kulturno -politično glasilo * tat ea : Volimo Krščansko demokratsko stranko svetovnih in domačih dogodkov S. leto / številka 7 v Celovcu, dne 12. tebruarja 1953 Cena 1 šlllrg Podjuna, Rož in Zilja: Enotno za Krščansko demokratsko stranko Slavnostno zborovanje zaupnikov Kršlanske demokratske stranke v Celovcu minuli četrtek se je spremenilo v veliko manifestacijo za Krščansko demokratsko stranko, v kateri so se združili vsi koroški Slovenci. To slavnostno zborovanje je bilo samo enodnevna prekinitev dela naših zaupnikov, da so nato s še podvojeno silo šli na delo za čim večji uspeh dne 22. februarja. Delo naših zaupnikov na deželi pa dokazuje, da se v nič razblinjajo vse protislovenske trditve takozvane Demokratične fronte, ki se je povezala na smrt z nemško socialistično stranko. V veliko škotlo in sramoto vseh koroških Slovencev je morala doživeti ta zveza že pred volitvami svoj prvi praktični uspeh. Deželni glavar in predsednik socialistične stranke na Koroškem, s katero se je Demokratična fronta povezala na življenje in smrt, je skrajšal pouk slovenščine na velikovški glavni šoli na eno uro tedensko. Naši slovenski ljudje nikakor ne morejo razumeti, kako more sam deželni glavar na tak grob način kršiti obvezne šolske odredbe. Pri tem pa se sklicuje na voljo staršev. Nikogar pa niso vprašali in tudi še danes nikogar ne vprašajo, ko se morajo otroci po vseh glavnih šolah učiti angleškega je ika. Le svojega materinskega jezika se ne smejo učiti, ker to zahteva nemški šovini :em in ker je tako odredil šolski referent koroške dežele, to je koroški deželni glavar in najnovejši zaveznik Demokratične fronte. Da bi zakrili to svojo izdajo nad narodom, pa lažejo o povezavi Krščanske demo kratske stranke z OVP in s Steinacherjem. Te laži so se razblinile v nič, ko sta bili objavljeni naši listi za državni in za deželni zbor. Za to listo bomo storili vsi brez izjeme vse in vso svojo dolžnost kot državljani in kot Slovenci. Pred leti je ..Vestnik” dolžil našega nosilca liste, dr. Joška Tischlerja, narodnega izdajstva, ker je bil početnik uredbe o dvojezični šoli na Koroškem. Danes pa isti »Vestnik” in isti ljudje okrog »Vestnika” slavijo koroškega deželnega glavarja VVedeniga, ker je ta pod pritiskom zunanje političnih razmer moral povedati, da je ta odredba veljavna v polni meri. To bi moral povedati že pred leti in bi moral že vsa ta leta skrbeti za njeno izvrševanje. Na shodih na Koroškem je avstrijski zunanji minister dr. Gruber dejal, da je za vsa narodnostna vprašanja odgovorna koroška de žel na vlada. Dan nato pa je odgovoril deželni glavar Wedenig, da je za te zadeve pristojna edinole osrednja dunajska vlada. Če tako govori zaveznik Demokratične fronte pred volitvami, kaj bo šele povedal in naredil po volitvah, ko bo videl, da Demokratična fronta ni prinesla na Koroškem socialistični stranki pričakovanih glasov. Vsi Slovenci so namreč uvideli, da je enotnost vseh Slovencev edino v Krščanski demokratski stranki in zato bodo tudi vsi Slovenci volili dne 22. februarja Krščansko -demokratskostranko. Značilna je izjava predstavnika Ziljanov, ki jo je poudaril na nedeljskem izredno uspelem zaupniškem zborovanju najboljši med njimi: »Tudi mi Ziljani smo za skunen nastop. Naš narod je z neznatnimi izjemami veren. Zato mu zadostuje ena sama skupn i stranka in ta mora biti samo krščanska. Vsakršen drug sporazum bi bil Ziljo konč loveljavno izločil kot del in člen slovenskega naroda. Zilja bi bila izgubljena za ved 10! Povejte vsem rojakom širom Roža in Podjune, da je odločno stališče Krščanske demokratske stranke ob pogajanjih za sporazum rešilo Ziljo!” Slični glasovi prihajajo tudi iz drugih krajev, iz Roža, Gur in Podjune, a najjasnejšo sodbo je izgovorila Zilja. Ramo ob rami z, našimi duhovniki in izobraženci-laiki bo šel narod 22. februarja na volitve in strnjeno in enotno dokazal z zaupnico svoji krščanski stranki, da se ne sme nihče nekaznovan igrati z njegovo usotlo in bodočno ,tjo. Glas naroda pravi že danes popolnoma jasno: Kdor voli socialiste, voli nemško. Kdor voli prazno, voli protikrščansko in protislovensko. .Zato bomo volili vsi: Krščansko demokratsko stranko! ZBOROVANJA KRŠČANSKE DEMOKRATSKE STRANKE_____________________ V soboto, dne 14. februarja: V Stebnu v Podjuni pri Soglnu ob 19. uri. V nedeljo, 15. februarja: V Globasnici pri Steklu ob pol 9. uri (po maši). V Slovenjem Plajberku, pri Foltu po maši. Na Obirskem, pri Zupancu po maši. V torek, dne 17. februarja: Na Radišah v farnem domu ob 9. uri. Tvoja vest te bo sodila! Ko boš v volilni celici sam in se boš odločil za volilni listek, boš izpovedal, kar si v resnici. Sam sem in tu me nihče ne vidi, si boš dejal in morda boš s tem hotel pomirjevati tudi svojo nemirno v" t. Tedaj misli na to, da te vidi tudi v tej tvoji tako odločilni samoti — božje oko. In božje oko te bo sodilo po tem, kar si v resnici. Pred očmi nam je velika občina. Veliki možje so živeli tam in sloves o tej občini je šel no vsej domovini. Razgibano kulturno in zadružno življenje je pričalo o solidnem ljudstvu in vodstvu. Kar je bilo n ijlepšc: občinsko upravo in gospodarstvo so vodili najboljši in najuglednejši možje- gospodarji. Imel si v tej občini vtis velike, prave domačije, pod vodstvom spretnih in poštenih občinskih mož se je ljudstvo čutilo varno. Javne zadeve so se reševale dosledno iz vidika skupne dobrobiti. Kljub pogostim oviram in nerazumevanju od strani nadrejene upravne oblasti je bilo vse javno delo mož-domačinov načrtno in enosmerno. Prvi tuji vpliv je prišel v občino s strani železničarjev-nedomačinov. Imenovali so se socialiste. Nazivali so se zaščitnike malih in zatiranih in iskali so pristaše najprej med neukimi delavci, kajžlarji in nezadovoljneži. Obljubljali so jim vse mogoče in nemogoče, se tudi v nekaterih primerih pmujali za posredovanje pri oblasteh in sestavljanju raznih prošenj. Domačini so tujce omalovaževali in jih smatrali za vsiljivce. Čim so pod firmo socialistične strank e zasedli prve občinske stolčke, so s še spretnejšo besedo kritizirali in širili nezadovolj tvo in nezaupanje med domačini. Število naivnežev, ki so nasedali propagandi, je ra lo. Delavcem in kajžlarjem so se pridružili že nekateri kmetje. Ta razvoj je šel dotlej, da je sedel na županski stolec socialist. Spet so se po prvem iznenadenju naivneži pomirjevali: sicer je socialist, a vsaj domačin. Reveži niso videli, da so s tem trenutkom i ročili vodstvo javnega življenja tujcem, ki jih nikdar niso videli in jih tudi ne bod ) nikdar videli. Občina ima danes — tako pravimo — socialistično večino. Paradiža, obljubljenih dobrot, zaščite revnim in ubogim ni! O postavkah občinskega gospodarstva ne smemo govoriti, ker bi pretresle in razburile vsakogar, ki še hoče veljati za resnega. Razsipanje najetega denarja tjavendan, povse n breznačrtno gospodarjenje brez skrbi in odgovornosti za jutrišnji dan, pri v.em p.i rastoče uboštvo in vedno večje nezadovoljstvo, v vidni razdalji pa zmeda in katastrofa. Ljudstvo pa se v svoji kratkovidnosti še tolaži, da je za to dobilo vsaj rente in da mu ne bodo odvzeli zaslužka. In noče vedeti, da je zagovor z rentami in zaslužkom samo bridka samoprevara. Kar smo dejali o tej občini velja dobesedno za vso našo domovino. Kako prijetno se sliši propaganda od zunaj: Vse produktivne sile bomo razvili. Država in dežela morata preskrbeti dolgoročen kapital, da bomo gradili ceste, mostove. Vsi morajo biti zaposleni. In s starostjo dobi vsak državljan svoj penzijon. Palače bomo postavili za upravo podržavljenih podjetij. V e bomo vprek zavarovali. Zemljo bomo razdelili, s strojnimi postajami pomagali kmetom orati in sejati, šolstvo bomo razširili in poenotili. Dajte nam samo vaše g asove in še vašo slovensko materino govorico in vašo domačo kulturo vam bomo z iščitili. Tudi ne bomo zapirali vaših cerkva in ne žalili vašega verskega prepričan ,a. Kako lepo in mamljivo! Za svojih visokošolskih let sem rad po ečal parlamentarna zasedanja. Bilo je za nas akademike vedno novo doživetje, če sta križala v razgovoru meče kancler-duhov-nik in vodja socialistov Bauer. Bila sta v dveh možeh zastopana dva svetova: kancler je kot lev branil domovino in jo gradil ob najostrejših grožnjah levice, socializem pa mu je razdiral in podiral. Padli so cel a streli. Kancler je gradil in svaril do svoje smrti. Do danes se nadaljuje med obemr taboroma neizprosna borba za vodstvo v državi in četudi sedijo ministri obeh tabo o v ob isti zeleni mizi. In govori se o rentah, pokojninah in investicijah. V ozadju gigantskega dvoboja pa žari nebo rdeče, škrlatnordeče. Čemu še govoriti o socialističnem propamu. Cilj je »rdeči raj”. V njem bi bilo dela še za nedelje in nraznike, svobode in s eče zatiranim in revnim še v taboriščih, državnih velepodjetjih in velezadrugah. D dalo in zaslužilo bi se po normah in akordih. Zaslužek bi spremljale rastoče cene, vse .piošna draginja. Kmet bi se ponižal ob velikih dajatvah. Mir in bratstvo bi se izsi ila, če treba, z najostrejšimi sredstvi. Kultura bi se spremenila v propagando. Boga pa bi nadomestila mrzla materija, mrtva snov. Bilo je prav, da je v teh tednih spregovorila po svojih predstavnikih do nas tudi Cerkev. Časi so resni, preresni. Vsakdo naj ve, da odločuje z volilnico v roki o skupni in lastni bodočnosti. Resnični nasprotnik naše domovine in naših družin je danes rdeči socializem. Kakor v neurju poplavlja tudi naše vasi in se še z glasovi nepoučenih in kratkovidnih rojakov druži v veletok, ki bi nekoč mogel gnati mline, o katerih se kratkovidnim niti ne sanja. Bridko bi bilo, če bi se oči očetov in mož, mater in ženi odpirale, ko bi bilo prepozno. Skozi morje novega trpljenja in gorja bi šla domovina dotlej, da bi končno dozorela v spoznanje, da ni dobro zaigrati lastne odločitve in usode in preslišati dobrega svarila svoje lastne vesti. Tudi v volilni celici te bo opominjala tvoja krščanska vest. Ne zapiraj se ji torej, saj je tvoja največja prijateljica! KRATKE VESTI Po končanem