblik, ki se v začetnih fazah preliva po črnem ali belem ozadju, ne sili v prostor, ostaja zvest svoji ploskoviti naravi, čeprav mu slikar kdaj pa kdaj poskuša dati volumino-zen karakter. Toda v Mesečniku, v risbi s tušem iz osemdesetih let, že opažamo željo po oblikovanju strnjene, ne več razpršene telesnosti. V tej kompoziciji so se posamezni, nekdaj izolirani oblikovni elementi združili v obrisno sklenjeno ploskev z izjemo posameznih sestavin, ki so še ohranile svojo oblikovno in kinetično samostojnost. V eni od slikarjevih novejših kompozicij Trojni jaz iz leta 1983 je centripetalna sila v sliki že tako močna, da zbere vse po ploskvi raztresene oblike in jih poveže v celovit, tudi obrisno sklenjen organizem. Le-ta se od zdaj naprej podreja novim kohezijskim silam, ki pa mu ne branijo, da se ne bi iz ploskve začel usmerjati tudi v prostor. Lahko govorimo o razpotju, ki utegne imeti ključni pomen za bodoči razvoj sli-karjeve oblikovalne misli. C. Avguštin Zanemarjen kranjski drevored — Včasih je bil drevored ob Savi prijetna peš pot od Kranja do Struževe-ga. zadnja leta pa se je spremenil v opuščen kraj, kamor se stresajo odpadki, kot so konzerve, stari štedilniki in podobno. Pred davnimi leti urejena železna ograja je podlegla rjavenju in na več mestih popustila, sama pot do Zlatega polja pa je zaradi nalivov povsem dotrajana in bolj podobna kozji stezi. Pred časom so sicer komunalni delavci pripeljal; nekaj kubikov peska za nusu-tje, toda pesek je ostal kar lepo v kupih, pešci pa se še naprej spotikajo po nemogoči stezi. na začetku drevoreda pri jezu se nevarno nagiba oporni zid, ki ne grozi le zasuti pot, pač pa ogroža tudi bližnji drog električne napeljave. Skratka, na vsakem koraku zapuščenost, skrbnika pa nobenega — Foto: F. Perdan Lilijana Šaver Osamljenost in ljubezen pišeta knjigo Lov na metulje, literarni prvenec mlade Kranjčanke Lilijane Šaver, v štirih novelah razmišlja o človeški osamljenosti, smislu življenja, smrti, ljubezni ... Delo je junija izšlo pri založbi Kmečki glas, čeprav bi stilno in vsebinsko bolj sodilo v program Mladinske knjige ali Škuca Kranj — Lov na metulje, skupek novel rnlade avtorice Lilijane Šaverjeve iz Kranja (pred leti je bila tudi honorarna dopisnica za kulturno stran našega poltednika) je letos junija izšel pri založbi Kmečki glas. Čeravno je stilno, vsebinsko in bržkone tudi kako drugače povsem različen od večernic, ki jih v knjigah izdaja ta založba, je njen urednik Marko Uršič dejal, da je kdaj pa kdaj prav. če založba malce uide iz svojega koncepta in prepusti besedo tudi manj konvencionalnomu avtorju. In Lov na metulje Lilijane Šaver je res povsem neobičajna knjiga brez klasičnega junaka, klasičnega dogajanja, razpleta, zapleta, konca, začetka. »Prva stvar, ki sem jo v življenju napisala in objavila, (mislim, da je bila to novela Na kolesnicah, ki je v nadaljevanju izhajala v Kmečkem glasu), je bila povsem klasična," pripoveduje avtorica. Tedaj sem si sicer žele la napisati nekaj drugačnega, toda na začetku pač ne verjameš dovolj sam vase, da bi si to upal. Zato sem se v nekakšni želji, preveriti samo sebe, poskušala s klasiku.« Iz tedaj objavljene novele je zrasla zamisel o knjigi. Vsaj urednik založbe Marko Uršič se je ogreval za to, da bi čudi ta klasična novela našla mesto v knjigi. Tedaj se je avtorici porodila novela Apokalipsa mojega prijatelja Liirsena. »Ta se še najbolj dotika kmečke tematike. Dogajanje se odvija na samotni hribovski kmetiji, od tu pa se dogajanje pomika bolj v duhovne sfere. Dogajanje se suče okrog treh žensk; troje različnih značajev, gledanj na svet, predzgodovin, čustvovanj, pa vendar je skupna črta vseh treh oseb vseobča ženskost« V tej noveli, ki je v knjigi na prvem mestu, začenja avtorica razmišljanja o človeški osamljenosti. »Mnogi mislijo, daje moja literatura ljubezensko izpovedna,« pravi Lilijana Šaver. /Joda skozi čustvo ljubezni vseskozi govorim o drugih stvareh, največ o človeški sam^tno-sti. Vsakdo jo osamljen, pa naj živi v krogu prijateljev še tako družabno življenje. Nihče ti namreč ni enak, da bi se v njem videl kot v /rcalu.« Ljubezen j« pri Lilijani nekak barometer, skozi katerega raziskuje prijateljica sebe, svoj notranji svet, junaka, medčloveške odnose. »Ljubezen je pomembna, ker je zbir mnogih odnosov. Je prijateljstvo, toplina, razumevanje, tovarištvo, nekaj, kar sicer porazdelju-ješ med veliko ljudi.« Kasneje ta razmišljanja razširja tudi v Igri, Ubiti čas in Imeti mačko. Slednja malce izstopa, ker se je sarkastična in polna ironije porodila iz nemočne jeze nad svetom, nad ne-vrodnostjo človeka. Bralce spravlja v smeh, po drugi strani pa jih pušča malce negotove, ker- ne vedo, kaj naj si o črtici mislijo Igra in Ubiti čas sta že bol j dodelani in bralci ju jemljejo najbolj resno. Tudi tu je rdeča nit ljube- zen, ta zapleteni odnos med moškim in žensko. »Vselej pišem v prvi osebi, ker se tako laže preselim v svojo junakinjo. Ta ima pretežno moje značajske črte, nekaj jih ji dodam, nekaj pa odvzamem, a slej ko prej ostaja takšna, kot sem jaz. Moški je v moji prozi lahko le ljubljen, saj ga ne moram oblikovati po svoji podobi, ne morem misliti z njegovo glavo. Moški je ljubljen, ženska pa pretežno ljubi in se prilagaja. Toda nikjer ne govorim, da je to običajen, naravni odnos moškega in ženske. Tako je le zato, ker sem svoje junake ustvarila po svoji podobi.« Knjigo so že mnogi prebrali in reakcije so bile različne. Pisateljica še ni zbrala vseh odmevov, saj mnogi knjigo le preberejo, ničesar pa o njej ne rečejo, čeprav bi avtorica o svojem prvencu rada malce pokramljala. To ji bo bržkone služilo pri nadaljnjih načrtih, čeprav pravi, da jih za zdaj še nima. Na izzivalno vprašanje, kdaj bo prenehala pisati, je odgovorila, da potem, ko bo trdno odločena, da je slovenska literarna kritika klanovska in da v te klane ne -zaideš,če se neprestano ne smehljaš temu ali onemu in da tvoja knjiga brez smehljanj nikomur nič ne pomeni. Sicer pa Lilijana Šaver piše tudi poklicno. V kulturni redakciji ljubljanskega Dela je novinarka. Pravi, da ji je novinarsko delo v mnogočem dalo spodbudo tudi za literarno ustyarjanje. Tu je spoznala mnogo ljudi; mnogo dogodkov, spoznanj in srečanj jo je prepričalo, naj na stvarnost gleda previdno, domala uradno, pri tem pa naj pozabi na sebe kot človeka. Samega sebe tedaj vec ne s po/naš. pravi. In še preden je začela sama s sabo takore-koč uradno občevati, je sedla za stroj in zate la pisati za sebe in i/, sebe. Da je kot človek obstala v literaturi. D. Z. Žlebir O LAS 6. STRAN 34. GORENJSKI SEJEM V KRANJU TOREK, 14. AVGUSTA 1 GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA n sub o Gorenjska kmetijska zadruga — TZO SLOGA Kranj, se tudi letos predstavlja na 34. mednarodnem Gorenjskem sejmu. Prodajajo različno kmetijsko mehanizacijo in tudi rezervne dele zanjo. Med novostmi na sejmu je tudi naprava za elektronski vžig v avtomobilu, ki jo izdeluje Boris Noć s Kotne 38, Jesenice. Naprava poleg prihranka pri porabi goriv omogoča: mirnejši tek motorja, boljši vžig. posebno v zimskem času. optimalno delovanje motorja, manj CO v izpuhu in ima še druge prednosti. Podrobnejše informacije dobite v paviljonu Borisa Noča v hali A. kjer napravo lahko tudi kupite Zlatarstvo ZIDARIČ iz Tržiča se tudi tokrat predstavlja na sejmu z bogato izbiro srebrnega in zlatega nakita. Će do konca sejma ne boste utegnili obiskati njihovega paviljona v hali A. se pa oglasite v njihovem lokalu na Trgu svobode v Tržiču. KŽK — Tozd Agromehanika Kranj-Hrastje Razstavljamo stroie proizvajalcev: IMT Beograd. TOMO VIN-KOVIĆ. Bjelovar in lastno proizvodnjo (stroje za zaščito rastlin, stroje za pripravo zemljišča pred setvijo itd.) Na sliki je novost na trgu traktorska nošena škropilnica 770 litrov namenjena večiim uporabnikom. ' 1 Vse informacije na sejmu v Kranju ali pa v PSC v Hrastju pri Kranju alples industrija pohištva ■■'■k rri Železniki NA GORENJSKEM SEJMU vam predstavljamo nov program jgjijgj sistemskega pohištva — imenovan DOM V času sejma vam nudimo 3 % sejemski popust pri nakupu naših ostalih pohištvenih programov, ki jih razstavljajo trgovske organizacije na sejmu. V času sejma priznavamo 3 % popust tudi pri nakupu v našem maloprodajnem salonu v Železnikih. Olimpijada je res končana, vendar je tudi po njej barvni TV sprejemnik nadvse zanimiv hišni prijatelj. V blagovnici FUŽINAR na Jeseni-cah ali na paviljonu na Gorenjskem sejmu v Kranju smo opazili več različnih tipov sprejemnikov, kot so: Gorenje, RIZ in ISKRA. r£U£ J. ■% Qt£J j NAPREDEK TOZD Opremotehna Domžale na letošnjem sejmu v Kranju razstavlja in prodaja akustiko, belo tehniko, pohištvo in glasbila znanega proizvajalca Melodija Mengeš. Pri nakupu ploskovnega pohištva nudijo 2 % popust. Na razstavnem prostoru vam bodo tudi svetovali, kupljeno blago pa vam pripeljejo do doma. Obiščete pa lahko tudi blagovnico v Domžalah, kjer v 21 oddelkih na 6000 kvadratnih metrih prodajajo vse za dorn. POHIŠTVO KRANJ Vam nudi bogat izbor pohištva in se priporoča za obisk: — NA SEJMU V HALI A, tel.: 22-240 — V SALONU POHIŠTVA NA PRIMSKOVEM, tel.: 24-546 — SALON KUHINJSKE OPREME, Kranj, Titov trg 5, tel.: 21-485 — IN V SALONU POHIŠTVA, Skladišča>ilica 5, na Jesenicah, tel.: 81-179 — Strokovna postrežba — kreditni pogoji — brezplačni prevoz do 30 km izdelovanje klobukov in čepic Lazar MASLARIČ, Ljubljana, Šarhova 1 Izdeluje vse vrste moških, ženskih in otroških klobukov, lovske klobuke, športne čepice itd. Vabi vas na obisk na sejmu v Kranju, kjer v HALI A razstavlja in prodaja vse vrste pokrival. Postreženi boste solidno in po zmernih cenah. TOREK, 14. AVGUSTA 1984 34. GORENJSKI SEJEM V KRANJU 7. STRAN G LAS Za 20 odstotkov ceneje lahko kupite ostanke blaga za zavese v paviljonu Mercatorja TOZD PRESKRBA Tržič v novi hali. Imajo tudi bogato izbiro odej, posteljnega perila, prtov itd. predpražnike pa dobite tudi že za 200 din. Slikali smo tudi regal Šipad. ki vzbuja pozornost tudi zaradi ugodne cene 52.938,50 din. Seveda pa je to samo delček bogate ponudbe Mercatorja. Pohištvo najbolj znanih proizvajalcev prodajajo z 2 odstotnim sejemskim popustom, pri nakupu vam bodo tudi svetovali. Omenimo naj še njihovo ponudbo bele tehnike, akustike, malih gospodinjskih aparatov, koles, mopedov, kmetijske mehanizacije Gorenje Muta in standard Osijek ter omar za shranjevanje in prekajevanje mesa. Ob obisku Mercatorjevega razstavnega paviljona v novi hali se lahko ustavite na okrep-čilu v njihovem bifeju, kjer imajo vsak dan tudi degustacije. MARKIČ KATARINA IZDELOVANJE PflPAT Becanova 1 UUrMI 64 290 TRZIĆ TEL 50-366 zopet na Gorenjskem sejmu v Kranju BOGATA IZBIRA MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH COPAT Obiščite nas v hali A' ELEKTROTEHNA DO SET LJUBLJANA Na gorenjskem sejmu v Kranju v hali A razstavljamo in prodajamo: • SAMOHODNE KOSILNICE AGROAL - 602 • mline za grozdje in koruzo • motokultivatorje Standard Osijek s priključki IZREDNA PRILOŽNOST! SAMOHODNO KOSILNICO AGROAL ko kupite za SAMO 38.016 din — 602 lah Mit 19cplet Flere Jože Domžale Študljanska 87 Izdelujemo in priporočamo: • vrvi za nakladalke • vrvice za vžig kosilnic m škropilnic • vrvice za povezovanje snopov • • vrvice ža privezovanje trte fižola itd • vrvi za čolne ••.ler n ce m kegljišča • nfpRJto /;a spravno 3eda in jjreljt- • dčKi-nivr'"? v;v;.. / .■ t;*:-.*. t';atv*n '■ 'i i-:-.*- cr.iejev Obiščite naš paviljon na gorenjskem sejmu v Kranju v hali A Pred bližajočo se zimo obiščite paviljon blagovnice FUŽINAR z Jesenic na Gorenjskem sejmu v Kranju, kjer imajo veliko izbiro trajno-žarećih peči in kotlov za centralno ogrevanje. Priimek Tomažincič je poznan predvsem tistim, ki so poskusili in si z raznimi čajnimi mešanicami, zeliščnimi kapljicami, sirupi, olji. mastmi in drugimi izdelki iz zdravilnih zelišč blažijo svoje zdravstvene težave. Oče Jože ima trgovino v Brežicah, sin Ivan. ki nadaljuje tradicijo, pa v Izoli. Ivanov paviljon z bogato izbiro je v hali A. Priročni strojčki za izdelavo rezancev, ribezi za zelenjavo in drugi gospodinjski pripomočki, nepogrešljivi v vsakem gospodinjstvu so vam na voljo v paviljonu POCAJT — KOTNIK iz Titovega Velenja v hali A S samohodno kosilnico AGROAL lahko dokončno resite problem z vašimi travnatimi površinami Kosite lahko vsakovrstne trave visoke m goste na valovitem in strmem terenu med nasadi prav ob zidu in drevju pa tudi na večjih površinah saj je sirma grebena 80 centimetrov Kosilnica ima močan in tih motor in je samohod na IZREDNA PRILOŽNOST! SAMOHODNO KOSILNICO AGROAL — 602 prodajamo po izred no UGODNI CENI 38 016. din na sejmu m v naših prodajalrtah' Obiskovalci sejma radi zaidejo v gostinski paviljon Mihe Kopriv-ca in v njegovo restavracijo "Sejem", kjer jim postrežejo z morskimi specialitetami in domačimi primorskimi vini. NA GORENJSKEM SEJMU v Kranju od petka. 