NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
nova možnost ali zgolj nova obveznost
V
založništvu Filozofske fakultete in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani je v zbirki Obrazi edukacije izšla nadvse aktualna znanstvena monografija Neformalno izobraževanje odraslih - nova možnost ali zgolj nova obveznost, ki sta jo uredila Janko Muršak in Tadej Vidmar. Knjiga je nastala kot rezultat raziskovalnega projekta Vseživljenjsko učenje in izobraževanje v funkciji razvoja poklicne kariere, ki ga je izvajala skupina razisko-

valcev pod okriljem Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete med letoma 2003 in 2006.
Vseživljenjsko učenje in izobraževanje postajata imperativ sodobnega sveta in sodobnega časa. Poleg znanj, spretnosti in veščin, pridobljenih po poteh formalnega izobraževanja, so za posameznike vse pomembnejša tudi znanja, pridobljena z neformalnim in priložnostnim učenjem. Vse to pa je potrebno ustrezno in primerljivo vrednotiti, tako za potrebe zaposlovanja in trga dela kot tudi za potrebe osebne rasti in poklicne kariere. Nenazadnje tako strategijo podpira tudi Memorandum Evropske unije o vseživljenjskem učenju (2000). Ker je vrednotenje neformalno pridobljenega znanja pri nas neustrezno urejeno, bi bilo potrebno na nacionalni ravni izdelati ustrezen sistem za ureditev in uravnavanje tega področja. Ureditev primerljivosti in prenosljivosti znanj, spretnosti in kvalifikacij posameznikov ni pomembno le znotraj Slovenije, marveč tudi znotraj Evropske unije zaradi možnosti vključevanja naše delovne sile v evropski trg dela. Da bi vrednotenje znanja in kompetenc lahko ustrezno izvajali, bi bilo potrebno poenotiti tako terminologijo in predpise kot tudi metodologijo. Zaradi široke palete obstoječih oblik neformalnega in priložnostnega izobraževanja in učenja je to zelo zahtevna naloga.
Janko Muršak:	Informalno ali priložnostno učenje kot del vseživljenjskega učenja in njegovi učinki v povezavi s formalnim in neformalnim izobraževanjem
Tadej Vidmar:	Ali je zahteva po učenju, ki traja vse življenje, domislek sodobnosti?
Polona Kelava:	Primerjalna analiza priznavanja neformalno pridobljenega znanja v petih evropskih državah
Polona Kelava:	Podlage in priporočila za nadaljnji razvoj priznava njaneformalno pridobljenega znanja v Sloveniji
Dejan Hozjan:	Umeščenost, priznavanje in vrednotenje izobrazbe in kvalifikacij v slovenski zakonodaji
Veronika Šlander:	Certificiranje nacionalnih poklicnih kvalifikacij - nove možnosti v graditvi kariere
Maja Accetto:	Prispevek k analizi preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij
Irena Komac:	Sindikati kot pomemben socialni partner pri razvijanju učeče se družbe
Avtorji obravnavanega dela se s tem izzivom spopadejo, saj v svojih prispevkih sistematično raziskujejo in analizirajo nerešena vprašanja v zvezi z načrtovanjem in vrednotenjem neformalnega in priložnostnega izobraževanja in učenja pri nas, z namenom najti čim boljše in celostnejše rešitve. Po uvodu sledijo naslednje teme. Končni rezultati raziskovalnega projekta kažejo, da je v Sloveniji sistem priznavanja in vrednotenja neformalno pridobljenega znanja žal še v povojih. Poleg vsega navedenega so pomembna odlika obravnavane knjige v sklepu navedeni konkretni koraki, ki jih je na nacionalni ravni potrebno izpeljati, če želimo napredovati v smeri, ki ji sledijo primerljive evropske države.
Tanja Šulak