reklamacijskem roku je v Avstriji vpisanih v volilnih imenikih 4,58(>.879 oseb. Od teh je 2,572.186 žensk. Na novo je vpisanih 195.064 volivcev. Na Dunaju sta se pretekli teden zagovarjala pred sodiščem dva višja uradnika dunajskega poštnega ravnateljstva, ker sta poneverila v dveh letih okrog dva milijona šilingov. V noči pred svečnico je eksplodirala bomba ob glavnih vratih slovenske strokovne in •rednje šole v Gorici. Povzročena škoda je precejšnja. Kljub slovenskim zahtevam italijanske oblasti ne iščejo dosti skrbno pravih krivcev. Francoski parlament je izglasoval zakon, po katerem dovoli Francija Jugoslaviji posojilo v znesku 2.480 milijonov francoskih frankov (preko 150 milijonov šilingov). Po poročilih albanskega notranjega ministrstva je varnostna policija ubila v Albaniji v zadnjem času 20 vohunov, ki »so prišli iz Jugoslavije, da bi v Albaniji vohunili.” V Zapadno Nemčijo pribeži mesečno iz Vzhodne Nemčije (večinoma v zapadni del Berlina) okrog 30.000 beguncev. Na Japonskem morju se je potopila potniška ladija, rešil se je samo kapitan in 25-letno dekle, utonilo pa je 61 potnikov in 6 mornarjev. Pri Bordeaux-u v Južni Franciji je treščilo na tla letalo, pri tem se je vnelo in mrtve so bile štiri osebe, 17 pa težje ranjenih. Pogajanja za avstrijsko državno pogodbo v Londonu so bila v ponedeljek za nedoločen čas odložena, ker zastopniki zapadnih velesil nLo pristali na sovjetsko zahtevo, da umaknejo svoj predlog o skrajšanem osnutku avstrijske državne pogodbe. Dne 10. februarja je stopila v veljavo pogodba o montanski zvezi šesterih držav (Francija, Belgija, Holandska, Luksemburška, Zapadna Nemčija in Italija). Od tega dne ni več carine med temi državimi na premog, jeklo in železne odpadke. Cena za premog in jeklo je v vseh teh državah, ki imajo 155 milijonov prebivalcev, izenačena. General Naguib je v Egiptu proglasil no-vo Ujtavo, ki daje njemu in njegovi vladi za tri leta diktatorsko oblast. Politični teden Enotnost koroških Slovencev Zborovanja Krščanske demokratske st anke in sestanki njenih zaupnikov po vseh krajih dežele znova in vsak dan večkrat potrjujejo edino pravilno t sklepov zaupnikov Narodnega sveta, da gremo koroški Slovenri na volitve enotno pod imenom Krščanske demokratske stranke. To bodo potrdili tudi volivci dn«* 22. februar-a. o tem ni nobenega dvoma več. Se zadnji teden in zadnje dni bodo naši zaupniki dobro izrabili in bodo tudi pokazali, kako se v nič razblinjajo vse laži naših nasprotnikov, pa četudi zavijajo te laži v blesteče besede. Na zaupniških sestankih in na zborovanjih Krščanske demokratske stranke je bilo povsod tudi govora o raznih očitkih in napadih na nosil :a naše liste g. dr. Tisch-lerja. Koroški Slovenci dr. Tischlerja in ivegovo delo tako dobro poznajo, da so razni Murniki in drugi poskusi pač le brezuspešni. Volivci so tudi jasno razumeli in obso lili izmikanje merodajnih politikov o pri-stoino ti reševanja narodnih vprašanj. To je znano izbe^avanje, katero je obsodil celo bivvi državni predsednik Renner. Zavrnili so zborovalci tudi izjavo državnega kanclerja inž. Firla, ko je dejal, da v šolskih zadevah na Koroškem manjšina izvaja nasilje nad večino. Vsa ta in vrsto drugih vprašanj smo na sestankih podrobno premo-trili in tako ugotovili, da je za Slovenca na Koroškem edino pravilna pot samostojen? nastop na volitvah. V Pliberku V nedeljo, dne 8. februarja, je bilo tudi dvoje zborovanj in sicer prvo v Pliberku. Obisk zborovanja je bil sicer bolj pičel, vendar pa so bile vse okoliške vasi zastopane in tam smo imeli tudi priliko slišati, da so zaupniki na delu in da je bilo od prvega zaupniškega posvetovanja .pred enim mesecem že mnogo d'da onravlmnega. Na zborovanju sta govornika g. Janko Janežič, kmet iz Leš nri Št. Jakobu v Rožu in predsednik Narodnega sveta g. dr. Tisch'er, pojasnila vsa naša vprašanja, o katerih smo govorili tudi na drugih zaupniških sc tan’ ih. G. Janežič je še predvsem poudaril vrsto gospodarskih vprašanj, ki se tičejo najbolj našega kmeta in ki ga tlačijo in mu delajo skrbi. Pokazal pa je tudi vire, iz katerih je slovenski kmet črpal tisto n-Uranjo moč. da je ostal zvest svoji zemlji, svoji k nctiji in tudi zvest svojemu narodu. Ti pogledi so nas napotili, da gremo tudi tokrat samostojno na volitve z edino slovensko stranko, s Krščansko demokratsko stranko. Dr. Tischler je v svojem govoru obrav taval kratko naš narodno-politični položaj in razjasnil tudi vse okolšcine, ki so vodile do končne odločitve. v Žvabeku Nato se je vršilo zborovanje v Žvabeku Ob dobrem obisku sta oba govornika razjasnila vsa vprašanja, ki danes predvsem zanimajo slovenskega volivca in dr. Tischler je v Žvabeku še posebno poudaril krivdo t iko volkspartaje kakor tudi so iaiistov, da se pač teoejo za glasove v južnem delu Kokoške, da na voliv i južno od Drave v koroškem deželnem zboru že dvajset let ni najo svojega zastopnika. Ravno v tem pa je krivda, da smo bili Slovenci v tem delu dežele pri vseh gospodarskih ureditvah hudo zanemarjeni. Dokler ta del dežele ne bo imel svojih 6 ali 7 poslancev, ki mu pripadajo ro številu volivcev, tako dolgo tudi na tem gospodarskem področju ne bomo dosegli sorazmernega upoštevanja. Tudi v osebnem razgovoru so govorniki pojasnili vrsto drugih vprašanj in Žvabečani so dali zagotovilo da bodo za volitve storili svojo dolžnost. Ob tej priliki pa smo dobili tudi po Irobne informacije o posvetovanju Demokratične fronte dne 2. februarja v Pliberku, kjer so kmetje odločno odklonili sklep c e n t r a 1 e , d a hi volili socialistično. Edina zagovornika tega sklepa sta bila dr. Franci Zivitter in Lovro Potočnik. Ker pa ta nakana centralnega vodstva Demokratične fronte ni našla nobenega odmeva med Slovenci, so pogruntali drug načrt in sicer, da je treba storiti vse, da vsaj Krščanska demokratska stranka ne bi dobila več glasov kakor leta 1949. Pri razsodnosti slovenskih in krščanskih voliv ev pa se bodo ti zavajalci koro kih Slovencev prav pošteno varali. Vsi pošteni Slovenci bodo volili KRŠČANSKO D MOKRATSKO STRANKO. Zilja se navdušeno pridružuje Kdor pozna naše narodnostne prilike na Zilji, je moral biti zelo zaskrbljen za ta prelepi kos naše domovine. V nrvih letih po zlomu na izma so bili zadani slovenskemu življu ob Zilji tako hudi udareci, da je izgledalo, da bo izkrvavel in se ne bo nikdar več opomogel. Prej dosti živahno prosvetno udejstvovanje v Zahomcu in na Ziljski Bistrici je umolknilo in le po edko je bilo slišati slovensko pesem. Edino naš verski in prosvetni ti.k je še doseg d naše l judi, če bi izpadel ta prekrasni biserček slovenske narodne kulture in bi nanj ostajali le še spomini, bi ostala samo še imena velikih tamošnjih rojakov Matij? Majarja, Urbana Jarnika in drugih kot zadnje priče nekdanje slovenske zavesti. Minulo soboto in nedeljo so se vršili v Zahomcu, Ziljski Bistrici in še drugod pri Zilji večji zaupniški sestanki naše KDS. Prijetno presenečen je strankin zastopnik našel nri navzočih vaških zastopnikih n ?navadno dobro razpoloženje in z veseljem beležil iskrena zagotovila najboljših: „Niti enega glasu ne smemo in ne bomo izgubili!” ..Malo nas je še zavednih Ziljanov, a mi stojimo kot steber in bomo brez izjeme storili vso svojo dolžno t!” Plačani agenti in lažne vesti Po svetu . . Zadnji teden je v zunanji politiki označen z izredno živahnim delovanjem ameriškega zunanjega ministrstva. Medtem ko je med volilnim bojem v Ameriki vsa zunanja politika počivala, hoče sedaj nekako to zamudo dohiteti. To je pokazala že poslanica predsednika Eisenhovveria ameriškemu kongresu. Iz te poslanice je bilo razvidno, da Amerika spet prevzema vodstvo v zunanji politiki na svetu. Pri tem bo mer ameriške zunanje politike ostala v glavnem taka kakor je bila, le bolj izrazita in bolj poudarjena bo. Ravno tako se bo tudi v naprej ameriška zunanja politika ozirala tudi in predvsem na Evropo, pri tem oa bo večji poudarek dala tudi Aziji. Eisenhovver je v svojem govoru posebej p ludaril, da tudi Združene države ne bodo mogle doseči večjega blagostanji, ako bodo druge dežele žive e v siromaštvu. Zato pa tudi zahtevajo Združene države svobodnejšo trgovino med državami svobodnega sveta. Da je mogoče priti do izboljšanja izmenjave blaga med posameznimi državami samo po večji politični skupno ti teh držav, je razumljivo. Zato pa bodo Združene države hotele pospešiti čim ožje sodelovanje med narodi Evrope, kar naj bi čimprej dovedlo do Združene Evro- Pe- Vzpostaviti čimprej sodelovanje evropskih držav, to je gotovo tudi eden glavnih namenov potovanja ameriškega zunanjega ministra. John Poster Dullesa in pa posebnega pooblaščenca za vzajemno pomoč Amerike svobodnemu svetu Harokia Stas-sena. Ta dva sta tekom enega tedna obiskala pre tolnice zapadnih evropskih držav, tam sta povedala svoje želje in sta nato dobila podatke o gospodarskem, političnem in vojaškem položaju v posameznih državah. Se vedno vzbuja veliko zanimanja in razpravljanj odločitev predsedn ka Eisenho-sverja, da ne bo ameriško brodovje več branilo kitajskim nacionalnim četam, ki so zbrane na otoku Formozi, morebitnega vpada na kitajsko ozemlje. Zelo ostro je zavrnil ta ameriški ukrep sovjetski uradni tisk, ki hoče izrabiti to Eisenhovver j evo odločitev za podžiganje spora med zapadnimi zavezniki. V jugovzhodnem delu Evrope se pribli-žu:e svo:emu podpisu nova balkanska pogodba, ki bi povezala gospodarsko, predvsem pa vojaško, Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo. Temu cilju so služili obiski turškega in grškega zunanjega ministra, ki sta bila na Brionih pri maršalu Titu. Ta zveza pa bo dosegla svoj pravi pomen šele, ko bo tudi Italija bolj prijateljsko gledala proti vzhodu. V tej zvezi naj bi namreč Jugoslavija tvorila most od Turčije in Grčije do Italije. V severnih deželah Evrope je za nekaj dni vse zunanjepolitične dogodke prekrila silna katastrofa, ki je zadela Anglijo in Belgijo, zlasti pa Holandsko. O tem pa poročamo posebej. — .. m pn nas v Avstriji V zadnjem tednu pred volitvami smo, v dnevih, ko