10. avgusta do nedelje, 19. avgusta Delovni čas: od 10. do 19. ure RAZSTAVLJAMO IN PRODAJAMO • POHIŠTVO -- kuhir^e. dnevne sobe spalnice, predsobe • -ELGO bela tehnika, to-' vorne prikolice kolesa, drobni gospod, aparati • DEKORATIVA posteljnina, odeje • MODA — brisače • MANUFAKTURA — zavese • AVTO MURKA — IMV Renault program PRIČAKUJEMO VAS 8. STRAN REPORTAŽA — ZANIMIVOSTI TOREK, 14. AVGUSTA 198 Za poštarsko torbo novih cen Podjetja za ptt promet so podražile poštne in telefonske storitve — Telefonski impulz je 1,50 dinarjev, za krajši pogovor bodo porabili tri impulze v lokalnem prometu — Nikjer v Jugoslaviji, razen v Sloveniji ne dobivajo časopisov na dom LetOS vodovod (irud-Cerklje — Največja letošnjo vodovodna akciju V kranjski občini je obnOVd obstoječega vodovoda Grud-C erklje. Stare cevi v premeru 60 do SO milimetrov bodo zamenjale nove v premeru 166. V zgornjem delu, v Gradu, je cevovod že položen in delajo priključke do porabilikov. dela pa napredujejo tudi v Dvorjuh. Po obveznem kloriranju bodo vse hiše priključene na novi vodovod. Letos naj bi bila končana prva faza; druga, od Cerkelj do Urnika, je predvidena za prihodnje teto. Praznik krajevne skupnosti Grad Obsežno zastavljen program Ciril Hudobivnik, predsednik sveta krajevne skupnosti: »Letos smo se lotili velike in pomembne akcije — napeljave telefonskega omrežja.« Grad pri Cerkljah — »13. avgusta 1942 je padlo nad Davovcem v spopadu z nemškimi žandarji, policisti in raztrganci 16 borcev; od tega 13 borcev druge grupe odredov in trije borci iz Krvavške čete oziroma Kokr-škega odreda.« Tako je zapisano v knjižici, ki sta jo izdala Odbora podpisnikov družbenega dogovora o varstvu spomenikov in grobišč v občini Kranj ter Svet za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih izročil in spomeniško varstvo pri občinski konferenci socialistične zveze Kranj. Kraj tega tragičnega dogodka leži v krajevni skupnosti Grad. Krajani so ta dan izbrali za svoj krajevni praznik. Letošnje praznovanje poteka v znamenju pomembnih delovnih akcij. Še posebno obsežen program so si krajani zastavili na komunalnem področju. V delu vasi Dvorje pri Gradu so obnovili javno razsvetljavo. Zgodaj spomladi so s samoprispevkom krajanov in združenih sredstev občine v Dvorjah asfaltirali vse ceste do hiš. »Letos smo se lotili velike in pomembne akcije; napeljave telefonskega omrežja v krajevni skupnosti,« razlaga predsednik sveta Ciril Hudobivnik. »To je ena največjih akcij v krajevni skupnosti doslej. S položitvijo telefonskega omrežja bomo pridobili okrog 100 novih telefonskih priključkov. Razen tega nas v vasi Grad pri Cerkljah čaka obnovitev javne razsvetljave. Prav zdaj urejamo tudi otroško igrišče. Pripravljamo tudi načrte za ureditev vodovodnega omrežja na Jezercih na Krvavcu, Pa ureditve avtobusnih postajališč se bomo morali lotiti. Kar precej dela torej; vendar pa smo bili podobnim delovnim akcijam v preteklosti s prizadevnim in zavzetim delom kraja nov vedno kos. Zato sem prepričan, da bomo te naloge uresničili tudi v prihodnje.« Letošnji krajevni praznik bodo proslavili z različnimi prireditvami. Jutri, 15. avgusta, bodo na spomin- ska obeležja v krajevni skupnosti položili vence. V sob. 18. avgusta, bo v domu krajevne skupnosti v Gradu pri Cerkljah slavnostna seja sveta krajevne skupnosti. V soboto, 18. avgusta, bodo pod Jenkovo lipo v Dvorjah pripravili družabni večer in veselico. Prijetno razpoloženje pod Jenkovo lipo se bo nadaljevalo tudi v nedeljo, 19. avgusta, ko bo mladina iz Grada pripravila zabavo. Obakrat bo igral ansambel Gašperji iz Preddvora. Poleg omenjenih prireditev bodo v počastitev krajevnega praznika na programu tudi različna športna tek- movanja A. Žalar Priprave na proslavo na Jezercih (»rad pri Cerkljah — Krajevna skupnost Grad pri Cerkljah v kranjski občini bo tudi letos organizator proslave na Jezercih na Krvavcu, ki bo 9. septembra. Lani so prvič prevzeli organizacijo takšne proslave, s katero se spominjajo spopada borcev 2.grupe odredov in borcev Krvavške čete oziroma Kokrškega odreda /. nemškimi žandarji, policisti in raztrganci. Spopadli so se pod Davovceni 13. avgusta 1942. V dosedanjih pripravah so se že dogovorili, da bodo za kulturni program poskrbeli člani KUD Cei kije. Za okrasitev so se obvezali mladinci krajevne skupnosti, za oskrbo udeležencev pa člani ZZB NOV Cerklje. Razen tega bp AMD Cerklje tega dne organiziralo tradicionalno ocenjevalno vožnjo. Pri organizaciji te proslave bodo letos sodelovala vsa društva na cerkljanskem območju in tudi učenci osnovne šole. Poskrbeli bodo tudi, da bo na voljo dovolj spominskih značk. Kranj — Poštarji po vsej Jugoslaviji so sredi juliju dvignili ceno paketnih in drugih storitev v ptt prometu ter cone telefonskega impulza, vključno s telefonsko naročnino. Za navadno pismo bomo poslej kupili znamko za 6 dinarjev, pismo, ki ga bomo dobili od sodišča upravnih organov bodo poštarji zaračunali po 8,50 dinarjev; navadna dopisnica ho vredna 5 dinarjev, beseda telegrama 2 dinarja, impulz krajevne in medkrajevne teleksne zveze pa 1,40 dinarjev. Priporočnina pisma ho veljala nadaljnjih 3,50 dinarjev, nujno 7 dinarjev, zelo nujni paket 13 dinarjev, povratnica 3,50 dinarjev in tako dalje. Telefonski impulz je odslej po 1,50 dinarjev. Telefonska naročnina znaša 320 dinarjev, za dvojček 240 dinarjev, s tem, da ta »pavšal« vsebuje 100 impulzov. V lokalnem telefonskem prometu bi za naročnike to pomenilo, da za 320 dinarjev lahko telefonirajo petdesetkrat. Silno kratek, informacijski pogovor beleži dva do tri telefonske impulze. V podjetju za ptt promet Kranj pojasnjujejo nedavne podražitve in poudarjajo, da je povečanje cen manjše, kot je povečanje cen stroškov, ki jih imajo. Materialni stroški so veliki, zato z denarjem ob večjih cenah nikakor ne bodo mogli graditi novih zmogljivosti, ki jih Gorenjska potrebuje v poštnem in telefonskem prometu. Razvoj bo zatorej še naprej capljal in bo več ali manj odvisen od dobre volje in pripravljenosti uporabnikov — združenega dela in posameznikov. Dobro vemo, kako neznansko dragi so novi telefonski priključki po mestih, še posebej pa v vaseh, kjer krajevno telefonsko mrežo gradijo krajevne skupnosti in krajani kar sami. Gradnja telefonov je povsem na ramenih občanov in hitreje poteka, če se pridružijo še delovne organizacije v kraju. Zelja po telefonskih priključkih je velika, možnosti pa malo. Ta želja po telefonu pa se potem nikakor ne ujema z izkoriščenostjo telefonskega priključka. Pri podjetju za ptt promet v Kranju že nekaj let ugotavljajo, da okoli 60 odstotkov telefonskih naročnikov sploh ne izkoristi »pavšala« in znatno manj telefonira, zato dohodek prihaja večinoma iz delovnih organizacij. Zanimivo je, da ima Gorenjska 27.000 telefonskih priključkov, od tega je 64 odstotkov telefonov po domovih in 36 odstotkov po delovnih organizacijah. V dohodku, ki ga prinaša telefonski impulz, pa tvorijo zasebni telefoni le 20 odstotkov denarja. Na Gorenjskem imamo 180 govorilnic. Dovolj jih je povsod, kjer ni telefonske mreže. Dobro je razvita tudi poštna mreža. Po večjih nase- ljih so zrasle novi* in sodobne pošte, vendar- bi jih v nekaterih mestih še potrebovali. Ponekod smo dobili kar visok poštni standard, saj so vasi. kjer so pošte danes hudo nerentabilne, obenem pa niti ne tako oddaljene od mestnih, večjih pošt Čeprav si vsi želimo še večjega razvoja poštnega in telefonskega prometa na Gorenjskem, imamo zadovoljiv nivo storitev. Nikjer drugje v Jugoslaviji nimajo poštarji tako velikih torb v Sloveniji, kajti nikjer se pošte niso odločile, da bi dostavljale časopise na dom. Delovni organizaciji pa kvalitetnejša dostava prinaša velike stroške, ki se izkazujejo v prevozih; vedno nove pošte in nova telefonska mreža pomenijo nadaljnje stroške vzdrževanja. Podražitve bodo zato pokrivale le materialne stroške, potrošniki pa bodo še naprej morali sami vlagati v razvoj telefonije ali v postavitve pošt, če jih bodo potrebovali. Če bo torej širši družbeni interes — kar seveda bo, saj brez zvez ne moremo biti — se bo razvijala tudi ptt dejavnost. D. Sedej Dražji telefonski priključek Povsod tam. kjer stojijo telefonske centrale in deluje telefonska mreža in so možnosti za nov telefonski priključek, bodo novega naročnika neprijetno presenetile razmeroma visoke cene. Ce živite v bloku, kjer imajo telefon in na deželi, kjer je možnost priključitve, potem boste za stroške napeljave telefona (sam aparat je okoli 4.000 dinarjev) v razdalji 100 metrov od centrale do telefona odšteli namesto sedanjih 12.048 dinarjev 15.600 dinarjev. Prispevek za interesno skupnost za ptt promet, za investicijska sovlaganja, vas bo po novem veljal še nadaljnjih 28.000 dinarjev, medtem ko je bil prej ta prispevek 21.500 dinarjev. Kdaj je telefoniranje cenejše? Marsikateri lastnik telefona ne ve, da so telefonski impulzi med 20. uro zvečer in 6. uro zjutraj za polovico cenejši, prav tako vso nedeljo. Velja kajpak le za notranji promet, za krajevni in medkrajevni, za mednarodni telefonski promet popustov ni. Podjetje za ptt promet ima z mednarodni mi pogovori izgubo, kajti naročnic ki plačujejo v dinarjih, inozenv skih poštam pa je treba plačati v devizah. Milord Džurovič iz Podlubnika v Škofji Loki: »Mesečno plačam za telefon 400 do 500 dinarjev. To ni veliko, če vemo, da v nekoliko boljši gostilni stane toliko približno pet piv. Telefoniram predvsem po Skofjr Loki, sem ter tja tudi v Ljubljano in enkrat ali dvakrat mesečno domov v Črno goro. Vem, da je ponoči in ob nedeljah ceneje, vendar' premalo telefoniram, da bi se oziral na to. O kakršnikoli podražitvi nisem slišal. Pa bo menda že res, če pravite tako. Sicer pa bi o tem zvedel, ko bi dobil v roke plačilni listič.« Niko Mesec s Trate pri Škofji Loki: »Šest let imamo pri hiši telefon in brez njega bi danes težko shajali. Po poklicu sem zavarovalni zastopnik in ga že zaradi narave dela potrebujem. Domov me pogosto kličejo zavarovanci. Veliko-' krat tudi sam telefoniram v Kranj na Zavarovalno skupnost Triglav, da se s »šefi« posvetujem o tem ali onem. Ce ne bi imeli telefona, bi moral na avtobus ali avtom. Kako je s tem zadnje čase, pa tako vsi dobro vemo. Nikdar še nisem razmišljal o tem. kdaj so pogovori cenejši in koliko jih lahko opravim za obvezno »telefonsko naročnino«,tudi o podražitvi nisem ničesar slišal. Ko že govorimo o telefoniji, bi rad povedal, da bi morala pošta pri izgradnji telefonskega omrežja dati prednost oddaljenim vasem, zaselkom in hišam. V bolj odročnih krajih telefon bolj potrebujejo kot v mestu, kjer imajo javne govorilnice in je vse pri roki — trgovine, bolnice, uradi . . .