se bodo morali odločiti tudi oni vo-livci, ki še premišljujejo. Za odločanje bodo imeli dosti prilike. Saj je za volitve na Koroškem v državni zbor postavilo svoje kandidatne liste kar 11 strank. Za volitve v deželni zbor jih je že malo manj, pa še vedno dosti. Devet jih je in naj jih naštejemo: . Sociali tična stranka Avstrije — Sozialisti-sche Partei Oesterreichs (SPOe); Avstrijska ljudska stranka — Oester-reich.sche Volkspartei (UeVP); Stranka neodvisnih — VVahIpartei der Unabhangigen; Ljudska opozicija — Oesterreichische Volksoppo ition (VO- komunisti); Svobodni demokrati — Freie Demokra-ten; Krščanska demokratska stranka — Ghrist-hch-demokratische Partei; Zveza avstrijskih monarhistov — Bund dsterreichischer Monarchisten; Krščansko-socialna tranka in nestrankar-ji — Christlich-soziale Partei und partei-freie Personlichkeiten; Zveza nasprotnikov podrzavljenja — VVahlvoreinigung der Verstaatlichungsge-gner. Že v zadnji številki smo povedali svoje mnenje o posameznih strankah in skupi- nah, ki gredo na volitve. Zato danes to čisto v kratkem ponovimo. Avstrijska socialistična stranka. Res ne vemo, kaj bi imeli Slovenci pri tej stranki iskati. Mi smo Slovenci in Kot Slovenci zagovarjamo krščanska načela tudi v javnem življenju, tudi v gospodarstvu. Socialisti niso Slovencem v vseh osmih letih vladanja dali nobenih narodnostnih pravic. V svojih rokah imajo solski rc eiat m sami vemo iz lastne skušnje, kaj se godi v naših šolah. Saj so socialisti glasovali še proti slovenskemu napisu na šolah, kaj šeie, da bi pustili slovenski pouk v šolah. Socialisti imajo v svojih rokah občinski referat; niti slovenskega napi a ne pustijo socialisti na občinskih domovih, kaj šele uradovanja v slovenščini. V javnem in gospodarskem življenju socialisti ne priznavajo krščanskih načel, priznavajo načela Marksa. T o pa niso naša načela, to so načela, ki so v nasprot u z našimi načeli. — Socialisti trdijo, da samo oni zagotavljajo rente, to pa je zavestna laž. Sociali ti rent niso dali, jih oni ne zagotavljajo in jih oni tudi ne bodo niti povečali niti odvzeli. Kdor bo na vladi, bo moral rente izplačevati. Le to je res, da hočejo socialisti zagotoviti vsoto izplačila rente, ne pa vrednosti te rente. Kaj pa imaš od tega, ako dobiš veliko vsoto, tudi mogoče še večjo vsoto, ki pa ni nič vredna. Zato je važno, da moreš z vsoto, ki jo kot rento dobiš, tudi živeti. Tega zagotovila pa ti socialistična stranka s svojim gospodarskim programom ne daje. Avstrijska ljudska stranka. Ta stranka je sicer edina, ki si upa povedati, da zagovarja krščansko načelo tudi v javnem ž;vlien'u, vendar pa Slovenci ne moremo biti zadovoljni z njo. Se manj moremo biti za to stranko, dokler nam tudi samo daje vsakovrstne obljube, nikdar pa teh obljub ne izvrši. Naše zahteve so znane in so predvsem: Slovenska kmetijska šola, ki je pogoj izboljšanja naših kmetijsko-gospodarskih razmer; priznanie pravice javno ti našim kmetijsko-gospodinjskim šolam; slovenska gimnazija; slovenska priloga uradnemu "'las, lu kmetijske zbornice; pravičnejša uporaba javnega denarja z upoštevanjem južnega dela dežele. Razen tega seveda ne more Slovenec nikdar voliti kandidata te stranke dr. Stei-narherja. O stranki neodvisnih ne bomo pisali kaj več, saj je ta stranka nam na protna po narodnostnem in krščanskem načelu. Tudi v socialnem oziru, ki naj bi se skladalo s krščanskim načelom pravičnosti, se s to stranko ne strinjamo. Stranka 1'udske opozicije je stranka komunistov. Ti so nam napravili že toliko škode v vsakem oziru, pa naj bo v narodnostnem, kulturnem, socialnem, verskem itd., da med poštenimi Slovenci gotovo ni nikogar, ki bi samo pomišljal, da bi volil to stranko. Razne male strančice, ki prvič nastopajo med nami in iščejo glasov, za nas ne prihajajo v poštev. Edina stranka, ki res v celoti in povsod brani in zastopa naše pravicn. naše zrht^ve, je KRŠČANSKA DEMOKRATSKA STRANKA! Zato tej stranki zaupamo, zato bomo tej stranki dali svoje glasove. Med strankami, ki smo jih našteli, da so postavile svoje liste za volitve dne 22. februarja, ni Demokratične fronte. Ta ie svetovala, naj bi Slovenci volili socialistično stranko. To je napravila ta stranka iz užaljenosti, ker Narodni svet ni mogel priznati, da bi bilo na Koroškem veliavno načelo diktature ene stranke. Demokratična fronta je namreč zahtevala, nai bi Narodni svet primat n:enp kandidate in n:ene nredloge o imenovanju skupne stranke. To pa ni enotnost, to |e tip ena diktatura nr n š ne, ki pelje vedno v nesrečo. Zaradi užaljenosti Demokratične fronte Slovenci še ne bodo šli v neenotnost in razcepljenost. Zaradi nevarnosti, da bi prišlo ob dobre in nezaslužene prejemke nekaj p'ačan ev. Slovenci na Koroškem še ne bodo volili nemške socialistične stranke, ki razen tega zagovarja še nekrščanska načela in v dejanuh nnsnrotu-je ‘•loven kim narodnostnim zahtevam. Na Koroškem je bilo v letu 1952 rojenih 9.323 otrok. Od teh je bilo 4 794 dečkov in 4.529 deklic. Umrlo je lansko leto na Koroškem 4.805 ljudi. Od teh jih je biio nad polovico starih preko 65 let, dojenčkov je bilo med mrtvimi 5%. Vse bralce »Našega tednika” in vse Slovence na Koroškem opozarjamo, da bodo plačani agenti širili v letakih, s prišepeta-vanjem in tudi no časopisju zlasti v zadnjih dneh pred volitvami še v povečani meri laži in klevete, kakor jih širijo že nekaj mesecev. Lagali bodo in blatili zlasti naše predstavnike, Opozarjamo vse poštene Slovence, da tem lažem in lažnim izmišljotinam in klevetam ne verujejo. Vse te klevete so preračunane po preizkušenem marksistično-ko-munističnem receptu na to, da vzamejo najpreje svojim idejnim nasprotnikom dobro pošteno ime in čast. Ko slišite in berete take laži, vedite, da brez teh laži in klevet marksizem ne more živeti in da brez teh laži svojih naukov ne more širiti med poštene ljudi. Zato vse razširjevalce takih laži in potvorjenih ter izmišljenih vesti krepko zavrnite, napodite jih iz svojih hiš, tudi če prihajajo v obliki letakov ali časopisov. Mislite na to, da lažnik in klevetnik nikdar ne more biti pravi prijatelj naroda, četudi se obleče v še tako leno obleko in čc laže v še tako lepih besedah. Oba — komunizem in njegov starejši brat socializem — sta brez-načelna in zato jima je vsako sredstvo do- bro, da zbega poštene ljudi in da uosega svoj zlobni namen. Zavedajte se, da z ljudmi take vrste ni mogoč ne kompromis in ne sporazum, ker ga s svojim lažnim in hinavskim delovanjem sami onemogočajo. Ponovno opozarjamo, da verujte samo to, kar bo sporočeno v »Našem tedniku” aii pa vam bodo povedali oziroma pismeno sporočili naši zaupniki. V vsakem dvomljivem slučaju se takoj obrnite na naše zaupnike, ki so po vseh vaseh. Kdor bere ,Naš tednik” in primerja pisanje našega lista s pisanjem nasprotnega lista, bo sam mogel ugotoviti vso brezna-čelnost, vso zlobo in vso protinarodno početje, ki sc zrcali v zlaganih in klevetniških osebnih napadibt Mi na to opolzko pot ne borno šli. Takega obrekovanja in laži so zmozni res že samo skrajni pokvarjenci in plačanci /a vsako ceno. Mi zato nc bomo, četudi bi lahko, vprašali, kaj je kdo ta in ta dan delal, s kom se je druzii, kako obleko in uniformo je nosil, kako ni hotel znati slovenščine, od kod prejema s krvavimi žulji pri luženi denar in komu daje obračun od stotisočev in milijonov m rodnega denarja. Nc, nc bomo tega delali, to je pre-nizkotno, in to vse prepuščamo - promikom. Naši pošteni ljudje bodo pa znali sami presoditi, kje je laž in Kje je resnica. t Jaku Reichmanu v spomin! NAD TISOČ LET Mogoče se v eni ali drugi zadevi nisva razumela. V celoti pa smem danes ob tvojem •grobu gotovo povedati, da sva si bila o vseh velikih vprašanjih istih misli. Tudi zadnji razgovori so v bistvu to potrjevali. Hvaležen sem ti, dragi Jaka, za vzor Slovenca, ki •sem ga gledal v tebi. Nesebičnost in slovenski idealizem sta te spremljala do groba. Bilo je pred leti, ko smo sc vsako leto oktobra meseca sestali na tvojem Jeseniko-vem domu ob trgatvi. Naš vodnik Janez je prirajžal iz Hodiš, gospodine Tomaž pa iz Škočidola in tako smo se posvetovali med :sa*>o in marsikatero misel sem jaz najmlaj-:ši v tej „rundi” odnesel iz teh naših sestankov. Nepozabni so zame vtisi domovinske ljubezni, s katero si visel z vso svojo družino na Jesenikovini, katero si kot bivši mornar prevzel po svojem rajnem bratu. Težki so bili prvi gospodarski pogledi na dom. Vse to si zmogel ob strani svoje žene, ki ni bila -samo žena in mati v^ej družini, ki je bila tudi umetnica v uspehu in donosu dela in vsi smo se čudili njeni vztrajnosti. Gradili ste vsi v skupnem delu družini dom, ki je 'bil v vsem svojem obsegu slovenski in katoliški. Po delu vsega tedna ste iskali nove •moči v lipški cerkvi pri nedeljski maši in to vsa družina in ti. d ra'd Jaka, sredi nje. Kot Slovenec in katoličan si stal v spred-snji vrsti slovenskih borcev v Lipi in vsa •okolica te je kot taketra cenila in spoštovala. Kolikokrat si dvignil svoj glas proti raznarodovalnim razmeram v šoli, kolikokrat si povzel besedo v občinskem odboru, tia sejah naše politične in kuiturne centralne organizacije. Saj smo te slišali in tudi ve-srovali v tvojo vero, kakor si ti veroval v našo. Bili smo vsi ena skupnosti Vihar nas je raznesel po vseh delih Evrope. Našli smo se zopet v taborišču na Hes-selbergu ob Binkoštih 1942. Tvoja vera in tvoje bodrilne misli so utrjevale tudi mojo vero in moje zaupanje, da je tak narod zdrav, ki še veruje v pravico in da bomo s tem narodom šli tudi pot do zmage pravice. Mislim, da sem pravilno razumel tvoja izvajanja dne 5. januarja 1953 na seji ožjega odbora Narodnega sveta, ko si v vsej prostosti povedal svoje misli v pogledu na sedanjost in bodočnost koroških Slovencev. Kolikokrat sva sedela v Bregenzu ob mizi in kovala načrte. Iz tvojih besed je odsevala ljubezen do Jesenikovine in do Tvojih dragih v družini, katerim si hotel utreti zopet pot v boljšo bodočnost. Oba sva doživela marsikatero razočaranje po vrnitvi v domovino, vere v domovino in v življenjsko sposobnost naše narodne družine pa nama ni mogel nihče streti. Ko sem stal v nedeljo, dne 1. februarja, ob tvojem mrtvaškem odru na Jesenikovini, se mi je zdelo, da nismo Koroški Slovenci zaslužili tako trpke usode, ki nam je v kratkih tednih iztrgala Fugarja in Jesenika. V trdni veri, da Fugar in Jesenik tudi tam preko stojita ob strani naši slovenski življenjski borbi, mi osebno daje mnogo moči v dciu pa čeprav mečejo nekateri na nas kamenje Krivice, natolcevanja, klevete in laži. Dragi Jesenik, v domači zemlji si našel zadnji mirni kotiček, mi pa, ki smo te preživeli, upamo, da se bomo sešli na kraju večnega miru. Dr. Joško Tischler Nad tisoč let živi naš narod na Koroškem; nad tisoč let se razlega naša govorica na Koroškem, doni na Koroškem naša pesem. Naš narod je pravi korošiu narou, naša govorica prava koroška govorica. Nismo nikaki cigani, ki bi bili prišli šele včeraj na KoroŠKol Živimo na Koroškem (kot narod) že nad tisoč leti Nekdo na Koroškem je rekel: „Kdor na Koroškem govori slovensko, ta je za Tita!" — Večja laž in neumnost je bila še redico-kdaj 'Ogovorjena! Ali je mar naša govorica kaka cigan ka govorica? Ali smo šele včeraj prišli na Koroško? Ali ne živimo na Koroškem že nad tisoč let? Naša narodnost je pristna koroška narodnost, naša govorica je pristna koroška go-vorical Mi živimo na Koroškem že nad tisoč let! Ge smo res Koroški zvesti (,,karntner-treu”), potem ostanimo zvesti naši koroški slovenski narodnosti, potem ostanimo zvesti naši koroški slovenski govorici! Nad tisoč let že živimo na Koroškem, in zdaj naj bo naenkrat to „karntnertreu” — zvestoba do Koroške, če zavržemo svojo koroško slovensko narodnost, svojo koroško slovensko govorico?! Če zavržemo in pomandramo to dragoceno koroško vrednoto?! Ne, to bi ne bilo „karntnertreu”, to bi ne bila zvestoba do Koroške, to bi bilo izdajstvo nad Koroško! Kako daleč se morejo zmešati pojmi! To naj bilo „karntnertreu” — zvestoba do Koroške, če mi zavržemo našo častitljivo koroško slovensko narodnost, če zavržemo našo častitljiivo koroško slovensko govorico? Ne, še enkrat ponovimo, to bi ne bilo „karntnertreu”, to bi bilo izdajstvo nad Koroško! narodnosti in do naše govorice! Prav v imenu zvestobe do Koroške zahtevamo, da se ne izriva iz šole in iz cerkve naša koroška slovenska narodnost in naša koroška »loven-ka govorica! Naša narodnost je pristna koroška narodnost in naša govorica je pristna koroška govorica! Ostanimo zvesti Koroški! Ostanimo torej zvesti naši narodnosti in naši materinščini! Ne udajajmo se neumni in zmotni misli, da je bolj koroško, če opustimo svojo slovensko narodnost in svojo slovensko govorico in jo zamenjamo za tujo! Ne. za nas bi to pomenilo izdajstvo nad dragoceno koroško dediščino, bi pomenilo izdajstvo nad Koroško! Prav v imenu zvestobe do Koroške moramo ohraniti zvestobo do naše narodnosti in tio nase materinščine! Slab Korošec je in izdajstvo nad Koroško vrši, kdor se sramuje svoje koroške slovenske narodnosti, kdor zavrže svojo koroško slovensko govorico! In ve matere! Izdajstvo nad Koroško je, če ve svoijh otrok ne učite naše stare koroške slovenske govorice! In ve še potem mislite, da ste s tem izvršile bogve kako imenitno domoljubno delo! Tako so vas učili ob Hitlerjevem času. To je strup iz Hitlerjeve dobe! Matere! Ne zametujte stare koroške dediščine! Naučite svoje otroke naše častitljive ^tare koroške slovenske govorice! In vi očetje! Vi imate prvo besedo v družini! Zahtevajte in skrbite, da se vaši otroci doma naučijo govorice, ki smo jo podedovali od naših prednikov! Nad tisoč let že živi naš narod na Koroškem! Ne sramujmo se naše narodnosti in naše materinščine! Obe sta stara slavna koroška vrednota! Kdor je res „kai ntnertreu” rRADIONVVEISS -I deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v l*ne-nerhaustjassc. OPOZORILO ČLANOM KZ VERBANDA Zveza političnih preganjancev in internirancev (KZ Verband) na sestankih vedno poudarja, da je nadstrankarska. Kdor pa je količkaj imel odprta ušesa in oči, je že mogel spoznati, da plava ta zveza čisto v komunističnih vodah. Da je to res, nam je zveza prav jasno dokazala zdaj pred volitvami. Po lala je vsem bivšim preganjancem dva letaka, nemškega in slovenskega, v katerih jih poziva, naj pri volitvah glasujejo za „Volksopposition”, torej za komuniste, ki se skrivajo pod tem imenom. Temu pozivu pa ne bomo sledili. Volili bomo slovensko Krščansko demokratsko stranko. Ker pa nočemo s komunisti imeti nobene zveze, bomo iz KZ Verbanda iz topili in „Mahniui” odpovedali. Trpeli smo pod na-ci ti, zato tudi nočemo v komunistično suž-nost! Bivši interniranec, nič ver član KZ-Verbanda. OPOZORILO v oj N IM ŽRTV AM Koroški deželni invalidno.stni urad sporoča: Deželni invalidno tni urad razpošilja vsem- onim, ki prejemajo kot vojne žrtve posebno doklade k rentam, ali podpore vdovam in sirotam, posebne izjavne pole. S temi izjavami hoče invalidnostni urad ugotoviti, ali še obstojajo pogoji za ta izplačila. Zato je te pole točno izpolniti v vseh vprašanjih, neodgovarjajoče pa je črtati. Izjave je nato lastnoročno podpisati in v pisemskem ovitku, ki mora biti pravilno fran-kiran, poslati na naslov: Landesinvaliden-amt fiir Karnten in Klagenfurt, August-JakschStrase 11. Izjavo je poslati najkasneje do 15. marca 1953. V lastnem interesu vseh onih, ki zgoraj omenjene prejemke dobivajo, pa je, da omenjeno izjavo res točno izpolnijo ter jo pravočasno pošljejo na omenjeni naslov, ker bi jim bilo drugače prekinjeno izplačevanje. SELE Kuharska tečaja sta minila. Pa še sedaj se z veseljem spomin jamo zelo posrečene zaključne prireditve. Ena najlepših točk je bila zadnja: večer na vasi. V nedeljo, dne 1. februarja, pa so nam fantje—pevci uprizorili podoben večer na vasi. „Trije tički” pa so ravno za pust pripravili gledalce v dobro voljo. Smeh kar ni mogel pojenjati. Isti dan se je Kališnikov enoletni sinček Tonček hudo oparil, ko je nase zlil lonec vrelega mleka. Poklicani zdravnik dr. Travnik pa je mogel ugotoviti, da je poškodba sicer huda, a ne dosega četrtine površine kože. Zato bo otrok še ozdravel. PODGRAD OB KOLPINJ. JEZERU V nedeljo, 11. januarja, je umrl v 82. letu starosti Evgen Pohl, stotnik v pokoju in odlikovan z mnogimi vojaškimi priznanji, častni član škocjanske občine. Pokojnik je pred dobrimi 50 leti prišel sem v naš kraj z Dunaja. Spoznal je okolico in ljudi in se odločil, da si bo tu ustanovil v tišini Klopinjskega jezera svoj drugi dom. Bil je spoštovan in priljubljen pri vseh ljudeh. Pri njem nismo opazili narodne nestrpnosti, kot jo je opaziti pri tem ali onem nadutežu. Opravljal je dalj časa tuj- Vse posteljno perilo, flanelo, harhame in kovtre dobile po znatno znižanih cenah. Ne zamudile ugodne prilike! Pohitite z nakupom! ROLF KASSIG Celovec — KijgcnUni. licuedikimer IMatz 7 ski promet ob Klopinjskem jezeru, dokler ni tega dela vzela v roke občina sama. Ob obilni udeležbi sorodnikov, prijateljev in znamev smo ga položili k večnemu počitku v torek, 13. januarja, na farnem pokopališču v Škocjanu. Naj mu bo lahka zemlja. GOZDANJE Tudi mi se moramo po dolgem času spet oglasiti v „Našem tedniku”, da ne boste mislili, da smo že zbrisani s površja zemlje. To pa se še ne bo zgodilo tako hitro, čeravno smo bolj na koncu slovenske meje, čisto na severu sloven kega ozemlja. Res je sicer, da je bilo pred 50 leti v naši fari komaj 5 Nemcev, danes pa jih je že ena četrtina, vendar pa še ne bomo izginili in bomo tudi v ,.Tednik" pisali, če bomo kaj novega izvedeli in doživeli. O farni statistiki iz lanskega leta ne bomo natančneje pisali, le toliko povemo, da je bilo rojstev več kakor pogrebov. Imeli smo tudi pogreba dveh, ki nista umrla naravne smrti. Enega je pred Binkoštmi ubilo drevo, drugi pa si je sam vzel življenje dne 13. novembra. Letos so naši vozniki hvaležni Bogu. ker so mogli spraviti les iz gozdov. Spomladi pa pride avto in bo zvozil les na kolodvor v Vrbo. Naprešali smo lansko jesen še dosti, da ne bo treba stati samo pri žlebičku. še to moramo omeniti, da smo imeli lansko leto 5 porok. Ena je bila na jesen, tri pred adventom, ena pa na Štefanovo. Ta je bila v Šmartnem na Dholici, ženil pa se je Henrik Tišler, p. d. štefele, gostilničar v Treščah. Nevesta je bila Ljudmila Huc, p. d. štihava pri Sv. Jerneju. Tudi pri nas smo začeli zbirati za zvonove in upamo, da bo dobil zvon, ki sedaj sam kraljuje v stolpu, kmalu tovariše, ki mu bodo pomagali peti Bogu v čast. ZGORNJA VESCA V prejšnji številki ..Našega tednika” smo brali, da priredi Krščanska demokratska stranka javno zborovanje v Bilčovsu pri Miklavžu. Tega zborovanja sem se seveda udeležil tudi jaz. Toda prosil bi Vaš cenjeni časopis, da objavi to moje mnenje, ki pa ni samo moje, ampak večine zavednih Slovencev. Zborovanja se je udeležila res velika množica ljudi, ki so napolnili Miklavževo dvorano. Z velikim zanimanjem smo poslušali oba govornika, ki sta pokazala cilje naše stranke. Po teh govorih se je razvila debata, ki pa je potekala deloma na nedemokratični način, kakor smo ga morali spoznati pod nacisti. Najbolj pa nas je zabolelo to, da se je ravno teh par prenapetežev zaganjalo najbolj proti Cerkvi. Dobro je na vsak način bilo, da sta prišla govornika po toliko letih med nas, tako sta nam pomagala vsaj razbiti led. Seveda bi to zborovanje poteklo v drugačnem tonu, ko ne bi bilo na predvečer plačancev iz Celovca. Vsekakor pa je vsakogar, ki je dozdaj še omahoval, to zborovanje spravilo zopet na staro pot, na pot, ki so nam jo pokazali tisti, ki so bili pred nami, to so naši veliki možje, to so naši duhovniki. Ako ne bi bilo našega duhovništva, bi naš narod že davno izginil v nemškem morju. Ako pa pogledamo le nekaj let nazaj, vidimo kako vijugasto pot so imeli ti ljudje, ki si danes hočejo lastiti monopol nad našim ljudstvom. Leta 1945 so šli s komunisti, ker je bilo pač povelje, štiri leta pozneje so postali že zmernejši, šli so na volitve pod svojo lastno firmo. Toda danes, danes gredo zopet na volitve, toda s pozorišča so ti