« (CZ) ; Poletna šola slovenščine Prihodnje leto tudi učbeniki Kranj — Srednja šola računalniške pedagoške in naravoslovno-ma-tematične usmeritve je tri tedne gostila udeležence poletne slovenske šole. Vodja šole je bila tovarišica Per-kova, ki je v razgovoru povedala, da se je šole udeležilo okrog šestdeset udeležencev, največ iz Kvrope. Starostna in izobrazbena struktura je bila zelo različna, saj smo srečali udeležence od štirinajstih do tridesetih let, od učencev »poklicnih« šol do ljudi z univerzitetno izobrazbo. Kot vodja šole je imela odgovorno nalogo, saj je morala organizirati in poskrbeti za izvedbo zastavljenega programa, za nemoten potek pouka. Največji problem je bil z učbeniki, saj takih, ki bi bili primerni za polet- no šolo slovenskega jezika ni. Obstaja sicer učbenik. Slovenščina za tujce, ki pa po mnenju nekaterih lektorjev ni primeren za šolo. Udeleženci so bili razdeljeni v sest skupin glede na stopnjo znanja slovenskega jezika, v skupini pa jih je bilo devet, deset, z njimi pa so se ukvarjali lektorji. Slava Pevec, slavistka i/. Rogaške Slatine, je bila letos prvič lektorica. Njena naloga je bila, da je organizirala in vodila pouk. Predvsem je z udeleženci širila besedni zaklad, jih seznanjala s slovničnimi pravili slo- Velika telefonsku akciju Na ccrkljunjskcm'območju poteka letos v sedmih krajevnih skupnostih v kranjski občini velika telefonska akcija. \a tako imenovanem severnem kraku, v krajevnih skupnostih Grad in Velesovo, je akcija Že V polnem teku. Tako so na primer v Dvorjah glavni telefonski kabel že položili in že delajo priključke do hiš, v C,radu pa so pred dnevi pola '/ali glavni vod. V krajevnih skupnostih na spodnjem delu cerkljanskega ob nocju pa se na začetek glavne delovne telefonske akcije še pripravljajo. Lektorica Slava Slatine Leveč iz Rogaške Vodja si.le lo.V. Petkovi venskega jezika. Ker ni primernih učbenikov, si je pomagala / raznimi fotografijami in članki. Milko Kovač i č prihaja iz Angliji je prvič v poletni šoli slovenskem jezika Med udeleženci je mnogo takih. \ so šolo obiskali prvič. Eden i,-ir njih je tudi Milko Kavčič, ki pr; iz Anglije. Slovenski jezik mu je zt všeč, zanj pa ga je navdušil oče, k; po rodu Slovenec, iz Celja. PovedJ je, da tudi doma govorijo slovenski da se je šole udeležil zato, ker bi rad izpopolnil v znanju očetovega zika. Ce bo le mogoče, se bo šole udi ležil tudi prihodnje leto. Udeleženci odhajajo iz našej kraja /. lepimi vtisi in če bo le mol če se bodo ponovno vrnili. Upamo da bodo do takrat svetlost dnc\ ugledali tudi učbeniki, ki bi bili p merni za poletno šolo slovenske! jezika, ter da izvedba pouka oz. Upd raba rekvizitov ne bi bila odvisna iznajdljivosti posameznega lektor. T. Bilbija Foto; F. Perdan TOREK. 14. AVGUSTA 1984 KRONIKA 9. STRAN O L A 8 Preobilna smrtna žetev na cestah Temu, da razmah avtomobilizma v sodobnem svetu terja tudi krvni davek, smo se že kar navadili — A zadnja leta je preveč strahoten, da bi ga lahko na ta način opravičevali — Slovenija in .Jugoslavija sta v porastu smrtnih prometnih nesreč v minulem desetletju med evropskimi državami pri vrhu — Tudi letošnja polletna bilanca to potrjuje Slovenski strokovnjaki, ki se tako ali drugače ukvarjajo s problematiko varnosti v prometu, so pred dvema letoma v neki študiji ugotavljali, da sta Slovenija in Jugoslavija v porastu smrtnih prometnih nesreč med evropskimi državami v samem vrhu. V minulem desetletju so namreč v vseh evropskih državah prometne nesreče s smrtnim izidom upadle: v Avstriji in Franciji /a 17 odstotkov, /a odstotek več v sosednji Italiji, kar /.a 32 odstotkov v zahodni Nemčiji in na Švedskem celo za 40 odstotkov. V Sloveniji smo doživeli 19-odstoten porast smrti na cestah, Jugoslavija v celoti pa kar 49. Resda ti srhljivi številki deloma opravičuje silovit razmah avtomobilizma, toda doživljali so ga tudi drugi in so se mu znali hitro prilagoditi. Pri nas pa smo si za urejanje prometnih razmer vzeli kar preveč časa. Tudi letošnja bilanca, koje za nami že dobra polovica statističnega leta, je obilna kot minula leta. »Letošnje neugodne vremenske razmere, zlasti v prvem četrtletju, so pogojevale tudi stanje prometne varnosti, »pravi Ivan Gubina, inšpektor za promet gorenjske Uprave za notranje zadeve v Kranju. »Zato tudi tolikšno število prometnih nesreč, ki so se tragično iztekle. V 54 nesrečah letošnjih prvih treh mesecih je na Gorenjskem umrlo 13 ljudi, lani v tem času jih je 5. Lani so bili to izključno pešci, letos so umirali tudi vozniki in sopotniki. V drugem četrtletju se je stanje le malce izboljšalo. V nesrečah je umrlo 5 udeležencev, lani v tem času jih je 14. Lani so zopet prednjačili pešci, letos pa sta med mrtvimi v pomladnih mesecih po en pešec in kolesar in trije vozniki. Največji krvni davek so v letošnjem I. polletju terjale ceste kranjske in škofjeloške občine.« Katere ure, dnevi, meseci so najbolj kritični in potemtakem tudi barometer, ki kaže, kdaj naj se varujemo ceste? »V prvi polovici leta smo pokopan 18 udeležencev v prometu od tega 2 Ivan Gubinu, inšpektor za promet gorenjske Uprave za notranje zadeve v Kranju otroka med 7 in 14 leti. Lahko bi rekli, da so bili zanje najbolj usodni januar s 4 smrtnimi žrtvami, februar s 3 in marec s 6, aprila sta umrla 2, maja eden in junija znova 2. Letošnji marec (ta mesec sicer praviloma ne izstopa) je bil tako tragičen zaradi prometne nesreče na Meji, ki je terjala četvero življenj. Ob ponedeljkih, torkih in četrtkih letos do julija ni bilo smrtne žrtve, na sredo so umrli 3, v petek 8 in v soboto 6 udeležencev v prometu. Nedelja ima enega mrtvega. Ob koncu tedna se namreč promet silno zgosti, saj tedaj vsi tešimo svoje potrebe po nakupih, hitimo iz mesta v počitniške hišice, si damo tam opraviti z raznimi gradbenimi deli ... Pri vsem tem pozabljamo na previdnost. Previdnejši smo v zgodnejših urah, saj se je tja do 4. ure popoldne zgodila le po ena prometna nesreča s smrtnim izidom na vsaki dve uri. 3 nezgode s tragičnim izidom so bile letos od 16. do 18. ure, kar 7 pa od 18. do 20. ure. Kaže, da se previdnost izostri po 20. uri, saj smo letos imeli ob tem času le 1 mrtvega, do polnoči. Vzroki so bržkone tudi na Gorenjskem standardni. Kateri prevladujejo? Varna hoja v gore Gibanje po težavnem svetu in nadelanih poteh Planinec se na gorskih poteh sreča z mnogimi ovirami, kjer ni možna normalna hoja. Kar se da previdno mora sestopati prek nižjih skalnih pragov, še posebej, če je pod njimi strm in izpostavljen svet. Kadar je sestopanje v pokončni drži nemogoče, tik pred oviro počepne, se opre ob skrčenih nogah na obe roki, z eno nogo stopi navzdol na mesto, kjer je poprej z očmi našel dober stop, prenese težo na to nogo, se rahlo privzdigne in odrine naprej, nato pa pridruži še drugo nogo. Če je skalni prag visok za polovico njegovega telesa, se previdno usede na trdno podlago, z rokami poišče čim nižje zanesljivo oporo ter se previdno spusti navzdol. Skakanja se izogiba, če ni dobrih možnosti za doskok in ne obvlada za to potrebne spretnosti. Kadar so skalni skoki višji od že opisanih, se mora obrniti z obrazom k steni, se opreti še na roke in počasi iskati opore ter prijeme za roke in noge, potem pa sestopiti. Roke mu pomagajo obdržati ravnotežje in povečati varnost. V težavnem svetu gornik vedno napreduje z uporabo treh opornih točk; to pomeni, da je oprt na obe nogi in eno roko ali obe roki in eno nogo, pri čemer preostala roka oziroma noga išče naslenji oprimek ali stop. Pri takšnem sestopanju ali vzpenjanju prevzamejo noge pretežni tlel obremenitve. Kjer je teren strm in zahteven, naj bolj izkušeni in močnejši planinci pomagajo manj veščim. Če so v skupini udeleženci z različnim znanjem in sposobnostmi, je priporočljivo, da se razvrste slabši hodci in začetniki med izkušene čiane skupine. Po ozkih poteh planinec' hodi samo po srednjem, utrjenem delu. Izogiba se stopinjam navzven na rob poti in navzgor v pobočje. Pazi tudi, da se ne spotakne ob kakšno skalo, ker ob tem lahko zgubi ravnotežje in omahne s poti. Umetno nadelane in zavarovane gorske poti so večinoma tam, kjer ni bilo mogoče speljati lažjih poti. Za zagotovitev varne hoje in napredovanja so nadelovalci poti uporabili kline, stope, lestve in jeklene vrvi ter vklesali stope in police. Sleherno pomagalo in varovalo, ki je vgrajeno ali pritrjeno ob poti ali na njej, je treba preizkusiti, preden ga planinec uporabi. Zavedati se mora, da so to le pripomočki za vzdrževanje ravnotežja, ki pa ne morejo več služiti svojemu namenu, če jih zrahljajo ali uničijo zapadno kamenje, sneg, nevihte in druge nevšečnosti. Če je jeklenica razcefrana, gornik pazi, da se ne vbode, opraska ali ureze. Najbolje je, da si na poteh z železnimi varovali nadane rokavice in se tako izogne poškodbam. Vse podatke o poškodbi poti in varoval, ki jih je opazil na poti, je dolžan sporočiti v prvi planinski postojanki. Hoja po poteh, ki so zavarovane z jeklenico, se ne sme spremeniti v obešanje ali celo guganje po varovalih. S tem bi planinec ogrožal druge, ki uporabljajo jeklenico istočasno z njim! Mnogo umetno nadelanih in zavarovanih poti vodi po izpostavljenem svetu. Slabo vreme, sneženje, poledica, nei/kusenost in drugi de javniki še povečajo težavnost hoje po njem. Zato naj se v slabih razmerah planinec izogne — seveda, če je le mogoče — takšnim potem. Neveščega ali nerodnega planinca pa je na težavnejših mestih potrebno varovati. Drža telesa pri hoji po zahtevnejših poteh se ravna po nagibu terena. Pri zelo strmih zavarovanih poteh se mora planinec toliko odmakniti s telesom od poti, klinov in drugih vgrajenih varoval, da lahko z očmi nadzoruje, na kaj stopa; drža njegovega telesa je torej podobna oziroma enaka kot pri hoji po lestvi. S. Saje »Največ udeležencev v prometu je letos pokopala prehitra vožnja, sicer pa to ni posebnost, saj je vec ali manj vsako leto tako. Če se sklicujemo na raziskavo, ki so jo prod dvema letoma opravili Strokovnjaki s tega področja, neprimerna hitrost botruje kar' 40-odstotkom vseh nesreč. Tudi zaradi izsiljevanje predno.su se velikokrat zgodi najhujše, v 17 odstotkov primerih. Tudi prehitevanje se utegne usodno končati. Še vedno pa veliko nesrečam botruje alkohol ali kot to strokovno imenujemo 'psihično stanje voznika zaradi vpliva alkohola', ki povzroči kar 10 odstotkov najhujših nesreč. O vinjenosti pa lahko govorimo tudi kot o vzroku, ki lahko pogojuje takšno ali drugačno vedenje v prometu: bodisi preveč pogumno in prehitro vožnjo, bodisi objestno izsiljevanje prednosti, nepravilno hojo pri pešcih in podobno.« Da je bilanca taka, kakršna pač je, je kriv tudi malomaren odnos do ureditve cest in izboljšanja prometnih razmer. Črne točke poznamo, toda mnoge kljub temu ostajajo več let ali celo desetletje. »Odpravljanje takoimenovanih črnih točk je bilo v glavnem uspešno. Spomnimo se le Vrbe na magistralni cesti, ki je še pred poldrugim letom terjala življenja. Omejitev hitrosti in bolj urejena cestna signalizacija sta storili svoje. Danes je tam manj usodnih nesreč. Podobno je tudi s križiščem Voklo—Šenčur, ki je varnejše zaradi rekonstrukcije ceste pred leti in sedaj omejitve hitrosti. Nekaj let nazaj so bile kritične Žeje. Vseskozi pa nas tareta dve gorenjski ožini, ki jima nikakor nismo kos: Naklo, ki zdaj sicer dobiva cesto za skladiščno cono v samem Naklu, a ta ne bo kaj prida pripomogla k boljši prometni varnosti, ter Log pri Kranjski gori. Na teh odsekih se nismo izkazali, čeprav bi bilo bolj upravičeno kot nekateri nerazumno zastavljeni projekti.« D. Z. Žlebir Za večjo prometno varnost Tragika prometa Iz dneva v dan prebiramo obvestila o nezgodah in njihovih tragičnih posledicah. K prejšnjim vedno znova prištevamo nove žrtve. Zavarovalnica sicer povrne znaten del škode, ne more pa vrniti zdravja ali celo življenja. Tudi na slabe ceste, vreme ali druge udeležence v* prometu se ne kaže1 preveč izgovarjati, kajti vedno in povsod ter- vseob-vezujoče moramo v ospredje postavljati načelo varnosti. In kaj storiti, da bo to načelo varnosti čim bolj spoštovane/.' Ali z ostrejšimi sankcijami, ali z večjo kontrolo, ali s stalnim publiciran jem nezgod in njihovih posledic? Brez dvoma je najboljša prometna vzgoja tista, ki se začne že v predšolski dobi in se nato vseskozi nadaljuje. Vedno znova ugotavljamo, da se'številne nesreče dogajajo zaradi neprevidnosti in neupoštevanja pravil varnega obnašanja ter ravnanja v prometu. Zato zelo priporočamo še osebna opozorila med starši in otroki med sosedi in znanci, med prijatelji in tovariši, med vozniki in sopotniki. Na varnost je treba misliti že, ko se odpravljamo od doma. Odsvetujemo, da se vozite z vinjenim voznikom, najbolje pa je, če voz njo vsi skupaj opustite. Zelo pogoste so nezgode mladih ljudi na višku telesnih in duševnih sposobnosti. Večinoma nastajajo zaradi prevelikih hitrosti, neprevidnosti, včasih zaradi vinjenosti. Kaznovanje je lahko vzgojno, toda ne za vse. Kontrola je lahko učinkovita, a je krajevno omejena. Zato opozarjamo vse udeležence v prometu še na samokritičnost, zavest in samokontrolo za varno ravnanji1 in obnašanje v prometu, kajti ko pride do nesreče, je na to prepozno misliti. Mrak NESREČE AVTO IE ZANESLO Spodnje Duplje — Na lokalni cesti v Spodnjih Dupljah se je v petek, 10. avgusta, pripetila prometna nezgoda, v kateri je bil en udeleženec ranjen, škode pa je bilo za 400.000 dinarjev. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Pejo Zečevič iz Brč-kega, zdaj pa na začasnem delu v Zahodni Nemčiji, je v Dupljah prehiteval osebni avto Angele Čebašek iz Žej. Pri prehitevanju je Zečevičevo vozilo začelo zanašati, izgubil je oblast nad avtomobilom in zapeljal s ceste ter na bližnjem dvorišču trčil v drevo. Voznik v nezgodi ni bil ranjen, hujše poškodbe pa je utrpel sopotnik, 37-letni Bernard Zečevič. Kitenje s tujim perjem se ni dobro končalo 19-letni Jeseničan je osumljen, da je brez dovoljenja vzel ključe osebnega avtomobila svoje prijateljice, ga odpeljal in se z njim zaletel Jesenice — 19-letni H. K. z Jesenic se je 4. julija s prijateljem Srečkom in mladima Nizozemkama Carol in Catharino sestal v kampu Šobec. Dekleti sta namreč že nekaj let stalni gostji na Šobcu in tu so se mladi tudi seznanili. Popoldne so se prijatelji (kasneje se je izkazalo, da prijateljstvo ni posebno trdno) vozili s Carolinim avtomobilom, na večer pa odšli na Jesenice" in na fantovem domu praznovali in se veselili ves večer. Dekleti sta po zabavi legli in ključe avtomobila nič hudega sluteč zaupljivo pustili na mizi. Mladenič je ključe vzel, da bi si privoščil nočno vožnjo, čeprav je bil brez šoferskih izkušenj m izpita, povrh vsega pa še omotičen od pijače. Namenil se je bil v Javorni.ški Rovt k bratu, da bi se pred njim pohvalil, s kakšnim imenitnim avtomo- bilom se vozi. Toda na poti se mu je primerila nezgoda. Zaneslo ga je s ceste, avto je zadel v kup peska in se prevrnil. Fant je ustavil mimoidočega, da mu je avto pomagal spraviti spet na cesto. Nadaljnji vožnji se je moral odreči, pa tudi temu, da bi se pred bratom kitil s tujim perjem. Razbit avto je pustil v bližnjem kamnolomu in se peš vrnil domov, poročat dekletoma o nesreči. Namesto, da bi ves skesan prosil razumevanja, je prijatelja Srečka in lastnico avtomobila Carol še celo nagovarjal, naj miličnikom ne povesta, kaj se je v resnici zgodilo. Sam je imel namreč pripravljeno prepričlji vo zgodbico, po kateri naj bi Carol avto posodila Srečku. Ta namreč ima vozniško dovoljenje. Čeprav je bilo na avtu kar za 100.000 dinarjev škode, sta se prijatelja dala pregovoriti. Miličniki pa niso šli na limanice in resnica je kmalu prišla na dan. Z ukradenim avtom odpeljala nakradeno blago Konec julija so zalotili 26-letna Kajka Š. in Ivico G., ko sta nameravala z ukradenim avtom odpeljati blago, ki sta ga poprej nakradla v prodajalni v Predosljah Predoslje — 27. julija ob 21. uri sta Rajko Š. in Ivica G. vlomila v Živili-no prodajalno v Predosljah. Iznajdljivi Rajko je odstranil kletno okno, da je prišel noter, nato pa na silo odprl vrata, ki vodijo v skladišče. V vreče sta tatova naložila kar 198 predmetov v skupni vrednosti prek 102.000 dinarjev. Vreča je bila težka, zato sta si po opravljenem dejanju omislila avto. Našla sta ga pred gostilno Krištof, kjer je .stal odprt; v njem so bili celo kontaktni ključi. A vse jima le ni šlo kot po maslu. Zlikovca so ujeli gostje gostilne Pri Krištofu in ju predali roki pravice. fanta sta poprej ves dan popival,i v gostilni Pri Krištofu, ker naj bi se v Predosljah dogovorila za neko delo, a naročnika nista našla. Pri kozarčku močnega sta zasnovala tudi nepošten posel in se ga lotila takoj, ko je padla tema. Očitno sta se pri tem počutila povsem varna, saj sta si v prodajalni najprej privoščila pošteno malico, nato šele sta si nakopičila blago, ki sta ga kanila odpeljati. Prav nič nista bila izbirčna. V njuni vreči je izginilo vse — od zobotrob cev uo ouiacit. Ze proti polnoči je šlo, ko sta z vrečo nakradenega materiala priplezala na plan in malce stran od kraja dejanja začela nakradeno blago nalagati v ukraden avto. Pri Krištofu se je K. Z., lastniku avtomobila, na prijateljevo opozorilo zasvitalo, da nekaj ni v redu. In res. Ko je stopil iz gostilne, njegovega avtomobila ni bilo več na starem mestu, temveč nekaj naprej pri avtobu .sni postaji. Ob njem sta bila tatova, zatopljena v prekladanje tovora. Oškodovanec je zbral pivske tovariše in družno so hiteli prijet tatova. Pred njimi sta sicer jadrno pobegnila; eden se je skril v visoko travo, drugi pa v okrilje1 kozolca. Miličnikom, ki so jih občani kmalu nato pri-peljali, skrivačev ni bilo težko odkriti. Prvega so ujeli kako uro po polnoči, drugega pa čez. kaki dve uri, ko se je doma odpravljal spat. V priporu sta priznala, da sta storila kaznivo dejanje. Povedala sta tudi, da sta pred časom v okradeni prodajalni opravljala neka zidarska dela, kar jima je nepošteno dejanje močno olajšalo. IZSILIL PREDNOST KOLKSAIUU Mišače — Voznik osebnega avtomobila, 24-letni Franc Ovsenik iz Mi-šač je v nedeljo, 12. avgusta, vozil od Zgornje Dobrave proti domu. V križišču enakovrednih cest v Mišačah je izsilil prednost vozniku kolesa z motorjem 54-letnemu Jožefu Šolarju s Poljšice. V križišču sta trčila, pri tem pa je bil motorist teže poškodovan. PRI OBRAČANJU PODRL PKŠAKINJO Jesenice — Na jeseniški tržnici na Cesti maršala Tita je v četrtek, 9. avgusta, voznik tovornjaka Josip Man-dekič iz Kamnika obračal svoje vozilo. Pri tem se ni kaj dosti oziral na pešce, saj je 60-letno Ljudmilo Arh zadel in podrl po cesti. Hudo ranjeno so pešakinjo odpeljali v jeseniško bolnišnico. D. Ž. GORENJSKA NOČNA KRONIKA VERIGA ZELEN.IADNIH PODVIGOV Na pohodu so tatovi zelenjave s tujih vrtov, je zadnjič sporočil miličnikom občan z Blejske Dobra ve. Ponoči so se mudili na njegovem vrtu, obrali ves grah, si nabrali nekaj jušne zelenjave, preostalo pa pohodili. Ker se je to do-gajalo tudi pri drugih, so sklepali, da gre za organizirano skupino. Kakorkoli že — malopridnežem so na sledi. PRVIČ NI ZALEGLO Jeseničan je na ves glas kričal po ulici, kjer prebiva njegova tašča, ker je pri njej iskal ženo, a je ni našel. Prvikrat so ga miličniki le opozorili, naj bo pameten. Ko pa jo že drugič prikričal, tokrat k sodelavcu, ki ga prav tako ni bilo doma, so ga morali trše prijeti. PREGLOBOKO POGLEDALA V KOZAREC Nekdaj so bili nočni vinski bratci v glavnem moški, zdaj pa se je ta bratovščina pomnožila tudi s predstavnicami nežnega spola. Tista, ki se ga je nalezla pri Starem Mayrju v Kranju, ni bila prav nič nežna. Preklinjajočo in kričečo so odpeljali na milico, od tam pa v zdravstveni dom, kjer so jo medicinsko pomirili. KAVALIR BRANIL ČAST GOSPODIČNE Kakor je v naših nespametnih časih v navadi, sta ondan trčila vkup dva kavalir j A. Prvi se minulo noč ni nič kaj kavalirsko vedel, saj je gospodični soplesalki v dis-COteki Vavda na Bledu odnesel čevelj. Drugi mladenič, ki je mladenki bolj naklonjen od prvega, je onemu pokazal, kaj se spodobi. Neotesanca je skušal s pestmi spraviti k pameti, pa jo je nesrečnik sam skupil. DENARNI: RAZPRTIJE Na železniški postaji v Škofji Loki sta se udarila. Dolžnik namreč niti slišati ni hotel, da bi onemu drugemu vrnil denar. Celo v obraz se mu je smejal, ne bom ti ga ne vrnil. Le kdo ne bi umazanca po zobeh! O LA8 10 STRAN___ ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 14. AVGUSTA 1984 Prvo javno zaklonišče v Kranju SvtM za splošno ljudsko obrambo in di u/bono samozaščito Skupščini' občine Kranj grudi na dvorišču nekdanje trgovine Grudhinka pivo javno zaklonišče za UMI olH'anov. Kranj Zaklonišče bo dvonu menško: shinli) bo kot skladišče l, .; u nega blaga, sicer pa bo nu men jenii občanom, ki jih b2 podobnih za kfbrtišč /a '■'>■> tisoč* ljudi. Pa la/a i/giadnje zaklonišča bo veljula ttl milijonov, dinarjev Svet /a splošno ljudsko obrambo in dl u/bono samozaščito Skupst i n«' obline Kratil bo na ta način porabil denar, ki ga jo zbral od posaiiit/tukov in organizacij na področju, kjoi je obvC7.na gradnja zaklonišč. l'o zakonu o splošni ljudski obrambi in dru/beni sa niH.iMiii so dolžne delovne organizacije, vrtci. sole. zdravstveni domovi, domovi Ostarelih in dru ge ustanovi1, ki nimajo zaklonišč-, prispevati IMMi odstotka od osnove za obračun amortizacije: samoupravna stanovanjska skup nnsl od blokov . v katerih m zaklo- Alenki olimpijsko zlato .Jugoslovanske rokotnetu&iee sn s| po /magi nad Južno Korejo /e kolo pred koncem olinipijskega turnirja zagotovile najbolj žlahtno odličje. Copru\ je bilo srečanje zadnjega kola s hitrimi in borbenimi igralka mi Kitajske le prestižnega pomena so ga nase rokoinetasice vzele n sno m ga dobile / 31:25 (ir>:l!i). Sele potem se je z.u elo slavje. Našim dekletom je zlate kolajne podelil sam predsednik Mednarod nega olimpijskega komiteja luun Antpnio Samarunch, Kitičcva, Mei da nova, Cuderm.mov a. Anastasov skd m drugi" so ob intoniranju .jugo slovanske himne s si.lzami \ oCeh apele Hej Slovani Koje b;la na sa /asiava na vrhu droga, so nada !|e\ale s peljem in nasmejane po zdrav Ijale glodale e. med katerim: je bile veliko naših izseljeni ev Med dekleti na zmago'alni stop rij« i ie bila tudi edina slovenska igiulku v jugoslovanski olimpijski i kipi Alenko Cuderman i/ Tupalič pri Preddvoru. Alenka je prva slo ehska špiintnlva, ^; i'1 osvojila olimpijsko kolamo Med športniki jih je bilo veliko, a dekleta t. odlic em se nismo imeli. /e po odločilni tekmi s Korejo sem se v sa tresla, malo od raz bi u je ni a, malo >>d sreče. Ne /nam pove dati. kaj sem prav/apiav občutila \'em le, da se je splačalo žrtonai. toliko i tisa truda, tudi nekaj studi ju'. Vem ludi, da sem se takrat, ko mi |e mama braniki, prav odločila In l-ai ie lahko < 'oveku v vetje /,, i losi ejije. k' ; n1 i; mu trud popluču • e delo n, biki zaman; je do1 odulu časnikarjem po končanem olimpij ski'in turnirju. Alenka si je od vsega začetka /o lekl kaj vec kot le igranja na sol skem igrišču, hotela se je piv bi t i med vrhunske igralke. Pivegu rokometnega znanja sta jo naučili) prolesoi ja telesne vzgoje na preddvorski osnovni soli Božo Crijevič in njen stric Jože, ki ji je tudi sicer veliko pomagal. Od 1'ied dvoru je odšla k ljubljanski Olinipi-u kjer je iri leta igrala v drugi zve ni figi, Ko je končala gimnazijo, se IČ preselila v Beograd in tam štiri leta igrala /a Radnički. V tem času !■ Kadniikl trikrat postal državni prvak itikral je osvojil drugo me ste '. I. ropi a los pa se je povzpel prav i i -Tel ma proti Kitajski •i.i < l m pij i e ■ i umirja je bil •>.♦• njen 4• dresu ' državnim grbom. Z mladinsko iepiezentanco ie osvojila dve kolajni na svetovnih prvenstvih - v Pustim bron. v Montreulu v Kanadi srebro, s člansko reprezentanco je lani dobila se bron v Budimpešti. Štiri leta je bila razpeta med domom in Beogradom. Zdaj se spet Vračil k slovenskemu rokometu, /o leseni bo /uigrala za ljubljansko ( Mimpijo. ki se je v lasu njenega go štovanju v Beogiadu uvrstila v prvo ligo. Vsa sini /daj. ko i njen« i mesti . levo krilo dk. leta bć igrala roko v poslavlja tekmica i v ekipi, bo postala olimpijskih zmago nisc. 3 odstotke skupne letne sta naime ali najemnine; lastniki zasebnih his in etažni lastniki, ki nimajo zaklonišč, pa IMMI odstotka od nabavne vrednosti luse ali štunovimju. V kranjski, obcmi zberejo letno na ta način pribil /no lo milijonov dinarjev. Ko bodo v Kraniu /gradili tudi drugo la/o jav nega zaklonišča na dvorišču nekdanje (iradbmke. se bodo lotili temeljite otonoVe rovov pod mestom, predterti pa jih bodo le toliko očistili da ne bodo propadali. Svet za splošno ljudsko obrambo m družbeno sumozuščilo je le tos prispeval 8 milijonov dinarjev tudi za izgradnjo zaklonišča v novi senčurski soseski. S tem si bo-' do zagotovil zakloniščni prostor /a 100 krajanov i/ bližnjih hiš. ki so bile zgrajene se pred sprejetjem zakonskega določila O obvezni gradnji zaklonišč. (cz) Planinski izlet v Avstrijo Kranj — Planinsko društvo Kranj prireja V soboto. 