DF-arji izginili, zlili so se skupaj s socialisti. Torej s pravico lahko pravimo, da so D(es-organizirani) F(ašisti). Mi pa, ki nam je dobrobit našega naroda pri srcu, ki m m ie Jezušček v jaslicah več kakor pa dedek mraz, bomo šli zanaprej samo eno pot, to je pot, ki jo je začrtalo toliko naših najboljših. To je pot krščanstva, to je pot, ki nam jo je nakazal tudi Gregorčič, ko pravi: Bog živi vse Slovence, pod streho hiše ene. Na obrekovanja in klevete, ki so v »Slovenskem vestniku”, v slovensko pisanem li tiču socialistične stranke, pa pri nas nihče nič ne da. Kosilnice, grabl.e, obraMnike naročite za spomlad že sedaj. — Pod ugodnimi plačilnimi pogoji vam jili nudi M A X TRAUN Pliberk - Blcihurg. Kumeschgas.se M ŽELINJE Čisto nepričakovano se je v torek, dne 27. januarja, zjutraj oglasil zvon na Želi-njih in naznanil okolici nenadno smrt blage Rudalfove matere Marije Mati. Komaj en dan so bili v bolniški postelji pa jih je dobri Bog poklica‘1 k sebi uživat večno veselje. Do egli so lepo starost 78 let. Rajna mati so bili globoko verni. Kadarkoli je vabil želinjski zvon k službi božji, vedno so se odzvali njegovemu klicu. Kadar ni bilo sv. maše na Želinjah, so se kljub visoki starosti in večkrat slabi poti, podali v farno cerkev v šmarjeto. Zelo so pazili, da niso zamudili niti delca svete daritve. Sami so večkrat dejali, da raje eno uro čakajo, kakor da bi zamudili samo eno samo minuto. V tem naj bi si jih Želinjčani vzeli za vzgled. — Kot zavedna slovenska mati so v minuli vojni veliko trpeli. Z družino so bili izseljeni v Nemčijo. Niti stari izgarani in zmučeni kmetici nacisti tršo prizanesli. Po dveh letih so se zopet vrnili domov in so posestvo izročili rejenki, ker sami niso imeli otrok. Mnogo so vedeli povedati o trpljenju in o odpovedih življenja v taboriščih. Kako so bili pokojna mati daleč naokoli priljubljeni, je pokazal pogrebni sprevod, katerega se je udeležila ogromna množica ljudi. Pogrebne obrede so opravili preč. g. župnik Brumnik. V žalnem govoru so poudarili globoko vernost blage matere in pa veliko važnost, da smo pripravljeni vsak čas prestopiti prag večnosti, ker ne vemo ne ure ne dneva. V slovo ji je zapel na domu in ob grobu domači cerkveni pevski zbor pesmi žalostinke. Naj truplo pokojne matere počiva v domači zemlji, katero je tako ljubila, duša pa naj uživa večno plačilo pri Bogu. Zaostalim sorodnikom naše sožalje. Prvi sad prrafeffstva med demokratično fronto in socialistično stranko: PREDSEDNIK SOCIALISTIČNE STRANKE, DEŽELNI GLAVAR WE- To je pred volitvami, ko še računa socialistična stranka na slovenske gla- DENIG ZMANJŠA ŠTEVILO UR ZA SLOVENŠČINO NA ŠOLAH V sove. Kakšni sadovi te pogodbe bodo šele po volitvah, ko sc ne bo več treba VELIKOVCU OD DOSEDANJIH TREH UR TEDENSKO NA ENO SAMO URO. ozirati na volivec. Zato: Socialistični stranki nobenega slovenskega glasu! Nova kulturna ustanova v Celovcu K otvoritvi »Ameriškega doma” na Koroškem V sredo, dne 4. februarja, je bil v Celovcu, Funderstrasse 1 a (poleg tiskarne „Ca-rinthia”) svečano otvorjen Ameriški dom. Njegova naloga je posredovati koroški javnosti ameriške kulturne pridobitve zadnjih desetletij na področju leposlovja, znanosti, filmske in drugih umetnosti. Knjižnica, ki bo služila v ta namen, vsebuje že okrog pet tisoč knjig ameriških avtorjev v angleščini in nemščini. Velika čitalnica je brezplačno dostopna obiskovalcem, katerim nudi ogromno število dnevnih časopisov in revij. Filmska sekcija bo imela na zalogi stalno najboljše in umetniško visoko stoječe filme. Te bodo predvajali v istem poslopju po določenem programu in bo obisk brezplačen, istočasno jih pa bodo tudi izposojevali. Po zgledu sličnih mednarodnih kulturnih ustanov, ki posredujejo sporazumevanje med narodi, bodo tudi tukaj predavanja, ki bodo služila spoznavanj mlade ameriške kulture in dvigala zanimanje med ljudstvom za ameriški način življenja in ustvarjanja. K otvoritvi v sredo dopoldne so se zbrali v tem domu najvišji predstavniki celovškega javnega življenja in to iz vrst deželne vlade. Cerkve, gospodarstva, umetnosti in kulture. Navzoči so bili med drug mi prevz. krški škof dr. Kdstner, deželni glavar Ferdi-■and VVedenig in celovški župan Graf. An- gleško zasedbeno oblast je zastopal general Urqhart in Mr. Goshen ter še drugi. Ameriški dom je otvoril kulturni ataše pri ameriškem poslaništvu dr. E. VVilder Spaulding. Pred njim je pozdravil'vse navzoče Mr. Paul Shinkman, U. S. Public Affairs Officer za Koroško in Štajersko. Dr. Spau.ciing je poudaril v svojih izvajanjih, da je ta dom nov člen v verigi neštetih sličnih ameriških domov v 60 deželah po svetu. Vsi ti domovi imajo namen služiti resnici in s tem pripomoči k boljšemu sporazumevanju med narodi. Splošen mir je mogoče doseči le takrat, kadar se narodi med seboj poznajo, kadar vedo ceniti drug diugega. Večino teh knjig — je dejal kulturni ataše — je čital že sam kot deček in pozneje kot mlad mož, bile so torej napisane v času, ko človeštvo še ni slutilo grozot zadnjih dveh vojsk in vsebina teh knjig je najboljši dokaz, da nam ni za propagando, temveč za lepo človečansko besedo in dejanje. Za dr. Spauldingom je povzel besedo deželni glavar VVedenig in dejal med drugim, da so pač Evropejci nekdaj odkrivali Ameriko, da pa se nam prava Amerika odkriva še vedno. Tudi nas Evropcev »Novi svet” ni mogel vedno razumeti. Otvoritev takih domov pa služi dokončnemu medsebojnemu spoznavanju. Prispodoba ameriškega naroda pa je kip svobode, ki naj z bakljo resnice v roki obsvetli tudi vse druge narode. Po sprejemu in govorih so si povabljeni go tj e pod vodstvom poslovodje Ameriškega doma dr. A. Morzeja ogledali krasno urejene prostore, knjižnice, čitalnice in druge dvorane. Dom bo na razpolago občinstvu dnevno, razen sobote in nedelje, in sicer od 14. do 19. ure. Otvoritev novega radio-poslopja v Celovcu V nedeljo, dne 8. februarja, je otvoril ob veliki slavnosti zvezni minister dipl.-ing. VValdbrunner radijsko poslopje. V soboto pa so se zbrali za topniki koroških listov k tiskovni konferenci, pri kateri je najprej ravnatelj Goritschnig podal kratek pregled zgodovinskega razvoja avstrijskega in koroškega radia. Vsa radijska naprava je nastala v skupnem delu Korošcev z dunajskimi radijskimi tehniki. Pri postavljanju te velikanske stavbe so bili zaposleni koroški arhitekti, v splošnem pa so do 90 odstotkov sodelovale koroške firme. Nadalje je naglasil, da radijsko poslopje ni samo, poleg novo zgrajenega umetniškega doma, drugo moderno kulturno središče naše dežele, temveč je tudi velikega gospodarskega pomena, kajti radio Celovec bo v okviru avstrijskega radia kulturni oznanjevalec dežele in glasnik av trijske kulture tudi onstran avstrijskih meja. Nato je govoril direktor dipl.-inž. Fuchsi o tehnično strokovnem delu za investicijske naloge in o uporabi investicijskega šilinga, iz katerega so dobili sredstva za graditev, ki je stala skoraj 100 milijonov šilingov. Tehnični vodja, ing. Lampersberger je nato podal pregled o tehnični napravi radia. Po takoimenovanem decentraliziranem sistemu je narejenih pet studijskih prostorov, in sicer radijski prostor, ki bo predstave uprizarjal pred publiko, dva manjša studijska prostora za jezikovne in muzične oddaje ter dva studia za govore. Nadalje se nahajajo tu še trije prostori za režijo. Gospod Lackner, vodja radijskega programa, je pojasnil naloge ureditve programa. Ob koncu pa so si zastopniki listov ogledali še vse tehnične naprave, studijske in pisarniške prostore, arhiv za trakove in plošče. Predvsem pa je vzbujala pozornost jako zanimiva dvorana za oddaje. Za otvoritev so uprizorili še v nedeljo in v ponedeljek zvečer v veliki dvorani slavnostne koncerte dunajskega radijskega orkestra. »Edinstvena" prireditev ..Slovenski vestnik” je napovedal za ta teden ža vsak dan o/iroma večer vrsto koncertov pevskega zbora Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov iz Slovenije na Koroškem. Te koncerte imenuje nekaj „ed:nstvene-ga” ..Vestnik”, ki se diugače za katoliško Cerkev briga le v toliko, v kolikor jo more napadati in kateremu je tudi Bog, katerega piše le z malo začetnico, le toliko, v kolikor more s tem dokazovati zaostalost in mračnjaštvo naroda. Najpreje moramo povedati, kaj je to Ci-rilmetodijsko društvo. Zato navajamo dotič-ni od tavek iz spomenice škofov, ki so jo izročili dne 8. januarja letos osebno predsedniku Jugoslavije, maršalu Titu. V tej spomenici je rečeno: ..Državne oblasti v Jugoslaviji ustanavljajo kot posebno primerno za ureditev odnosov med Cerkvijo in državo duhovniška stanovska društva. Tako društvo že obitoja — brez odobritve pristojnih škofov — na ozemlju Slovenije, v Istri, v Bosni in v Hercegovini. Prepričani pa smo, da taka društva nimajo potrebnih pogojev, da bi mogla izpolniti tako velike naloge. Predvsem zato ne, ker podpirajo ustanovitev t"h društev vedno predstavniki oblasti, ki zaradi tega obiskujejo in nagovarjajo duhovnike. Razen tega pa moramo sklepati z ozirom na način dela teh društev in z ozirom na navodila, ki jih tem društvom dajejo državne oblasti, da so ustanovljena ta društva zato, da bi v smislu želj njih pokroviteljev razbijala cerkveno disciplino in da bi postopoma slabila versko življenje. Ne morejo pa služiti ta društva za ureditev odnosov med Cerkvijo in državo.” Tako pravijo in sedijo torej jugoslovanski škefje in vsak naj še enkrat prebere prejšnji cdstavek, pa bo vedel, kaj je namen Cirilmetodi jskega društva katoliških duhovnikov v Sloveniji. Nekateri voditelji tega društva so izobčeni iz katoliške Cerkve. Ne rečemo, da niso v tem društvu tudi dobri duhovniki. Saj so bili po sili razmer prisiljeni, da v društvo vstopijo. Značilno na je, s kakšnimi informacijami so ti duhovniki prišli na volilno turnejo na Koroško, ker drugače njihovih pr.reditev ne moremo imenovati. Rekli so jim, da bodo njihovi koncerti v okviru prosvetnih društev, katera da vodijo na Koroškem du- Je pa res žalostno in skoraj nerazumljivo, da je Demokratična fronta tako globoko