25. avgusta, pohod na i < > T t i metrov v isok Hafner v Avstriji. Avtobus bo krenil na pot z. udeleženci ob 2. uri zjutraj. Društvo sprejema prijave do zasedbe avtobusa oziroma še jutri, 15 UVgU-Štn. V nočnem teku po mesinih ulicah je pri članih zmagal Jože Bohinc i: K rižev (v sredi) pre>l Gontnom Križnurjcm i: Kranja (levo) in .ložetom Gaborjem i: Tržiča (desno). — Foto: J. Kikel Ob tržiškem prazniku Sedem športnih prireditev Tržič — Prizadevni športni delavci so ob prazniku Tržič pripravili sedem športnih tekmovanj, na katerih je sodelovalo blizu 250 občanov. Šahisti so priredili hitropote/.m turnir, strelska družina Anton Štole-Kostja tekmovanje v streljanju s polavtomatsko puško, mladinci tradicionalni nočni tek po mesinih ulicah, odbor za rekreacijo pri tržiški telesnokulturni skupnosti in TVD Partizan Tržič občinsko prvenstvo v plavanju, športno združenje 5. avgust« tekmovanje v kegljanju in balinanju ter rokometni klub Peko turnir štirih ekip. Čeprav so bile vse prireditve v mesecu, ko je precej občanov, se na dopu- Dvesto tenisačev v Kranju Kranj - Včeraj se je na igriščih Teniškega kluba Triglav v Kranju končal eden izmed šestih letošnjih zveznih pionirskih turnirjev. Na štiridnevnem tekmovanju je nastopilo 13(1 pionirjev in 72 pionirk iz vseh jugoslovanskih republik raz« a i/ Črne gore. mod njimi tudi lr> igralcev in igralk kranjskega Triglava. Žiga Janskovei in Marko Por med pionirji do 14 let. Damjan Klevi-sar. Ilok Pivk. Aljaž Stare. Boštjan Mulej, Marko Kavčič in Mitja Skaza med pionirji do 12 let, Ksenja Prodnik m Ana Grm med pnmii k,iiin do 1-Uet ter Dunja .Je/ersek Barbara Mulej, Goranku Žnidar. Izabelu Držič in Kva Grm med pionirkami do 12 let. Kranjska zastopnika v skupini pionirjev do l-i let. Por In Janskovec, sta bila v prvem kolu uspešna, v drugem pa sta oba i/gubil.i in izpadla i/ nadali nieeu tekmovanja. Še slabše se je godi lo v enaki starostni kategoriji pionirk Prodnikovi in Grmovi, ki sta že v pr vem kolu naleteli na precej močnejši nasprotnici. Vec uspeha so imeli kranjski pionirji in pionirke v kategoriji do 12 let. Stare in Klevišar sta se prebila v tretje kolo. Pivk je bil v prvem dvoboju Uspešen, drugega pa je tesno izgubil. Skaza, Kavčič in Mulej pa so končali tekmovanje že po prvem kolu Med pionirkami se je najdlje prebila obeta vna Barbara Mulej. Drzneva m Jezer skova sla izgubili v drugem kolu, dr mova in Žnidaneva pa sta že v prvem kolu naleteli na močnejši naspi nt niči. Mno/iino štiridnevno tekmovanje je uspešno organiziral Teniški klub Triglav. Večina udeležencev je prenočevala v dijaškem domu na Zlatem polju, ostali pa v Jelenu in Creim. (V?) stu. so bile dobro obiskane. Zanesljivo bi bila udeležba že boljša, če bi bila vsej nekatera tekmovanja kasneje. Razmisliti bi veljalo o tem, da bi občinski praznik proslavljali ves mesec av gust. Skupščina občine Tržič je tudi letos prispevala kolajne in pokale za najuspešnejše posameznike in ekipe. Rezultati — občinsko prvenstvo \ plavanju — prsno — ženske: 1. Andreju Srečnik. 2. Majda Fekonja, 3. Nataša Košnik: m'.adinci: 1 Peter Mali. 2 Matej Ulčnik. it. Stane Meglic; člani: 1. Janez Ribnikar, 2. Ivo Jukič, 3. Darki Truden; prosto — ženske: 1. Majda l'e konja, 2. Nataša Kosmk, 3. Lili Petrovič: mladinci: 1. Mladen Novkovič, 2. Peter Mali. 3. Misel Vukota: člani A: 1. Dušan Bobič. 2. Štetan Marin. 3. Lovu-I.upša; člani B: 1. Branko Sajovic. 2. Marjan Sedcj, 3. Henrik Marin: keglja-nje — borbeno partije — ženske 1 SD1 Radovljica II 182, 2. Dl Škofja I o ka 155 3. ŠDI Radovljica I 139; moški: DI Škofju loka 2U4. 2. ŠZ »5. avgust« Tržič 244. 3. ISD Borec Kranj 244; balinanje: 1. ŠDI Borec Kranj. 2. DI Jesenice. 3. ŠDI Radovljica; rokomet: 1. IV ko. 2. Veterani, Krize; nočni tek p« ulicah Tržiča ekipno — ženske 1 ŠD Lom II, 2. (X) ZSMS Sebenie. 3 Sn Lom 1: moški: 1. ŠD Lom, 2. ŠSD Storžu. 3. Loka - Albatrosi; posamično -ženske: 1. Polona Pesjak. 2. Anica Jerman, '.i. Ciabi I i žen; moški do 3(1 let: 1 .loze Bohinc, 2. Ciman Kri/nai \ Gabor: moški nad 30 let: 1. S|,".( ,/'/w jav. 2. Tone Peršak. 3. J,)/(. šah: 1 Andrej loc. 2. Pavel I.,K ;j SUi ne Valjavec. J. Kikel Triatlon prvič pri nas Iz jezera na kolo, zatem še v dir \«t Bledtl so prvič pri nas pi njimi IS žensk, so preplav lometrov od Bleda do Bol poteh ob jezeru; , Ion I (leleženei, prek 400 jih je bilo, med po Blejskem jezeru, prekolesarili 04 ki-/.itlnje pretekli še 12,5 kilometra po BU-d |e p i zalo rja; Turisti« neg i drust n"ii priski eda nu ponv ■« v • . \lnl>. pripov«*tk al i o'i.k ce i irk • ti/m- nik. Do sobote %e :-• m iiav il<. ••. ec iz Slo'.eiuie. nekaj pa i< .• . ••■ Ua II''. Nemi i)e in ZD \" Se p,i> i|. ,.• :. ;,. [iricakoval; na dan pruedit.e \ n<>deljo / uiraj |)a kot bi se utrgal plaz Pr-. i so p] išli na Bled že b sedmi uri, potem pa le biki gne< i ob vpisnih mestih vsako un \o» ,a. Naknadno se |e ;>; i,av ilo ,■• ['tek itn tekmovalcev Kajpak ^manjkalo t kupit za plavalce, ušteli smo s, tudi pri lajnah Organizacijski odboi ie /, .klonil da uii bo naknadno posla' po posti V nedeljo so lu le n,, Bled ti kar ;i. • i-i.n- w. \ ne i Ireo.itVe pi»k'jg trititltmif vS»*akcija UT\ I ubijani Ih a/de . jlr/l|i> osti s presku-ou plavanju !•..•• el.i« e m Kor«»nine: tor plavanje na imin ttiettHN .'a pokaic Turist u nega cli ■ c-1 . o Bled ' To i>' prevelik .a loga j /a o; .-.a; -.it... ,e. ,»uto i ur .'• pi i hud m je leio pri'edit'i ločili, pravi I ko Triatlon. • katerim želimo i h •) i iti tui i-iji ; utrip k tuja, bo postal Iraduionalim m bo i sporedu vsako leto /ailnio soboto v avgustu. K bo u v el iav d. i ai unamo tudi na \ ec|e slov i lo idele/encev i,- luiliie "sf*\ -1 Ji* i- plavalci bojevali s sekundami in me hn jezerski vodi. so turisti in nu kljucni i pasii oi i po glavni blejski ulici. Imeli ideii \V( kol sin isto ra/nov rstnih jekle-jičkoA oliiesti. ne daleč proč od cilja pla .1 preskušnjCj je čakalo na jezdece. Množico plavalcev je vodil k cilju 41 letni Peter Brinovec i/ Kranja: mož, ki je v svojem življenju preživel tri s u ne ml ar ki e in i >poi ai ijo sna. a je z. zdravniško pomoč jo. iioi/nieriio i oljo in / redno v acibn premagal nevarne bolezni. Tretjič je zmagul med kuVeljd . I.viia ;e dv okilomet rsko i a/da! jo od Velike Zake do obrežja 1 bližini hotela Park premagal v dobrin 2!i minutah, letos je bil s»> /a s|)oznanje hitrejši. Pe', : redno vadi vsak dan 15(1 krut je lnl letos /e n celo leto zavzelo treniraš. Drugače -i c pi ideš na prireditev slabo pripravljen. Greta Rozman, uslužbenka iz Kranja, je sta ra znanka množičnih prireditev v Sloveniji. Triatlon se ji zdi še posebej zanimiv, ker /druž.uk1 tii discipline in zahteva vsestransko vadbo. kilometra je preplavala v 4r) minutah, kolesaril.t je vec kot dve uri, v svoji disciplini' pa je prehitela številne tekmice, ki so jo ugnale med kole šarjenjem, 48-letni žele/ar Franc H rova« iz Mt> šenj je bil na cilju videti svež. kot bi moči hranil se za četrto disciplino. Nisem pretiraval, |e delal. »Najbolj me je namučilo kolo. predvsem strmi klanec proti Jereki. Zašli smo in prevozih celo nekaj kilometrov vec. kot bi bilo treba Tek sem začel precej hitro, potem pa sem korak u po casnii da se ne bi preveč izčrpal • Franc s«- za' triatlon ni posebej pripravljal. Petkrat je letos plaval, tudi kolesaril je malo. tekel pa je kar p reci1 j, kei namerava letos .dirjati se na Kredarico. Drugo leto se spet vidimo,.' je na ciliu /ado voljen, da je za njim 7H,.r> kilometra plavanja, kolesa? iei,i,i ni teka. obljubljal 41 letni gumar kranjske Save. Janez Ziherl iz Hitenj. Najlaže je opravil s kolesarjenjem. *uj ima letos v nogah ži' iiiui) kilometrov, med drugim tudi llitll kilome trov dolgo pot od Ktanja do Ti tog rada. Triatlon je pokazal, da je. tako kot večina ostalih udeležencev . kondii ijsko dobro in vsestransko pripra vljen r>7 minut se je potil v jezerski vodi. poldni gO uro nu kolesu, dobro uro na teku po poteh ob jezeru . . C. Zuplotnik Nagci sredi Bleda Milan Klemeneir Petci• Brinov e« (bela Hoznian Frani Hrov.u Jane/ Ziherl Ko so udeleženci triatlonu upehani in mokri prihiteli i/, hladnega Blejskega jezera, so na glavni sprehajalni blejski ulici uprizorili množično slačenje. Le redki so se skrili »za rjuhi'«, vsi ostali so, ne da hi se ozirali na radovedno občin* sivo. odvrgli mokre kopalke in si oblekli kolesarski dres. »Dedci« / nagimi zadnjicami so jo dobro odnesli. Ce bi jih videle ženske, ki so še pred leti s češminovkami napovedovale boj nagiTin, bi jih zagotovo našeškale. Tako pa so se /inrdovali le pretirani moralisti, vsem ostalim pa je liilo javno slačenje bolj malo mar. Ni pošteno! Nobenega dvoma ni. da je nekaterim udeležencem triatlona šlo le za uvrstitev. Drugače si namreč ni mogoče razlagati, da so si za drugi) disciplino, za kolesarjenje od Bleda do Bohinja in nazaj, priskrbeli pomagače, ki so jim »rezali zrak . na najbolj težavnih mestih pa so jih celo potiskali. ()l» leni, da to ni pošteno, je tudi nesmiselna, saj gre za preskus lastne vzdržljivosti. Nobena sramota pa tudi ne bi bila, če bi utrujeni, odšlo-pili. TOREK, 14. AVGUSTA 1984 34. GORENJSKI SEJEM V KRANJU ZANIMIVOSTI 11. STRAN O LA8 Olimpijski obzornik Košarkarji se vračajo z bronom Jugosk>\unski košarkarji s«> uspešno preboleli imel pm.i/ s Španijo m ši v malem finalu po ogorčenem dvoboju s Kanado priborili bronasto Kolajno. Modu so zmagali / 88:82 (44::W). /a uspob so /uslužni prav vsi igralci, so zlasti pu kapetan Dražen Dalipugič, ki jo v svoji bržčas /udnj.i tekmi za drža vno reprezontani o poka/al vso svoje znanje, Olimpijska kolajna v taki konkurenci je uspeh, ki ga lahko doseže le zare.š dobra ekipa. Bronasta kolajna gre v olimpijsko in košarkarsko zgodovino, vse drugo pa se tako poza blja. je razplet košarkarskega turnirja v I.os Angelesu komentiral Ivo Da neu. Lipiški jahači na 10. mestu I.ipi ski jahači Alojz I.ah. Dušan Mavec in Stojan Moderc so v ekipni dresuri zasedb deseto mesto. Nihče izmed naših se tudi ni uvrstil v posamično tekmovanje Se najbližji dvanajstera i je bil Alojz I.ah. ki mu jo do uvrstitve v mah finale manjkalo samo 17 točk: s 1523 točkami je zasedel 15. mesto. Dušan Mavec je delil 19. mesto. Stojan Moderc pa je osvojil 31. mesto. Nogometaši prijetno presenetili -•Jugoslovanska nogometna reprezentanca je eni zlati in trem srebrnim kolajnam s predhodnih olimpijskih iger dodala v I.os Angelesu še bronsto ko Turnir v malem nogometu Škofja Loka — Nogometni klub Jelovica iz Skpfje Loke prireja ob koncu avgusta na igrišču na Trati turnir v malem nogometu, na katerem DO igralo 32 sedemčlanskih ekip. Pri redi totj sprejema prijave po telefonu 61-361, interna 272, do petka. 17. avgusta. Najboljše ekipe na turnirju bodo prejele denarne nagrade. Ker je število ekip omejeno, pohitite s prijavami. __J lajno. Mod 11 . k i so nastopi h \ zdesel kami zasedbi so v odločilni tekmi za tretji« mesto premagali Italiji) m a našlo popravili uvrstitev z olimpijskih iger v Moskvi. Tretje (postu je ne dvomno viden uspeh, pravi cli I ha no l.lsner. »vendar ga je trena ocenjevati realno, predvsem pa ne previsoko. Olimpijski nogometni liuuii namreč ni vrhunsko tekmovanje. -ot zaostaja za evropskim in svetovnim prvenstvom. Jugoslovani so bih med vsemi nogometnimi reprozentaiH ami v Los Angelesu tudi najbolj nodisi iplmuani. Dobili so deset rumenih in -titi rdečo kartone. Vaterpolistom se je /lato že izmikalo - Vaterpolska reprezentanca Jugoslavijo je v odločilni tekmi v /DA igrala neodločeno 5:5. kur pa ji je zaradi boljše razliki- v golih že zadostovalo zu prvo mesto. Modu so vodili le z. 2:1, zatem pa so pobudo prevzeli Američani, ki so stedi tretje četrtine imeli že tri gole prednosti (5:2). V napetem in dramatičnem boju je našim uspelo tri mi mite pred koncem izenačiti. Po /.ad-njem sodnikovem žvižgu se je začelo nepopisno slavje. Naši vaterpolisti so vrgli v bazen tudi zveznega kapetana Katka Hudiča, ki ima obilo zaslug za zlato kolajno, ki so jo naši zadnjič osvojili leta 1908 na igrah v Mehiki. Kokooonein prostega sloga zlato in bron — Jugoslovanski rokoborci prostog sloga so v Los Angelesu doživljali trenutke velikega zmugoslavja. 19-letni dijak Saban Trstena, naš zastopnik v kategoriji do 52 kg, je dobil finalni boj za zlato kolajno brez. boja, saj se je njegov tekmec iz Južne Koreje pojavil na blazini s povito roko. Dobitnik bronaste kolajni' iz Moskve Saban Sejdiu je v odlično zasedeni kategoriji do 74 kg ponovil uspeh izpred štirih let. V Odločilni borbi za tretje mesto je s 5:1 premagal telesno močnejšega tekmeca iz Indiie. Trde pesti naših boksarjev — Z olimpijskega boksarskega turnirja se kar četverica naših tekmovalcev vrača domov s kolajnami okrog vratu. Anton ■Josipovie. naš zastopnik v poltežki ka- legi U I Ji. Je O« il ju V finalu bi v ozelandskim nom Barrvjen ker je bil v il zlato kolajno brez bo se moral pomerili / no 11 'pre/en t a n t ot n f\ev i ki pa se m smel bol ili i' ■ 11111.11 . k ni" kotil i ran Itedžep Kedžepo\ski je v polhnalu mu sje kategorije zanesljivo s ">:0 prem«) gal kenijskega boksarja: v borbi za zla to pa je izgubil z iiiiieriskun tepnveti tantom. Mirko Puzovic je v polveltrsk: kategoriji osvojil bronasto kolajno, po tem ko je izgubil s aO z \mericanom Jorrvjom 1'agejem. enako ziahtno odličje pa je dobil tudi Azis Sahhu v težki kategoriji, potem ko je izgubil s slovitim, za glavo večjim ameriškim boksarjem. Trije zastopniki, tri kolajne Jugoslovanski kanuist na mirnih vodah Matija Ljubek, ki je \ kategoriji C 2 z Mirkom Nišaviccm zmagal v finalu na 500 m in bil drugi na se enkrat daljši progi, je svoji zlati in bronasti kolajni iz Montreala pred osmimi leti dodal se zlato in srebro iz Los Angelesu. Ljubek in Nišovič sta s tem postala najuspes nejsa jugoslovanska udeleženca 23. olimpijskih iger V tekmi kajakašev na 500 m naš reprezentant Milan Janu ni imel dovolj moči. da bi posegel v boj za kolajne, m se je uvrstil na 9. mesto. Slab vtis pa je popravil v veslanju ni 1000 m, kjer je bil hitrejši od njega le Novozelandec Alain Thomson. »Zlati« rukometaši -- Jugoslavija je najuspešnejša rokometna velesila na 23. letnih olimpijskih igrah. Potem ko so naša dekleta osvojila olimpijsko zlato, je tudi moška reprezentanca v odločilni tekmi za prvo mesti) z 18:17 (8:7) premagala ZHN. Z dvema zlatima kolajnama — prvo je osvojila v Miinchnu leta 1972 — je tudi najuspešnejša udeleženka dosedanjih iger. Jugoslovanski Športniki so na olimpijskih igrah v Los Angelesu osvojili IX kolajn, od tega 7 zlatih, 4 srebrne in 7 bronastih. To je doslej najboljši izkupiček. S takšno bero je Jugoslavija na H. mestu med 110 državami, udeleženkami iger, in 4. med evropskimi državami. Na 34. mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju je razstav/jenih zares veliko kmetijskih strojev različnih proizvajalcev. Svoj paviljon ima tudi kmetijska mehanizacija CREI-NA iz Kranja. Na njihovem razstavnem paviljonu dobite tudi vse informacije. Na Gorenjskem sejmu MERKUR Kranj razstavlja in prodaja številne zanimive izdelke za dom in gospodinjstvo, zlasti belo tehniko in hladilne naprave, stroje, strojčke in opremo za gospodinjstvo, televizijske in radijske sprejemnike, električne radiatorje za ogrevanje prostorov. MERKUR Kranj predstavlja tudi razno električno ročno orodje, kolesa in mopede ter za živinorejce električne pastirje. Na posebnem prostoru pa si obiskovalci MERKURJEVEGA paviljona lahko ogledajo razno stavbno okovje in zapiralne mehanizme za balkonska vrata. Obilo zanimivosti na razstavnem prostoru MERKUR Kranj. ZtfOtlitj je /neti Dvanajst let /c /. dihu i ( cifim rjiii m n Marku tjrehka pri Kru P o/i l /. • (lil ilnvi u u šel nekdo mu je n ju. pu ve :V luliL < \ pno i hoVlU 11'> -N pm i ru u lin i/o s< Muri. ko i'o:i s kolesom, ne vrtel ped o In. Pri sost knioii u je numree slu m kolo. ki v 15 dneh po opravljenem postopku. jNj nama Trgovska delovna organizacija NAMA IJUBIJANA TOZD Veleblagovnica Skofja Ix>ka Objavlja prosta dela in naloge 1. VODJE ODDELKA KONFEKCIJE IN ME TERSKEGA BLAGA Pogoji: — poslovodska šola, — 3 leta delovnih izkušenj na podobnih samostojnejših delih in nalogah v tekstilni stroki, — poskusno delo (50 dni Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom: Kandidati naj svoje vloge z kratkim življenjepisom in priloženimi dokazili o strokovni izobrazbi posredujejo na naslov TOZD Veleblagovnica Nama Škofja Loka, Titov trg 1 — Odboru za delovna razmerja, v roku 8 dni po objavi. O izbiri bodo obveščeni v 3(1 dneh. DVAKRAT TEDENSKO PRI VAS — GORENJSKI POLTEDNIK O LAS AIR 1984 AIR 1984 — mednarodna letalska razstava in miting CELOVEC, 30. 8-2. 9.1984 Prijave in informacije v vseh poslovalnicah Kompasa NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Na Koroškem v Borovljah (Ferlach), Klagenfurter stras se 15, je odprta nova specializirana trgovina priznane to varne barv in lakov iz Beljaka, (pleskarski in malarski ma terial, zaščita lesa in kovine, lepila, avtolaki in pribor). Nudimo: OB PREDLOŽITVI OGLASA PO EXPORTNIH CE NAH ŠE 10% POPUSTA. Lackfabnk Seebacher Allee42 A-9500 Villach TOREK, 14. AVGUSTA 1984 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN GLAS ŠE JE ČAS, DA SE OSKRBITE S KURJAVO ZA HLADNE ZIMSKE DNI! MERKUR kranj VAM V SVOJIH PRODAJALNAH KURIVA S TAKOJŠNJO DOBAVO BREZ BREDHODNEGA NAROČILA NUDI RJAVI PREMOG — orehovec in LIGNIT — orehovec KOLIČINE SO OMEJENE IN PONUDBA VELJA DOKLER TRAJA ZALOGA VPLAČILA SPREJEMAJO PRODAJALNE: • KURIVO — NAKLO, tel. 47-050 • ŽELEZNINA — RADOVLJICA, tel. 75-671 • ŽELEZNINA — BLED, tel. 77-359 • UNIVERSAL — JESENICE, tel. 81-484 • MERCATOR, ŽELEZNINA — TRŽIČ, tel. 50-894 VPLAČILA SPREJEMAJO TUDI V KRANJU, GREGORČIČEVA 8 (STARA SAVA) OB PONEDELJKIH IN SREDAH OD 14.30—17. URE. Na 34. Gorenjskem sejmu v Kranju od 10. do 19. avgusta razstavljamo in prodajamo v HALI A NASLEDNJI PROGRAM: — kuhinje Marles, Brest, Svea, Gorenje — mize in stole za kuhinje — spalnice — dnevne sobe, samske sobe — predsobe — sedežne garniture — belo tehniko, TV aparate m %mt ■ \* 9+ v« I I O I ■ O '.9Byf - brezplačna .VSKSJ" — brezplačna L« ■ »_# «-* n-r___a.__It__ivi POSEBNE UGODNOSTI: dostava do 30 km montaža pohištva, razen kuhinj — potrošniško posojilo Razstavljeni predmeti so del prodajnega programa TOZD Veleblagovnica Globus — salon pohištva in prodajalne »Dekor« Kranj, Koroška cesta 35. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA nsub o GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZO SLOGA Kranj Zadružni svet razpisuje prosta delu in nalogo INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DIREKTORJA TZO Kandidati naj poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjujejo še naslednje pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba kmetijske, veterinarske ali eko-nomsko-kornercialne smeri, — 5 let delovnih izkušenj. — poslovne, organizacijske in vodstvene sposobnosti, razvidne iz rezultatov dosedanjega dela. Delavec bo izbran za opravljanje nalog poslovodnega organa za dobo štirih let. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v roku X dni po objavi na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga. Jezerska cesta 41, Kranj. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v tO dneh po opravljeni izbiri. 'l06lllA I Ljubečna Celje klinker keramične ploščice telefon (063) 25-800 OSNOVNA ŠOLA LUCIJA N SELJAK K KA NJ Komisija /a delovna razmerju objavlja prosta dela in naloge POMOŽNI: KUHARICE na centralni šoli, za nedoločen čas. Prijave pošljite v (! dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili \ L") dneh. *W KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE JLA 2, Kranj Delavski svet TOZD Kmetijstvo Kranj, Begunjska cesta 5, v skladu /. 41. členom, 7. odst. in v skladu z 49. členom statuta TOZD Kmetijstvo Kranj razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih osncjvnih sredstev: izklicna cena din 1. Cisterna za mazut 20 m1 100.000,00 2. Nakladalec — težak 8 20.000,00 3. Kombajn za krompir — 2 ~- redni 150.000,00 4. Zgrabljalnik »sonce« 30.000,00 5. Zgrabljalnik »sonca« 30.000,00 (i. Motor 0 cilinderski 120.000,00 7. Cisterna 5000 lit. plastip. 40.000,00 8. Prikolica samonakladalka, Mengele 30.000,00 9. Traktor IMT 533 RR 2105 s kabino 200.000,00 10. Traktor IMT 558 180.000,00 11. Samonakladalka prik. Mengele 40.000,00 12. Kabina za traktor Deutz 35.000,00 13. Kabina za traktor Deutz 35.000,00 14. Kosilnica I Vila rot. 20.000,00 15. Enoosna gozdna prikolica 15.000,00 i o. Puhalnik »burja« 10.000,00 17. Računski stroj — kalkulator 1.000,00 18. Kamionet IMV KR 622-73 200.000,00 19. Vrtalni stroj Iskra 500,00 20. Omara dvodelna 20.000,00 21. Omara dvodelna 20.000,00 22. Dvojni kozolec — senik 80.000,00 2:1 Kozolec 8 bet. stebrov 40.000,00 24. Škropilnica — vprežna 5.000,00 Javna dražba za prodajo osnovnih sredstev bo izvedena v petek, dne 17. 8. 1984 po naslednjem razporedu: Za prodajo osnovnih sredstev od zap. št. 1. do 9. bo izvedena v obratu Cerklje, s pričetkom od 8.00 uri. Od zap. št. 9. do 13. ter od 17. do 24. bo izvedena v obratu Sorsko polje ob 10. uri, od zap. št. 14. do 17. pa v obratu Suha Škofja Loka, ob 12. uri. Osnovna sredstva se prodajajo v stanju, kakršnem so »po principu videno — kupljeno«. Varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene je potrebno plačati pred pričetkom javne dražbe. Kupec je dolžan plačati pristojni prometni davek. Ogled osnovnih sredtev je možen uro pred izvedbo javne dražbe na kraju samem, razen osnovnih sredstev pod zap. št. 22 in 23., katerih pa je možen ogled v sadovnjaku Preddvor. Podrobnejše informacije se dobijo na TOZD Kmetijstvo, Kranj, Begunjska cesta 5, telefon: 21-252. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZO NAKLO Zadružni svet razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA TZO Kandidati naj poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjujejo še naslednje pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba kmetijske, veterinarske ali eko-nomsko-komercialne smeri, — 5 let delovnih izkušenj, — poslovne, organizacijske in vodstvene sposobnosti, razvidne iz rezultatov dosedanjega dela. Delavec bo izbran za opravljanje nalog poslovodnega organa za dobo štirih let. Kandidati naj pošljejo pismene prijave i dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v roku 8 dni po objavi na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga, TZO Naklo, Ulica 2(5, julija 24, Naklo. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po opravljeni izbiri. KRANJ — PRIMSKOVO Obvestilo graditeljem! Betonski blok, modularni zidak, žagan les, tesane trame vseh dimenzij, letve za ostrešja, vam nudi LESNINA KRANJ. Dobava takoj. Izkoristite ugoden nakup. Informacije: telefon: 26-076 ali 26-081 Odprto: ponedeljek, sreda, petek, od 7. do 17. ure torek, četrtek, od 7. do 14. ure sobota od 7 do 12. ure. V času Gorenjskega sejma v Kranju od 10.8. do 19. 8. 1984 nas obiščite v sejemskih prostorih v HALI A. Od 13. do 25. avgusta sezonska razprodaja spomladansko-poletne garderobe do 40 % ceneje boste lahko kupili: Veleblagovnica Škofja Loka Blagovnica Cerkno Trgovsko DO nama Ljubljana otroško, žensko in moško konfekcijo otroške, ženske in moške pletenine moške srajce in majice ženske bluze in kopalke čevlje izdelke usnjene galanterije I lesna slovenj gradeč gozdarstvo in lesna industrija r. o. Iz našega proizvodnega programa vam nudimo: žagan les iglavcev iverne plošče oplemenitene iverne plošče stenske obloge stropne obloge SUMO — suhomontažna vrata INTRO Dkna — IZOLIR - okna — klasična vrata — rolete za okna — omarice za rolo — pomična polkna — tapicirano pohištvo Obiščite naš razstavni prostor na 34. mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju v hali A, kjer boste dobili vse potrebne in formacije o naših izdelkih in možnostih nakupa! Za toplo in varno domovanje! t 62380 Slovenj Gradec, Gosposvetska 4, tel.: 062-842-511 ali 842-571 INSTALACIJE ŠKODA LOKA Komisija /a delovna razmerja razpisuje štipendije /a šolsko loto 1984 - 1985 /a: - 2 KLKKTRO INSTALATERJA - 2 KLJUČAVNIČARJA - 2 MONTERJA OGREVALNIH NAPRAV Istočasno komisija za delovna razmerja razpisuje prosta mosta za priučitev za: - 3 FJ.EKTROINSTALATERJE - 2 MONTERJA OGREVALNIH NAPRAV - LIČARJA Pogoj; - uspešno dokončana osnovnošolska izobrazba za štipendiste Prošnji' pošljite na naslov: 1)0 Inštalacije Škofja Loka, Kidričeva 55, Komisija za medsebojna delovna razmerja v S dneh po objavi. VEČERNI ZABAVNI PROGRAM: torek. Od 19. ansambel \ 14/08 do 24. ure ČUDEŽNA POLJA sreda. od 19. ansambel \ 15/08 do 24. ure SPOMIN četrtek. od 19. ansambel \ 16/08 do 24. ure ŠIK petek. od 19. ansambel \ 17/08 do 24. ure RUDIJA JEVŠKA sobota, od 19. ansambel 18/08 do 01. ure TRGOVCI nedelja, od 19. ansambel 19/08 do 24. ure SIBILA _1 r NOVO V B0R0VUAH NOVO V B0R0VUAH ] ==== Trgovina z bogato izbiro materiala in r\ r\J °Preme za vodovodno in centralno insta-^l^l lacijo, keramiko, kopalniške opreme, pe-== či,.. . H E I BOROVLJE VVerkstrasse 1 tel.: 9943-4227-3525 Delovni čas: 7.30-12 13.