padla in poziva nas Sloven e, naj volimo socialistično stranko. Zdaj se je pokazalo, kakšen zli duh vlada v DPI Istočasno pa očitajo našemu kandidatu, da ie bil v kavarni skupaj s človekom, ki je druge stranke. To je velik greh. ni pa greh, da DF poziva vse Slovence, naj se prodajo socialistični nemški stranki in to za nrč. Kdor nima vere, pač tudi nima vesti. Zato pa jih od Krščanske demokratske stranke odvrača najbrž tudi samo ime ..krščanska”. To jim pač ne gre ne k srcu in v glavo, zato pa imajo tudi večino Slovencev proti sebi, ker Slovenci smo po veliki večini krščan ki in smo na to tudi ponosni in si upamo to tudi javno povedati. Zakaj pa imamo pravzaprav že sedaj volitve? Ker so pač socialisti zahtevali povišanje davkov, da bi mogli nato dobiti velikanske vsote denarja za razna podjetja in zavode. Ako hočejo še povišati davke, kam pa bomo prišli, ko že danes ne zmagujemo več davkov. Saj se že komaj spoznamo na plačilnih nalogih, ko je davkov vedno več. Zato pa tudi od nas Slovencev socialisti ne dobijo nobenega gla u. Trezni volivci ne morejo voliti stranke, ki v štirih letih vladanja ni pokazala nič uspehov, razen da so nam davke povečevali. Kar se pa narodnosti tiče, pa tudi socialisti niso prav nič boljši kakor druge stranke. Vsi poizkušajo, kako bi nam vzeli še teh nekaj ur šolskega pouka. Saj skoraj ni mogoči najti izraza za te duševne reveže in kako se zaganjajo v slovenski pouk in vsi skupno nato hočejo še otroke izrabljati za štrajk. Danes v Velikovcu, jutri pa povsod drugod. V resnici pa je sramotno za vsakega Nemca na našem ozemlju, ki ne zna slovensko, medtem ko pri nas že vsak otrok zna oba deželna jezika. Res je pravilno povedal oni Švicar, ki je rekel, da spadajo taki ljudje pač v norišnico. Kakšne lepe vzglede nam daje Švica, ki je mala država, pa so v njej vse štiri narodnosti zadovoljne, in vsak se tam more hovniki. Kolikor pa je nam vsem na Koroškem znano, v odborih koroške Prosvetne zveze in pro vetnih društev ni niti enega duhovnika in tudi predsednik Prosvetne zveze ni duhovnik. Brez laži pri njih res ni mogoča nobena stvar, tudi ne prireditev katoliških duhovnikov, ki so jih izrabili na način, kakor je gotovo v zgodovini katoliške Cerkve edinstven. Niti nacizem, ki je duhovnike preganjal, se do take res edinstvene komedije ni povzpel. Niti nacizem ni organiziral turneje duhovnikov proti res izrazito krščanski stranki. To je ostalo prihranjeno današnjim voditeljem Demokratične fronte na Koroškem, da so organizirali in zlorabili duhovnike v Sloveniji proti krščanskemu pokretu Krščanske demokratske stranke med Slovenci na Koroškem. Velika večina duhovnikov, ki so prišli na Koroško na te ..edinstvene” koncerte, je bila o vsem napačno, to je lažnivo poučena. Tako so jim n. pr. našo Krščansko demokratsko stranko naslikali kot nemško stranko, četudi je v resnici edina slovenska stranka na Koroškem, ki nima z nobeno nemško stranko ničesar opraviti. In še nekaj so obljubili tem duhovnikom, če gredo pet na Koroško. Rekli so jim, da bodo smeli nato doma poučevati verouk. To je že višek zlobe, staviti tak pogoj. Je pa to obenem priznanje, da sedaj poučevanja verouka in sodelovanja duhovnika pri vzgoji mladine tam ni. Iz vsega tega je tudi popolnoma razumljiv ukrep celovškega ordinariata, da ne dovoli cirilmetodijskim duhovnikom v krški škofiji maševanja, pridiganja in spovedovanja in da odsvetuje vsem vernikom obisk teh res . edinstvenih” prireditev v predvolilnem ča^u leta 1953 na Koroškem. Ta ukrep celovškega škofijskega ordinariata je še toliko bolj opravičljiv in razumljiv, ker so prireditelji koncertov cirilmetodi jskih duhovnikov iz one slovenske komu-nis'ične struje na Koroškem, ki so po določilih cerkvenega prava izobčeni iz katoliške Cerkve. Edino pravi odgovor tudi na največje izzivanje in blatenje naših krščanskih načel pa je: Dne 22. februarja volimo vsi KRŠČANSKO DEMOKRATSKO STRANKO. v vseh uradih zmeniti v svojem jeziku. Pri nas na Koroškem pa je taka borba za slovenščino. Ce bi bili Nemci res kulturni narod, za kar se pač imajo, bi se morali drugače obnašati, ali pa niso tako kulturni kakor pripovedujejo. Prav malo je spadalo v nemško ..kulturo” tudi izseljevanje Slovencev in vse, kar je sledilo. Saj so nam še dobro v spominu vse grozote, ki so se godile na Komelnu. V spominu so nam tudi še dogodki, ko so pristali v naši bližini padalci z nekega letala s padalnimi pasovi in kaj se je z njimi zgodilo? Da ostanem še pri opisovanju takozvane Demokratične fronte. Kaj pa so ti ljudje? Preje so nas slepili in fopali, da bo takoj v e drugače, ker se bodo pač meje spremenile. To je bilo takrat, ko so sami že imeli pakt z Rusi in so vedeli, da stare meje ostanejo. In g. dr. Tischler, ta pa ni hotel ljudi slepiti z napačnimi obljubami. Zato pa ŠIVALNE STROJE prvovrstnih znamk Kaiser Gritzner in Messerschmitt Zick /ack (Entlel), Mundlos, Ktihler, Veritas Rast-Gasser, Neuman za krojače, šivilje, gospodinje, dekleta in neveste ter go spodinjske šole naročite najceneje tudi pod ugodnimi plačilnimi pogoji v zalogi strojev in koles Johan Lomšek ZAGORJE - ST. L. 11*5 P. Eberndorf — Koroško mu tudi danes zaupamo, tega bomo volili, ker je mož na svojem mestu. Pa kako se hvali ta Demokratična fronta. Kako pripovedujejo, kako so za enotnost in vso krivdo valijo na KDS. Zadnje volitve pa so pokazale, da je imela KDS blizu 5000 glasov, DF pa nekaj čez 2000. Po njihovo bi se seveda morala večina pokoriti manjšini, kakor so se pač tam naučili, od koder povelja dobivajo, če bi bili pa samo malo demokrati, bi se pridružili KDS. Zdaj pa obrekujejo KDS in volivce odvračajo od enotnosti. V resnici pa so vsi volivci enotni, le v Celovcu je nekaj ljudi tam nekje blizu plinarne, ki nočejo enotnosti. Jim ne gre v račun, ker jim prava enotnost račune kazi ali pa jih je plin zastrupil, ko so blizu plinarne. To je tako kakor lani, ko je Kmečka gospodarska zveza sklicala občni zbor in je tudi neki gospod iz bližine plinarne, se mi zdi da so ga klicali za nekakega Singerja, tu okrog hodil. Sem se zmotil, gospod je bil boljše vrste, ker ni hodil, se je vozil z avtom, je imel pač denar za to in mu zato tega ne moremo zameriti. Torej ta gospod, ki se je nekako tako imenoval, se je vozil okrog in je ljudi direktno odvračal od tega, da bi šli na občni zbor. Tu se že vidi, kdo je za enotnost in kdo razdira. Saj nas že tako ni veliko, pa še to malo število sedaj Demokratična fronta cepi in en mali del hoče direktno zapeljati v nemško socialistično stranko. Res skoraj ne morem verjeti, da so se tako daleč spozabili. Povsod in z vsakomur bi šli, samo s krščansko stranko ne, pa če je še tako slovenska, Izvirno poročilo Heerlerheide, 1. februarja 1953. „Letos je koncem januarja padlo v za-padnem delu Nizozemske izredno veliko snega in sledilo je deževje. Že to je povzročilo krajevne poplave. Nekaj dni so divjali na morju silni viharji, ki so se vedno bolj in bolj po jakosti stopnjevali. Ti viharji so gnali proti obrežju ogromne valove, kakršnih tamkajšnje prebivalstvo še ne pomni. Velik del Nizozemske leži nižje kakor pa je morje in pred morjem varujejo to zemljo ogromni nasipi, ki so jih delali stoletja in s katerimi je Holandska pridobivala vedno več suhe zemlje, katero so polagoma Vse nas druži ista domovina in ista zgedo-dovina pa tudi ista nevarnost in enake skrbi. Zato bodimo enotni tudi na volitvah. Vsi za edino slovensko stranko, vsi za Krščansko demok a sko strank”! spreminjali v plodno zemljo. Velikemu vodnemu pritisku pa so se nasipi vdali in v mnogih krajih so se ti morski braniki podrli v dolžini do enega kilometra. Skozi te večje ali manjše odprtine v nasipih je nato vdrla morska voda. Bilo je to ponoči dne 31. januarja. Voda je drla v notranjost dežele s tako brzino, da se prebivalci ni«o mogli pravočasno rešiti. Ako pa so hoteli rešiti življenje, so morali pustiti vse in bežati. Tako se je zgodilo, da je skoraj vsa južna pokrajina Nizozemske bila pod vodo. V tej pokrajini so mesta in vasi od Nord-wijka ob morju pa do kota, ki se imenuje Hoek van Holland. Nadalje ležijo tu kraji Dordrecht, Mordijk, Breda itd. Kmetje so s svojo živino bežali pred vodo, kolikor je bila pot še prosta. Drugi spet so se poizkušali rešiti s tem, da so plezali na strehe svojih stanovanj in na drevesa. — Električne centrale, vodne črpalke, plinarne in razna podjetja, ki bi morala v tej nesreči največ pomagati, so odpovedala, ker so bila pod vodo. Vse je bilo uničeno. Vojaške oblasti so poklicale z dopu ta vojake pomorskih, zračnih in kopenskih sil, da pomagajo ljudem pri nesreči. Ni luči, ni plina, ni pitne vode, z eno besedo: vse je uničeno. Že popoldne prvi dan je bilo 17 mrtvih in na milijone škode. Voda je že pritisnila do južne province Brabant ter tudi tam pustošila vse, kar je dosegla. V mnogih krajih so valovi tako izpodkopali zemljo, da so se podirale stanovanjske hiše in gospodarska poslopja. Vsak železniški promet na južni strani je popolnoma onemogočen. Ravno tako tudi avtomobilski promet. V nekaterih krajih je voda izpodjedla tudi ceste in ni več mogoče spoznati, kje so tekle Število volit tev na Koroškem Po končanem roku za reklamacije vpisov v volilnih imenikih za volitve dne 22. februarja je število volivcev na Koroškem sledeče: Celovec-mesto 17.808 23.856 41.666 Beljak-mesto 9.024 11.265 20.289 Celovec-okolica 19.271 22.304 41.575 Beljak-okolica 18.917 21.077 29.994 Šmohor 5.802 6.663 12.465 Spital na Dravi 18.675 21.155 39.830 št. Vid na Glini 17.092 19.590 36.682 Velikovec 10.836 12.449 23.285 Volšperk 14.143 15.688 29.831 Skupaj 131.568 754.047' 285.615' Od zadnjih volitev (leta 1951 pri volitvah predsednika republike) se je povečalo število volivcev na Koroškem za 7332. Socializem |e proizvod nemškega Juda Karla Marksa. Zato je breznaioden in piotinaioden pa tudi protikrščansk. Kdor glasuje za socializem. glasuje proti l( za 2 kr. kuoovali klobase. V mestu so ubožni sproti kupovali kavo in celo drva za par kr. čudil >tm se dobri, mehki materi, ko mi niso očitali z zimski naravi. Članki niso namenjeni samo naši mladini, ampak tudi možje bodo iz njim posvečenih člankov črpali moč za ž.iv-Ijenjsiki boj. Prav posebno se s svojimi prispevki odlikujejo mladi pesniki, katerih Hat gotovo nima mado. nobeno besedo. Najbrž sem se še le jaz n jim smilil. Mati je pač mati, otrok pa je neumen. Zvenenje, otroško veselje V Globasnici je zvonilo k Marijinemu pozdravljenjU ob 11. uri dopoldne, da so gospodinje vedele iti s polja domov južino kuhat. Ko sem bil še majhen, sem imel tudi jaz veselje do zvonenja. In tako se je nekoč pripetilo, da sem bil še na njivi, ko je ura bila ednajst. Malo sem posluhnil in se koj na moč pognal v dir proti cerkvi. Letel sem skozi cerkev naravnost k zvonom, da bi pro hitel cerkovnika, ki je prihajal od nasprotne strani. Posrečilo se mi je in s kakšnim veseljem sem zgrabil srednjo vrv. Bolj sem vlačil za vrv, pa lepše je pelo zgoraj nad menoj, ljudje so poslušali in molili. Kako imenitno, sem si mislil, ko bodo ljudje zvedeli, da em jaz zvonil. Cerkovnik, domač kmet, me je dobil pri zvonenju pa ni bil nič hud. Najbrž je začutil moje veselje. Bil sem mu hvaležen, kajti otrokom moramo tudi veselje privoščiti, si je najbrž mislil. Jaz pač nisem pomislil, da posegam v tuje pravice. Ako bi mi bil cerkovnik rekel: »Odslej pa le ti zvoni namesto mene” — ne vem, ali bi bil tega tako vesel? Seveda sem pozneje še večkrat pomagal pri zvonenju. Kmet in volitve V teh dneh in tednih pred volitvami poslancev v avstrijski državni zbor in v koroški deželni zbor se gotovo marsikateri kmet vpraša: „Ali ima sploh smisel in ali ima sploh kakšen pomen, da se udeležujem politike, da grem volit. Saj končno tudi vse volitve ne bodo pomagale, da bi bil moj gospodarski položaj boljši. Zato bom o tal lepo doma in ne bom premišljeval, kateri od 11 strank, ki so postavile na Koroškem svoje kandidatne liste, bi zaupal svoj glas.” Kdor pa tako misli, ta misli napačno in ta je tudi sokriv, da pri nas ni mogoče doseči boljših gospodarskih razmer. V ak volivec, ki ostane doma, se namreč odpove s tem svojemu soodločanju in tako se zgodi, da o njem in o n'egovem gospodarstvu odločajo drugi. Ti pa odločajo večkrat proti njegovim koristim in v njegovo škodo. Zato je vsak kmečki volivec že zaradi svoje lastne koristi dolžan, da ne ousti prona ti svojega glasu in da ne ostane na dan volitev doma. Saj s tem varulemo svoje pravice, ki jih imamo v demokratični državi, v kateri živimo. V demokratični ureditvi države pa je tako, da soodloča pri ureje-van u države in dežele samo tisti, ki je pri vodstvu dežele na ta ali drug način zastopan. ——oamiiotJ • m—mnii iiiiiiim Skrajšani delovni čas, povečana izraba zemlje pri upoiabi reryuson-sisiema &U3T HARKTL & Co. kmetijski stiuji in nadomestiti deli. Ldmi za.stopniK 1'Cigu-im oaMoijcv /a Spodnjo Koroško. ČELOVEC-KLAGENFlJUT, St. IVici. končna postaja olnisa \dlkeimaiktei Strasse Ni. 117 Hans Hoehkofier kmetijski stroji in nadomestni deli. poprtiv-IjaIniča. Edini zastopnik ..leijjuson" traktorjev za /.gornjo koroSko T6PU rSCH, V. (JUMMERN Zaradi hitrega razvoja tehnike in industrije izgublja kmečki stan vedno bolj na številu in tudi na veljavi, s tem pa tudi na odločanju. Nikdo ne bo kmetu v ilil odredb, ki bi mu bile v korist, te si bo moral sani priboriti. To pa more najuspešnejše na dan vo.itev s tem, da gre vsakdo volit. V demokratični državi je politično življenje tako urejeno, da se volja naroda izraža po predstavnikih, ki so organizirani v strankah. Teh strank je v vsaki demokratično urejeni državi več, ni samo ena, kakor v državah, kjer ni demokratskih svoboščin. Ako bi sedaj kmet rekel: „Kaj me brigajo stranke, saj izrabljajo vse stranke svojo moč samo zato, da malemu številu najožjih Dne 3. februarja je bilo v Pliberku zborovanje pred ednikov krajevnih kmečkih odborov pliberškega sodnega okraja. Refe-riral je višji kmet. svet. ing. Heinzl, vodja poljedelskega oddelka pri dež. kmet. zbornici. Šlo se je za odpomoč po suši prizadetim. Ko smo lani v poletju pravočasno začeli opozarjati na katai trofo, ki je ljudje še ne pomnijo, se je Kmetijska zbornica res zavzela za nas. Vsi člani predsedstva Kmetijske zbornice so se pripelja li v Pod luno in si na licu mesta ogledali strašno požganijo. Po posvetovanju s krajevnimi odborniki se je šlo takoj na delo. Na Dunaju in v Celovcu esek. da oo-močnike pri delu in hrano monterju, Vse ostalo pa dobavi firma „Landbau”. Silos je v enem dnevu gotov in stane še po 60.— šilingov za kubični meter vsebine. Ker se gradijo predvsem mali, ozki silosi z 12 do 18 do 24 kubič. metrov prostornine, * bodo stali silosi 740 do 1080 do 1480 šilin- gov, kakršnega bo kdo pač potreboval. Ker je pa trdo za denar vsled suše, se ta ostali znesek da kmetu v obliki posojila pj 2 odst. in na 5 letno odplačevanje. Dalje dobijo kmetje prvo leto pocenjeno koruzno seme in umetni gnoj. Kjer so težave z rezanjem koruze, se da podpora za potrebni stroj (Silohacksler) v skupni uporabi 5 kmetov. Prvi teden po volitvah se bodo pričeli sestanki interesentov v posamemdt občinah oziroma vaseh. Tam bodo dobili pojasnila o pravilnem krmljenju s silažo. K tem sestankom so tudi vsi drugi kmetovalci vabljeni, ki silose ze imajo. Dalje je poročal referent Kmetijske zbornice, da nam bo po lala zbornica pocenjene grahorce, ker smo vsced suše že ob seme prišli. Vsi navzoči so se živo zanimali za izvajanje, živahno posegali v diskusijo, tako da je seja trajala skoro 4 ure. Prisoten je bil tudi kmet Kajžer, ki je prvi začel pri nas s Kar vam sedaj v nekaj besedah povem, to so postave, postavljene za naše žene, katerih zavreči ali ovreči nihče ne more. Teh postav so se oprijele in se jih držale naše prednice — pramamice in nase matere. Držale so se jih velike žene preteklo ti, ki so držale tri stebre naroda in omenja jih sveto pismo; to so svetopisemske žene. 'i udi me se bomo držale teh postav slej ko prej, da ne pade noben vogaiov naše hiše, ne našega naroda. Držati tri vogle hiše, fare in naroda, to je poslanstvo naše slovenske korosite žene. Valovi življenja butajo v naš borni čolniček in naša naloga je, da v e izročene nam drage pripeljemo na zelen otok blagostanja in mirnega sožitja. Na podlagi reda gradimo mir, na podlagi snage, skrbnosti in čuječnosti ohranjamo zdravje. Iz gredic dobrih lastnosti umne gospod nje zrastejo čudodelna zelišča: mir, zadovoljnost, sreča? Prva in najlepša lastnost gospodinje je vernost. Podanstvo verne žene je, da uredi svoj dom po zgledu božje družine. Ona in njeni so usidrani v vzglednem verskem življenju. Svoj dom, moža, otroke in druge člane družine čuva pred strupenim vplivom brezverstva in v hiši ne trpi verske mlačnosti. Iz svoje hiše odstrani kvarne znake divjaštva, nepokorščine in svojih otrok ne pusti v družbo lahkomiselne in pokvarjene tovarišije. Poslanstvo verne Slovenke je, da zapre -voje duri pred slabim čtivom, ki razkraja mirno in srečno družinsko življenje. Zato, drage Slovenke, zavrnite vse knjige in čaospise, ki ni naše — oddajte ga returni pošti ali ognju, da ves pisani strup uniči. Veliko odgovornost nosite za vsako črko in besedo, ki jo lahkomiselno bere kdorkoli vaših v hiši iz brezbožnih ali naši misli in našim načelom nasprotnih kniig in časo-pi ov, časopisov, ki blatijo naše vzore in vzornike. Laž zavijajo v lepe rodoljubne 0 človeških organih Krvni obtok Da more kri dovajati celicam in tkivom hrano, kisik, pobudnine in odstranjevati presnovke, mora neprestano krožiti po telesu. To se vrši po posebnih organih, h katerim štejemo srce in žile. Vrši se zelo naglo; v pol ure pride krvnička iz srca preko pi:uč do najskrajnejše točke v telesu in nazaj v srce. Srce Srce je osrednji organ živega bitja. Je kot pest velika, progasta, šupla mišica hruškaste oblike. Obdaja ga vrečast ovoj, osrčnik ter leži poševno v prsni šuplrni. Nie^cva konica je obrnjena na levo. Srce poganja kri samogibno. Živčno središče, ki ureja delovanje srca, je v podaljšanem mozgu. Delovanje srca ,{>3 poteka tudi pod vplivom skupine celic v de nem pridvoru (sinusov vozel). Pa tudi obhodni (nervus vagus) in simpatični živec (nervus simpathicus) vplivata na delovanje srca. Prvi delovanje pospešuje, drugi pa zadržuje. Tako ohranjata delo srca v ravnotežju. Mišičast pretiti deli srčno šupljino v dve polovici, ki sta pri zdravem človeku popolnoma ločeni; prečna stena pa deli vsako po- silažo in katerega dohodki iz hleva so danes med prvimi v občini Blato. Odbornik Kmečke gospodarske zveze se je ing. Heinzlu zahvalil za njegovo in njegovih tovarišev brigo za naš težko prizadeti kraj. Že 25 let imamo v njem svojega po bornika. Referent ing. Heinzl pa je odvrnil, da to ni hvale vredno, saj je to njegova dolžnost in on dobi za to vsakega 1. v mesecu svoj denar. Take besede je žal malo Kdaj slišati. Torej na noge sedaj vsi, mali in večji kmetje, ki še nimate silosov. Volili ste nas — pobrigali smo se, da si bost0 lahko za malenkost napravili silose in tako potem pri pravilnem krmljenju odpravili večno stiskanje s krmo v vaših hlevih. Pridite na sestanke interesentov in poslužite se te enkratne prilike. Ne pu tite vam namenjenega denarja zanasti. Ta denar bi potem — pri nas neizrabljen — morali porabiti v severnem delu Koroške. Vaš Kumer Mirko, pd. črčej. besede, ki pa prinašajo prekletstvo v naš dom, ker so to volkovi v ovčjem oblačilu. Verna Slovenka posvečuje svoj dom z molitvijo in iskrenim bogoslužjem, zaljša ga s pesmijo in cvetjem, nupoln uje ga s soncem potrpežljivosti, dobre volje in velike ljubezni, bogati ga z zvestobo in delom. Fara je naš drugi dom. Vsaka izmed nas pozna svoje dolžno ti do fare in farne družine, saj so približno iste, ki jih imamo do domače hiše. Zato moramo gojiti vaško skupnost v medsebojni pomoči, med bližnjim in daljnim sosedom in sosedo, pa naj-sibo potreba duhovnega ali gmotnega smisla. Dvigajmo z znanjem in dobroto moralno moč slovenskega ljud tva, farne mladine in ohranjajmo prijateljstvo dozorevajočega ljudstva. Velike dolžnosti imamo do