-17. ob sobotah 8. —12. CELOVEC Ol^ POSTREŽBA V SLOVENŠČINI IZDELKI NAJBOLJ ZNANIH PROIZVAJALCEV • UGODNE CENE "1 LUNA PARK na Gorenjskem sejmu v Kranju vam nudi za zabavo: Avtodrom, otroške helikopterje, vrtiljak in druge razne športne naprave za razvedrilo in rekreacijo. L Pozornost obiskovalcev sejma vzbuja montažna hišica po sistemu Montas. ki jo razstavlja Standard Operativa iz Ljubljane. Na svojem razstavnem prostoru predstavljajo tudi polmontažno betonsko ploščo in Vermikulit — idealno protipožarno, toplotno in zvočno izolacijo. Njihov predstavnik vam bo posredoval vse informacije in tudi natisnjeno gradivo. TOREK, 14. AVGUSTA 1984 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE 15, STRAN O LAS MALI OGLASI tel.: 27-960 PRODAM PPR KABEL 2 ■ 2.5 nun ugodno prodat«. Telefon: 22-22J int 33-58 dopoldne- 9108 Prodam podrt.- (. RADBI-:\() B A KAKO •'! '■ 3 m ogrodji* za baraku 3x3. uporabno tudi /.a vikend Cona 1 .r).(l()l) din. Skute a Anion. Cankarjeva 13, Tržič »((48 Poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK Suha 30, Kranj 9671 Prodam KNJIGE /a prvi letnik stroj-notehničnih šol. Vogljo 4'!. tel.: 49-07 I Prodam KRAVO po izbiri, Vrhovnik Krune, Apno 1 1. Cerklje 007» Prodam dobro ohranjeno, kotno SEDEŽNO GARNITURO. M. Prezelj. Kranj, Partizanska 10/K. tel.: 28-301 Prodam RAČUNALNIK z 81 Ki k KAM. tol.: 22-88« popoldni' 8681 Prodam OBLEKO /a surfunje, itah lansko, št. 40 (naša št. 42). Tol.: 28-608 Prodam ehieco OTROŠKI NAHRBTNIK od 3. meseca starosti daljo. Tel.: 22-05» — popoldno 868:) Prodam PEČ /a centralno etažno ogrevanje. Golja Francka, Češnjic« 43, (>4228 Železniki, tel.: 00-400 9684 Prodam italijanski. kombiniran OTROŠKI VOZIČEK unglesina. Tel.: (004) 25-010 9685 Prodam 5 m DRV. Podobnik. Hobo-^ še 14, Gorenju vas 968(1 Prodam solist. ELEKTRIČNO KITA HO. Bod ovije 17. Šk. loku 9687 Prodam od 20 do 120 kg težke PRA SlČE. Stanonik. Log 9, Šk. I.oka 9688 Prodam gradbeno BARAKO (c-ea { k .r) tn). /.g. Bitnje 277. Tel.*: 24-14» 9689 Vec KRAV prodam. Podroea 24. Mavčiče 969U 12 IVERNIH PLOŠČ 16 in 18 mm prodam. Legat Srečo, Zabreznica 5/A, Žirovnica 9891 Prodam OTROŠKO POSTEIJICO t. I Ogljem, v. Vlahovica 3 Kranj, stanovanje li. od 15; lire dalje »002 Prodam modro, dolgo POROČNO OBLEKO st. 30-3». Tel.: 40-611, Lajso 12-, Seka 9693 Ugodno prodam HAHMOMKO »Slovenka«, se v garanciji Tel.: 24-083 »0»4 Prodam OTROŠKO POSTLIJICO / jogijem. Tel.: 22-459 popoldne' »005 Prodam KAVČ in dva I OTELJA za dneyno sobo. Dragomu ovic Miloš, Kamna gorica 1 A 9698 Prodam PREDSOBO po ugodni ceni. Tel.: 27-025 8807 Prodam ZLATO ZA ZOBE. Naslov v oglasnem oddelku 9729 Prodam TKI.ICO — simentulko. staro eno leto in pol. .Šmartno 10, Cerklje 9730 Prodam SEM F. oljne repice sorte »Perico«. Kuralt, Žabnica 45, tel.: 44 T>1 :i 9734 Prodam novo PEČ za etažno centralno, tip TAM CS 24. Informacije po tel: 79-588 07:52 Prodam 3 TELICE visoko breje in 3 TELIČKE stare od 10 do 14 dni od odličnih molznic - vse frizijke. Hočevar, Zapoge 8 - Vodice, tel.: (Ml) 843-139 9733 Prodam Stereo — radio - kasetofon nemške izdelave (2x20) cena: 4 S M. Zapoge 34, Vodice 8734 Prodam: 7 Shiedel DIMNIKOV z zračnikom in tuljavami premeril 13.5, 2 Shiedel DIMNIKA /. zračnikom preme ra 20. 30 komadov bankin ,41 MODI LAHNIH BLOKOV 29 x 19 x 19 in NAPO Sever - Gorenje, 00 cm. Marjan Kogoj, (pri Grašič) Križe 04 - Snako-vo od 17. ure naprej 9735 Prodam VOKMANA. A/.man Blaž. Stara C. 17, Kranj »73(j Poceni prodam GAJBICH. Tupaliče 4:{ 0737 Prodam kombinirani, mizarski SKO-BELN1 STROJ s 3 operacijami. Franc Nastran, Selca 32 »73« Prodam večjo količino ZIDAKOV lili 6, Zupan. Pajerjevu 2 Šenčur. Tel.: 4 1 M7 073!) Prodam 380 kosov MODFI.AHCA o. I lafner Vinko, Godešić 93, Šk. I.oka PRODAM 600 komadov BETONSKIH BLOKOV. Martinovi«, cesta na Hupo 28, telefon 24-420 Prodam nov GORILNIK za olje CTC moško rogove KOI.O in PONI (midi) tnalo rabljeno. Bobnar Alojzij — Gore n ja vas 11 - Roteče 0751 Prodam PESEK za fasado (iz. Kamnika) 3 k u bi ko n, 1 vreći) belega CT. M K NT A. Vrhovnik, Zasavska c 43 e -Orehek »751 Zaradi starosti prodam majhen, upeljan industrijski obrat v bližini Celovca. Ponudbe oddati pod »Koroška«. KUPIM Kupim droben KROMPIR za krmo Stanonik". Ix>g9. Šk. I.oka 9698 Kupim MEŠALEC zu beton in deske za betonske opaze. Zadnikar Miran. Preddvor 02. leL 45-1152 1)099 Kupim novo ali malo rabljeno (II MO 145 - 13Tiger raaiul. Tel : 74-178 9700 Kupim gradbeno DVIGALO (samo loko). Strahinj 17 tel.: 47-133 07ni VOZILA__ Prodam ŠKODO 11(1. letnik 1»73, ne registrirana, vozna, potrebna popravila, cena 20.000 NI) Tel.: 23-124 0741 Prodam AVTOMATIC 3 M. Slatnar. tel:42-0»7 0742 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1077. Informacije« po tel.: (004) 50-035 od 17 do 20. uro 0743 Prodam GOLFA letnik 1070 — nem ški. s 4 vrati, tomnordoče barve, odlično ohranjenega. Stare Ivan. Hrastje 14«. Kranj »744 FIAT 120 P. letnik 107» prodam (13 SM) Tel.: 74-263 od 15. do 17. ure 0745 Poceni prodam neregistrirano ZA STAVO 750. Pipanova 7. Šenčur, tel.: 41-000 0740 Ugodno prodam odlično ohranjen RENAULT 8 z dodatno opremo. Frelih. Ob Potoku 2. Žn i 0747 Prodam ZASTAVO 750, starejši le mik. HISAI.NO MIZO primerno za di laka in nov PISALNI STROJ. Patov« nik. Zgosu 00, Begunje 074» Prodam FIAT 758 letnik io»2. Vari Andrej. Češnjica 23 pri Podnarhi. tel 70-070 Prodam FIAT 750 letnik 10»0. Blejec Ivanka, H rase 22 A Prodam J MANO letnik 1980. Gorjanc Darko. Tomšičeva 0. Kranj'(popoldne od 1». do 19. ure). Prodam AVTO 125 p. letnik 1977 -november, 75,000km in taksi meter z vsemi priključki, namenjen za taksi Cena po dogovoru. Borenovič Nebojša. Mestni trg 42. Šk. Loka Poceni prodam ŠKODO 1073. Tel.: 25» io Prodam ZASTAVO 1II1 letni! 0702 letnik 0703 de cember 1981 ter 70-htrski akvarij. Ste novec Mirko. Planina 12 - Kranj 97l>4 Prodani VW Jetta, letnik 1981. prevoženih 25.000 km. Naslov \ oglasnem oddelku o7o.r, Prodani LANI) ROVER diesel kiut-ki. Tel.: 28-376 0700 Prodam Zastavo 750, letnik 1970. Hrastje 49 9707 Prodam PREVLEKE za avto 101 S-super za dolge sedeže. Cena ugodna. T Dežmana 2. Kranj - Ašunin 8708 Prodam nov MOPFD totnos avtoma-tic (10% ceneje) in brezhiben MOTOR za čoln Tomos 18. Drago Subic. Zlat-nurjeva 4 A Kranj — Stražišče ali tel.: 47-200 int. 73, dopoldne 050 7 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1070. registrirana do 7. 7. 10H5. Ogled vsak dan po 19. uri. Valič, Vodopivčeva 12, Kranj 9571 ZASTAVO 101, letnik 1070. dobro ohranjeno, prevoženih 80.000 km — poceni prodam. Tel.: 70-231 dopoldne Ogled popoldne. Čuk Mihael. St. Fužina 53 A. Boh. Jezero 0700 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1980. Škofjeloška 28, Kranj 0710 VVARTBURG - turist, letnik 1070. prevoženih 00.000 km, ugodno prodam Legat Srečo, Za brez niča 5 A. Žirovnica 9711 ENDUROČZ 175 prodam. Perico, Pc* liane 18 nad .Šk. Loko 0712 Prodam Z1MSKF GUM F za / 750 malo rabljene in nov stereo AVIORA DIO. japonski. Mežan. t službi di »poldne , Ugodno prodam ZASTAVO 750 |ux. letnik 1070. Čerpnjak Jahe/, Pristava 107 Tržič Po.dam ZASTAV© 750. let Eržen Anton, Zg. Lipnica 15 gorica Prodam ZASTAVO 75(1. letnik 1073. registriran do konca septembra, cona 3 SM. Podobnik Jelka. Mrzli vi h 11. So-voderij »710 7» 240 07 0714 nk 1070. Kamna 0715 Prodam ZASTAVO 12». lnloi manje po tel : (004) letnik 1982. 77 055 »740 ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta in starega očeta IVANA KRIVCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem. ki ste ga pospremili na /adnji poli ter izrekli sožalje. Posebna zahvala internemu oddelku bolnice Jesenice za skrb in lajšanje bolečin v času bolezni. Najlepša hvala župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete z.alostinke, govorniku za besede spomina in slovesa, kolektivom SGP Gorenje. Radovljica. Veriga Lesce, domu dr. Janka Benediku ter (il) Bohinjska Belo /a izkazano poslednjo čast. VSI NJEGOVI i! STANOVANJA Mlad p,u isie '. Kraniu. Sk ali n juni bi izn 11 okolici eni \st m >v ali t' ali garsonjero /a duhu d v oh d treh let Nudiva . predplačil IIMMMHI (lin Ponudbe na šifro Nujen I.Mkl Sl.l IZGUBIJENO 8 sem izgubil rezervno Kolo tovornega avtomobila Zastavu 040 (10 > 75(1) na icluciji Kranj- Kranjska gota. Prstenega najditelju čuku nagradu Rodu-.za. Huje 33. Kranj 0720 OSTALO Oddam 2 psička (nemški ovčar). Siruzevo 37. tel.: 28-6:16 »727 Zamenjam trofazni MOTOR lu km 2800 obratov za motor iste moči l4oo obratov v minuti Rajko Homec. Gor, Dobrava 16. p. Gorenja vas 64224 9728 POSESTI ZAHVALA Ob smrti našega dragega muza. očeta, starega očeta, brata in st rica JOŽETA MIHELIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom /a nesebično pomoč: vsem. ki so nam izrazili sožalje. darovali toliko lepega cvetja in ga tako številno spremili na zadnji poti. Iskrena hvala dr. Zdravkotu Černetu za dolgoletno nesebično pomoč in zdravljenje na domu. Iskreno se zahvaljujemo tudi gospodu /.upniku za lepo opravljen pogrebni obred in cerkvenim pevkam. ŽALUJOČI - VSI NJEGOVI Poljska. 4. avgusta 1984 Najamem LOKAL za mirno obrt v Kranju Telefon: 23-512 9586 Prodam GARAŽO V Vreckovi ulici ». Naslov v oglasnem oddelku »717 Prodam dvosobno STANOVANJE s sanitarijami. Golniska cesta 16, spodaj. Kokrica 9718 Najamem GARAŽO V Škofji Loki. v blizini črpalke- Petrol. Ponudbe vsak dan po tel: 61-184 0710 ZAPOSLILE Takoj zaposlim, osnovne šole prostega funta, za priučitev v uvtoklepurski stroki Franc Kcržan - Avtoklopur-stvo in avtovleku — Preddvor 3, tel.: 004 45-043 , 9591 Za pospravljanje delavnico, v popoldanskem času (honorarno), takoj z.apo-slun žensko Zi; Bitnje 277. tel.: 24-14» Sprejmem TT mehanika po možnosti visokokvalificiranoga Ponudbe na pjpi'uvo lista GLAS pod silro:'lT Mehanik 0721 OBVESTILA Obveščamo vas, da smo pričeli z ugodno prodajo otroških SMICAR-s K111 BI NI) m žametnih otroških hlač ELITA Kranj PFPFI.KA Kranj 9310 ROLETE: lesene, plastične in zalu/i je naroc i te DO tel.: 004 75 010 0020 Zidarsku skupina opravila v su ZIDARSKA DELA. Tel : 26-827 9594 Hitro in kvalitetno napeljava elek tioinstalacij. Tel.: 00-584 »722 POSEBNA PONUDBA: Kompletni načrti za vse vrste stanovanjskih hiš. nadzidav, prizidav, delavnic gospodar skih poslopij. Grttdbeni nadzor brez plaćen. Naročilo po tel.: (001) 322-502 0723 Cenjene goste obveščamo, da bo Gostilna MARIN.ŠFK MARIJA Naklo, za pl ta dO 12. 0 10»4. zaradi letnega dopusta ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega ljubega moža in našega dragega ata, dedka, pradedka. brata, stika in svaka MIHA GRILCA se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste nam v težkih urah. ko se srce se ni moglo sprijazniti z. resnico, stali ob strani, mu darovali cvetje in-ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi požrtvovalnemu dr Štularju, ki ga je obiskoval na do mu v času bolezni. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Kranj. 1. avgusta 1984 0724 Gozdno gospodarstvo Bled bo v ponedeljek 20. ». 1»»4 ob 13. uri v TOZD Avtopi evozne u o. Sp. Gorje st. 1 prodalo na javni licitaciji nekaj rabljenih in nekompletnih motoi nih zag Pravico do nakupa na licitaciji imajo gozdni posestniki, katerim je vihar v letošnji zimi poškodoval gozdove. 0750 ZAHVALA Ob boleči izgubi nase drage mame IVANE KOVAČ roj. VOUK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in s toliko cvetja posuli njen grob. Posebej se zahvaljujemo sosedom in sodelavcem kolektiva Merkur Kranj. Najlepša hvala vsem, ki ste naši mami kdajkoli storili karkoli dobrega. ŽALUJOČI DRUŽINI KOVAČ - KRAŠOVEC Kranj, 2. avgust 1984 Po dolgotrajni in težki bolezni nas je za vedno zapustila naša dobra mama. stara mama, prababica, sestra in teta JERA PICMAN štruklova mama Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste.nam ob težkih trenutkih stali ob strani, ji darovalrcvetje in jo V tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Se po sebej smo hvaležni dr. .Janezu Bajžlju za dolgoletne obiske na domu in lajšanje bolečin, sose dom Goričarjevim, Kodrovim in Tabrovim. Mariji Jelar, Živila TOZD Gostinstvo, Varnostni službi Kranj in govorniku Tonetu Jeraju. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za lep pogreb-ni obred ter Oktetu Vigred za ganljive pesmi slovesa. Hvala tudi vsem. ki ste jo radi obiskovali med dolgo boleznijo. Vsem se enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni. Britof. Suha. 29. julija 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi predobre mame. tašče in babice ROZALIJE KERN p, d. Rozmanove mame i/. Čadovel j se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, posebno Markutovim, prijateljem in znancem, ki ste našd mamo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot, poklonili cvetje in izrekli so- žalje1 Hvala dr.Sajevcu ter Bolnišnici Golnik - Oddelku 800 za pomoč in lajšanje bolečin Hvala tudi kolektivom Sava TOZD VLP, K Ž. K TOZD Mlekarna, Iskra TOZD Števci in TO/. I IX)/]) Orodjarna, Tekstilindus — Nabava in Kokra TO/I) Engro. Hvala g. župniku za tolazilne be sede in lep pogrebni obred ter pevcem za žalostinke. VSI NJENI čadovlje, 3. avgusta 1984 ....,.„. • - *:"'' ■'"»•vJ'.'■■■■ ;:: ......"" - "S v J/ ) 7 * 1 .....K,;^, r w 1 1 Premogovniki so navili ceno premoga Po 1. avgustu moramo odšteti za navadni lignit že do 4.800 dinarjev — Cene premoga so se povečale do 48 odstotkov — Kupci že varčujejo pri kurjavi — Drv v trgovini sploh ni, zasebni kmetje pa jih prodajajo po 4.000 dinarjev za kubični meter Naklo — S 1. avgustom so se maloprodajne cene za premog povišale. Tako morajo kupci odšteti za tono velenjskega lignita od 4.400 do 4.800 dinarjev, za nekoliko boljši rjavi premog od 7.500 do 10.400 dinarjev, pakiran premog stane približno 15.000 dinarjev ali 17.000 dinarjev in tako dalje. Merkur, prodaja v Naklem, oskrbuje s premogom kranjsko, jeseniško, radovljiško in tržiško občino. O letošnji oskrbi smo se pogovarjali z vodjem kurivoprodaje Bojanom Vidmarjem. »Letošnje dobave premoga iz rudnikov so za okoli 10 odstotkov manjše, kot smo se dogovorili,« pravi Bojan Vidmar, »ob tem pa dobivamo enake količine lignita kot lani, a manj rjavega, boljšega premoga. Za sedem mesecev oskrbe na Gorenjskem je potrebnih 45.000 ton, saj dobavljamo premog vsem občinam, razen škofjeloški. Kupci čakajo na premog leto dni, na rjavega leto in pol, a do zdaj smo vedno imeli v prosti prodaji orehovec, ki so ga lahko takoj dobili. Nakup tega premoga je zatorej možen, le količina je omejena. Rudniki ga dovolj nako pijejo, za kurjavo pa pride v po-štev tedaj, če se kurijo manjše peči. Kupci dobijo 5 ton na gospodinjstvo, polovico rjavega premoga in polovico lignita, lahko pa tudi 5 ton lignita. Povpraševanje je še vedno večje od ponudbe, težimo pa za tem, da bi dobavni rok skrajšali. »Normalen« dobavni rok naj bi bil pol leta. Ljudje se vse manj odločajo za posojila, čeprav jih Ljubljanska banka nudi tudi za nakup premoga. V zadnjih treh mesecih so se obresti povečale na 35 odstotkov, posojilo se nudi za deset mesecev. Mislimo pa, da bodo /daj. v jeseni, kljub obrestni meri kupovali premog tudi na posojilo. V zadnjem času dobivamo dovolj kvaliteten premog, spomladi je bil slabše kvalitete. Priznavamo reklamacijo, če je v toni pre- moga preveč jalovine po našem pravilniku in standardih; problematično je predvsem tedaj, ko se pojavi preveč kamenja. V rudnikih včasih naletijo na žilo, kjer je kop slabši in tudi separacija ne more izločiti vse jalovine. Največ premoga dobivamo iz bosanskih rudnikov, ki letos niso izpolnili vseh planskih dobavnih količin. Sreča je, da dobimo več kot 60 odstotkov lignita in da tako tržišče ne ostane brez premoga. Čutimo pa, da ljudje pri kurjavi precej varčujejo. Kljub temu, da so precej prešli na trda kuriva, porast prodaje vendarle-ni tolikšen, kolikor bi pričakovali. Za prevozne stroške pri dobavi premoga zaračunamo okoli 10 odstotkov od tone. Vsem kupcem, ki jim premoga ne moremo dostaviti v petnajstih dneh, obračunamo obresti. S premogom oskrbujemo predvsem zasebnike, večji odjemalci so le Sukno Za-puže in Železarna Jesenice. Hujši problemi kot s prodajo premoga so z drvmi, saj jih nimamo na zalogi. Gozdni gospodarstvi Kranj in Bled nam jih ne moreta preskrbeti; manjše količine drv smo dobili le iz Kočevja. Preskrba z drvmi je zatorej res slaba, a Gorenjci je toliko ne čutijo, — saj so se v zadnjem času kar navadili na to, da kupijo drva pri zasebnih kmetih. Mi smo prodajali hlodovino po 2.000 dinarjev za kubični meter, slišati pa je, da pred letošjo zimo zasebniki že prodajajo drva po 4.000 dinarjev za kubični meter. Medtem ko so v Sloveniji že od lanske jeseni zaračunavali pri toni premoga 500 dinarjev kot sovlagatelj ski prispevek za modernizacijo rudnikov slehernemu kupcu, smo ga pri nas po sklepu skupščine za energetiko Gorenjske opustili do 1. avgusta. Po letošnjem 1. avgustu pa je 500 dinarjev kot sovlagateljski delež enoten za vso Slovenijo in ga vsebuje že sama cena tone premoga.« D. Sedej Delničar jugi rudnikov? Gorenjci smo znani kot škrti ljudje, ki obrnemo petkrat vsak dinar, preden kaj kupimo. Obenem pa smo delavni in pridni, ustvarjalni, če hočemo kaj zaslužiti. Lahko pa bi post,uli še delničarji jugoslovanskih premogovnikov — zdaj se nudi edinstvena priložnost. Kako? Pojdite v podjetje Merkur, tozd Kurivo Naklo in naročite premog. Tu vam bodo dali račun, na katerem je odtisnjen žig rdeče barve, ki pravi takole: Na podlagi sklepa 2. seje skupščine energetske skupnosti gorenjskih občin zaračunavamo prispevek za sovlaganje v premo govnike v višini 500 dinarjev za tono. Torej sem za vsako tono premoga, ki sem ga dobil plačal 50 starih tisočakov za sovlaganje v rud nike premoga. Smatram, da sem tako postal solastnik ah delničar Kot sovlagatelj imam zdaj vse pravice, da bom dobil pri delitvi dobiček ali pa morda še kakšne obresti. To se pravi, da bo cvenka iz leta v leto več, ne da bi sploh s prstotn mignil. . . Nič zato, da je premog predrag, da je slab zaradi ilovice in kamenja, da mije vroče, preden ga spravim v klet in pozimi kurim ter iščem tudi v tem materialu kalorije . . . Glavno je, da sem solastnik premoga — in to jaz, upokojenska para. Pa vendar bi skromno vprašal to energetsko gorenjsko skupnost, '/.ukuj me niste kot delničarja vprašali, če hočem postali delničar? Nič nisem soodločal, nič 0 tem bral v zakonih, odlokih, sklepih, uradnih vestnikih. Šmettta, ri kar tako. da mi bo bolje, ka-li? . - Zdaj me še zanima, če se vse te dobrote dobe le na Gorenjskem ali pa še kje drugje? Nadvse bom vesel, če mi boste odgovorili. F. B.. Kranj Zeblo nas ne bo, ampak ... Vsaj avgusta, ko poneha vrnci-na in zapihajo prve mrzli' sape. začnemo resno razmišljati, kakšna bo prihajajoča zima. Na Gorenjskem, kjer v nekaterih krajih pritiska mraz. tudi sedem mesecev in zatorej sedem mesecev kurijo, prinašata mraz in sneg družinskemu proračunu precejšnje stroške. Ob letošnjih podražitvah so se leti povečali za najmanj 50 odstotkov, če pomislimo le na premog, ki se je za toliko podražil. Večinoma kurimo z drvmi in premogom, a trgovci pravijo, da smo svojo kurilno sezono — tako kot vse skupaj — sami od sebe skrajšali in hudo racionalizirali. »Na veliko« smo prešli na trda goriva in se odpovedali olju ali elektriki, a tudi pri premogu smo postali skrajno varčni. Zeblo nas sicer ne bo, prav toplo pa tudi ne bomo imeli, kajti za vedno vroče radiatorje ali peči odriniti nekaj starih milijonov se nam zdi resnična škoda in velika potrata. Kaj pravijo nekateri Gorenjci o letošnji kurjavi in svojih ogrevalnih namerah? "N • Mirko Žigmund iz Lesc: »Z ženo stanujeva v bloku, kjer kurijo na olje. Mesečno, skozi vse leto, plačava za kurjavo okoli 2.800 dinarjev, kar je seveda precej, a pozimi nas V stanovanjskih blokih za Verigo vsaj nikoli ne zebe. Kurjava je draga, v blokih pa je ta prednost, da ti ni treba kuriti in skrbeti za nabavo, čeprav je potem plačilo nekoliko večje.« # Miroslav Turk iz Žirovnice: »Na Kurivu sem naročil leseni premog, lignit, ki ga kurim v svoji hiši že nekaj let. Jasno je, da varčujemo, kolikor se le da, posebno tedaj, ko zunaj ni tako mraz. Zmrzovati v hudi zimi pa ne moremo, zime pa so večinoma kar ostre. Doma varčujemo tako, da ogrevamo le en sam prostor, kuhinjo, kjer se večino dneva tudi zadržujemo, ostale prostore pa le občasno.« • Tatjana Bertoncelj iz Češ-njice pri Podnartu: »Doma imamo peč, kurimo pa le z drvmi in ne kupujemo premoga. Vem pa, da je premog precej drag, da se je podražil in da predstavlja v družinskem proračunu visoko denarno postavko. V jeseni bo z nabavo kurjave hudo, še posebej, ker bo očitno tudi ozimnica dra-kra.« D. Sedej Tudi v šoli lokostrelstva ni manjkalo smeha in šal, zanimiva pa je bila c/G za udeležence zleta iz drugih republik " w Zlet klubovcev naj postan^ tradicija Bohinj — Taborni prostor ob Bohinjskem jezeru je spet zaživel. Na njem se je namreč zbralo preko sto klubovcev, najstarejših tabornikov iz skoraj vseh delov Jugoslavije, manjkali so le taborniki s Kosova in iz Makedonije. Ideja, da se organizira zlet klubovcev Jugoslavije je prišla s strani Zve ze tabornikov Slovenije. Rečeno — storjeno! V času od 8. do 15. avgusta poteka ob Bohinjskem jezeru 1. zlet klubovcev Jugoslavije. Kot je povedal starešina tabora Franc Godec, član taborniškega odreda Snežniških ruševcev iz Ilirske Bistrice, je bilo prijavljenih več udeležencev kot jih je dejansko prišlo. Zlet je organi- Slobodan Popovič, najstarejši uciel ženec I. zleta klubovcev Jugoslai^' in dolgoletni član taborniške orJ< nizaeije — od leta 1929 V »Idejo o izletu klubovcev Jugosi vije sem pozdravil zelo navdušeno ^' in tako sem tu. V Bohinju sem prvi\" priznati pa moram, da mi je rfcJjM všeč. Če bodo leta zdržala, bor prišel. Čeprav smo udeleženci ra » čne starosti, smo se med seboj Wi'f ujeli, vsi opravljamo vsa dela v tahV ru, sicer smo pa taborniki, kajr^ Pričakoval sem le, da bom tu sreč^ več starejših klubovcev, tistih moj^1 let. Upam, da bo ta tabor postal dicionalen in da se bomo letošA udeleženci še srečali in seveda sr^1 znali tudi nove prijatelje.« Res je, in tudi videti je bilo tak da je poleg sestankov, ki so bih .J menjeni dogovarjanju o progranf in izmenjavi mnenj, izkušenj, ostar časa tudi za spletanje novih pn-teljskih vezi. Udeleženci 1. zleta kF bovcev Jugoslavije bodo torej tede dni preživeli v Bohinju. Vsi pričak; jejo, da bo zlet postal tradicionaW in da se bodo prihodnje leto si\\\i zopet, tokrat v drugem kraju, dru, republiki, da bo število udeležen^ večje in da se bodo zleta udeleže^/ resnično tisti klubovci, ki so še >W no steber dogajanja v posamezni]" taborniških odredih. T. Bilbija Foto: F. Perdan Starešina tabora Franc Godec, član taborniškega odreda Snežniški ru- ševci iz Ilirske Bistrice ziran namreč v času letnih taborjenj, ki za vsak taborniški odred in njegove člane predstavlja »špico« celoletnega taborniškega dela. Življenje na taboru poteka po ustaljenih taborniških navadah, v programu pa imajo od dejavnosti na vodi do taborniških in športnih tekmovanj ter družabnih večerov ob tabornem ognju. Udeležence sem zmotila sredi sobotnega dopoldneva. V taboru je bilo le kakih petdeset udeležencev, ki so dopoldne preživljali ob igranju odbojke, veslanju in v šoli lokostrelstva. Tisti, najbolj pogumni, vneti in kondicijsko dobro pripravljeni pa so se odpravili na našega očaka Triglav. * Starešina tabora je poveual, da je starostna struktura udeležencev zelo različna, od osemnajst let pa navzgor. Najstarejši udeleženec je sedemdesetletni Slobodan Popovič, član odreda Stevica Jovanovič iz Pančeva, ki pravi: Javna razprava podaljšana Radovljica — Z 12. avgustom naj bi v radovljiški občini sklenili javno razpravo o osnutku sprememb družbenega plana za obdobje 1981 do 1985, za njegov prostorski del. Predsedstvo občinske konference SZDL pa je zdaj predlagalo, naj bi razpravo podaljšali do 15. septembra. Doslej so namreč zbrali precej tehtnih pripomb na prostorski plan občine (o njih bo beseda na zasedanju zborov skupščine 5. septembra), prihajale so zlasti iz krajevnih skupnosti. Do 15. septembra naj bi svoje povedali tudi v združenem delu. O osnutku prostorskega plana bodo torej razpravljali na septembrski skupščini, o predlogu pa se bodo delegati izrekli 3. oktobra. Vse do srede septembra bosta občinska konferenca SZDL iz krajevnih skupnosti in občinski sindikalni svet iz zdru-ženegadela sprejemala dodatne pripombe. O posameznih problemih bodojjriDravili tudi okrni*!«* mi/«> Koga je še oškodoval? Kranj — Uprava za notranja zadeve v Kranju zaradi goljufi, obravnava Alojza Hribarja, stare", ga 42 let, rojenega na Kočni. zdaj pa brez stalnega bivališča in z^. poslitve, ki je oguljufal števil^ občane v Kranju in na Bledu. Od njih si je izposojal denar, rekoč, da mu je zmanjkalo bencina ali da se mu je pokvaril avto. Ker vsi oškodovanci še niso znani, Uprava za notranje zadeve prosi, naj kazniva dejanja prijavijo najbh. ji postaji milice.