naše lepe domovine. Ljubi svojo domovino, to je božji ukaz. Močna in iskrena narodna zavest in darovanje sebe domovini, veliki družini Slovencev, to je izpolnitev prošnje velikih mož, ki so jih rodile naše pramamice: Svoj položi dar domu na oltar. Domovina zahteva od nas politično zrelost. Slovenka se mora postaviti tudi oh času volitev ob stran zrelih mož ali celo njim in drugim bratom in 'estram kazati pot na volišče z glasovnico naše Krvčanske demokratske stranke. Znati mora zavrniti napade in hujskanje. Povedati mora zaslepljenim bratom in sestram, da ni edinosti brez Kristusa. Povedati mora, da oni, ki razdira naše vrste, zločinsko greši in je izdajalec domovine. Povedati mora vsem mlačnim Slovencem in vsem onim, ki na dan volitev mislijo ostati doma ali mi H o oddati glasovnice drugim strankam, da bodo v naši zgodovini zaznamovani z — ničlo. Naše geslo pa je: Mati, domovina, Bog! lovico še v dva dela. Tako ima srce štiri predele ali prekate. Zgornjima manjšima pravimo pridvora, spodnjima večjima pa prekata. Vsak prekat je s pridvorom iste strani zvezan po posebnem predoru, ki ga zastirajo viseče mrenice, to so srčne zaklopke. Te branijo krvi, da bi se vračala iz prekata v pridvor. Ker je srce progasta mišica, se steza in razteza naglo in odločno; hkrati se stezata oba pridvora, medtem pa sta prekata raz-tegmena in obratno. Srce deluje kot sesal-ka in tlačilka obenem. Razteg imenujemo tudi diastolo, steg ali stezanje pa sistolo. V ufripan’u srca ločimo tri obdobja: 1. Ko se pridvora stegneta in sta prekata raztegnjena ter se polnita s krvjo. 2. Ko re stegneta (skrčita) prekata in gre kri v žile odvodnice; pridvora sta raztegnjena. 3. Srce nekaj hipov počiva. Pri steza n ju se srce zgane in udari ob prsi, kar čutimo na spodnji, sprednji konici srca kot srčni utrip. Pritisk krvi, ki jo poganja srce v žile odvodnice, se širi po njih. čutimo ga tam, kjer gredo žile preko kosti in jih ne krije mišično, oziroma tolstno tkivo, kot žilni utrip (puls). Važno je število, umerjenost (enakomerno t) utripanja ter moč oziroma sila sli trdota utripa. Zadnja nam pokažt tlak krvi in zavisi od srca in širine odvodnic, zlasti lasnic. 500 SILOSOV za po suši prizadete kraje v Podjuni Našim gospodinjam Milka Hartman: Drage Slovenke! ST. VID V PODJUNI Letos poteka štirideset let, ko je — bilo je leta 1913 — nastopil č. g. Peter Serajnik službo v naši župniji, katero pa je opravljal samo 6 let. Nenadoma je zbolel in v naj lepših letih, v starosti 44 let, je umrl v Ljubljani. V istem letu, ko je prevzel pri nas duš-nopastirsko službo, se je pri nas ustanovilo izobraževalno diuštvo „Danica”, ki tudi letos obhaja svojo 40-letnico. Poslanec Grafenauer piše v svojih spominih, kako se je godilo našemu rajnemu župniku svojčas v Hlačah na Zilji. Ker so takratne razmere znane le starejšemu rodu, je umestno seznaniti s tem tudi naše mlajše čitatelje. Neki učitelj je ovadil župniKa Serajnika radi razžaljenja cesarskega veličastva in radi veleizdaje. To pa samo iz osebnega sovraštva. O tem piše naš Grafenauer v svojih spominih sledeče: Živo in rad se spominjam naslednje intervencije, bolje povedano — uradno zaželjenega pojasnila zadeve, katero hočem v naslednjem opisati. Sprejel sem v državni zbor vizitko, s katero sem bil na-prošen, da naj pridem v kratkem v justič-no ministrstvo in se javim pri referentu, kateri mi je v zadevi Petra Serajnika poslal vizitko. Skoda, da mi ime tega referenta ni več v spominu. Takoj drugo jutro sem se podal v ministrstvo, da izvršim svojo nalogo. Spotoma sva se srečala z rojakom N. Po pozdravu kot dobra znanca, me vpraša; „Kam tako zgodaj?” — „Grem Se- „Kaj vendar toliko premišljuješ? Le kar ugani naša imena, če hočeš dobiti knjigo za darilo. Pa ja nimaš toliko skisanih možganov, da ne bi te uganke rešil.” Tako in podobno, vidite, so me tiste moje tri dečle spodbadale, prav kakor jezdec lenega ko-nja. ..Takole bi jaz rekel,” in sem jo s prstom pokazal, če tudi pravijo, da ni lepo s prstom na ljudi kazati, „ti pod baretko, ki se tako zapeljivo smehljaš, prav ti si tista navihana Mojca — tebi, ki se ti malce dremlje, rajnika reševat," sem mu odgovoril — „V justično ministrstvo greste?” — Pokazal sem mu vizitko, nakar mi je rekel: „Ubogi Serajnik je res pomoči potreben!” — „Kam pa vi?” sem ga vprašal. — ..Maševat, mi odgovori. — „Za koga pa mašujete?” — „Za dvor.” „Saj dvor ni v nevarnosti, mašujte raje za našega Serajnika,” sem mu odvrnil. Oči so govorile in poslovila sva se. — V justičnem ministrstvu sem našel dotič-nega referenta že v pisarni. Sprejel me je prijazno in vprašal: „Vi gotovo poznate župnika Petra Serajnika? Prosim, povejte mi, kakšen pa je ta gospod?” Opisal sem Serajnika, nakar mi je uradnik odgovoril: „Vaše poročilo potrjuje moje mnenje in neumno je zaradi vsake reči zapirati katoliškega duhovnika. Razmere med duhovniki in učitelji na Koroškem so nam znane. Ali ni bil Serajnik na neki župniji blizu vas?” — „V Hlačah v Ziljski dolini je bil,” sem mu odgovoril. — „In tam je menda rešil ob lastni življenjski nevarnosti nekega fanta, da ni utonil, je li to res? Je res od takrat bolehen? Občina Hlače je izstavila Serajniku zelo lepo spričevalo. Če cesar vse to izve, Serajnik nikdar ne bo kaznovan. Poskrbeti pa morate še nekaj podatkov. Tako je končal uradnik. Ko sva z dr. Brejcem poskrbela te podatke je bil Peter Serajnik pomiloščen. Glasilo nemških nacionalistov „Freie Stimmen” v Celovtu pa je takrat prineslo z žolčem pisan članek o slovenskem hujskaškem farju. bi pa prisodil, da si Lucija — ti v zlati sredini bodi Rezika. Morda je tudi drugače, prav nasprotno moji sodbi, pa zaradi tega ne bomo ogrožali svetovnega miru." Ko sem svoje mnenje o imenih izrekel, so pa dečle bruhnile v smeh, da joj! Ne vem, kaj je za vraga smešnega na tem, če človek vselej vsake skrivnosti ne ugane. „Kaj čitaš „Naš tednik”? Poldek je pisal, da za sam preljubi „hec” pleza na visoka drevesa, prav v vrhove in se vrže doli, — v zimskem času pa se s pasjo vprego fura tam po kanadskih gozdovih. Vidiš, tak bi moral biti tudi ti, pa bi se mi dopadel,” tako mi jih je napela tista dečla, ki naj bi po moji oceni bila Mojca. Malo pozneje sem že sedel (tako se mi je sanjalo) za mizo, obloženo prav z vsemi dobrotami tega sveta. Komaj em se krotil, da nisem prej, predno mi je bilo ponujeno, planil po dobrotah. Brez vsakega kolcanja se je pomikal kos za kosom skozi moj požiralnik, dol proti večnosti. In kako naj bi bilo drugače — same sladkarije, kakor nalašč za mene. Po vseh predpisih smo pili nato bratovščino. Veste li, kako se pije bratovščina? če bi le kdo ne vedel, zato povem. Takole to gre: z rokami se sklepa, z glaski se trka in poljubčki letijo na gobček ... Ko sem se zjutraj ob osmih prebudil, sam sebi nisem mogel verjeti, da je to še moja nekdanja glava. Z izbuljenimi očmi sem gledal po sobi in z rokami sem lovil na levo in desno. Precej časa je preteklo, da sem prišel k popolni zavesti. Odejo pod vratom sem otipal — bila je slinasta — to pa je tudi vse, kar sem imel od tistih norih sanj. Preveč sem poljubljal! Oh, kolikokrat človek v življenju le sanja. Sedaj sem le nekaj časa spet tisti stari nepoboljšljivi kranjski Janez. V sanje prav nič ne verujem, prav čisto nič. Tisti stavek iz sanj, ko mi je Mojca omenila, kakšen bi jaz moral biti, da bi bil njej všeč — tisti stavek mi vseeno ne gre iz glave. Se čevlji niso vsi po enem kop.tu narejeni — damski klobučki, ti so šele različno „pošvedrani”. Kaj pa dekliča bolj stare kakor to, če vidi drugo punčaro s prav takim klobučkom. Ne vem, kako to, da naj bi bil jaz prav tak kot tisti Poldek. S pasjo vprego se ne mislim vozariti okoli, ne zdaj in ne vekomaj. Na kakšno nizko drevo bi se že skobacal in potem zmagoslavno telebnil doli v blato, pa samo enkrat in še tedaj'samo. če bi se s tem dečlam prikupil, če bi se pri tistem skoku ponesiečil, kdo drugi kakor tiste tri Korošice bi me imele na vesti, ker bi me zapeljale tako daleč. V srečnem slučaju, da bi si le razčesnil ude, bi pa tudi imeli zdravniki posla, predno bi pri takem telesu spet pravilno sestavili in zlimali vse ude. Tako sem obljubo izpolnil s tem, da sem povedal, v glavnem samo svoje sanje. Če kdo ne verjame, da sem te sanje sanjal, ne bom radi tega prav nič hud, ker sem miren človek — pa tudi ne bo radi tega nikogar porinil sv. Peter izpred nebeških vrat! Lepo pozdravljam vse na Krčanjah in vse čitatelje mojega ..kotička”. Kranjski Janez H.MNA VESELJU O tani blesk smehljaja, ti vzdrami, omami med nami vse želje, ki iz raja raddsti prihitč, ti balzam na sreč! Oznanjaj le povsodi živečo to srečo gorečo, ki v svetle duše hodi, o srečonosec ti, ves svet si te želi! Obup in dvom izgine, ko svoje opoje ti v moje izlivaš mi praznine, ki bol, nemir rodč ter nade mi more — Poljubček Serafina, slaj petja, žar cvetja, vir vnetja, ki reši tu trpina, ljubezen da, krepost, mišljenju vzvišenost! Valentin Polanšek Človek mora iskati svoje zadovoljstvo in notranji mir v stvareh, ki mu jih nihče ne more vzeti. Kotiček kranjskega Janeza Ž0 dom OSTANKI nikjer cenejši! ... in 5e ce’.a vrsta inventur-n'h obtačilnh predmetov po skrajno zn iinih cenah Zdaj izkoristite priliko, ki se vam nudi, zato takoj k Posteljnina, črtkasta, tkana, 80 cm.....................7.90 Posteljnina, črtkasta. tkana, 120 cm....................12.90 Alpska posteljnina, rožasta, 80 cm....................10.60 Alpska posteljnina, rožasta, 120 cm...................IVGO Dnmasti, 120 cm.........................................24.— Svileni damasti, rožasti, 120 cm........................29.— Blago za rjuhe — Mollino, čisti bombaž, 158 cm . . . 16.30 Blago za rjuhe za prenoščišča zelo močno, 150 cm . . 24.50 Tkanina za rjuhe, 140 cm, šlager!......................18.20 Tkanina za kapne, 130 cm ..................................17.50 Flanelaste rjuhe, barvaste, 130X190 cm..................35.90 Flanelaste rjuhe, barvaste, 130X220 cm..................39,— Blago za zave.,e, rožasto, 80 cm......................12 60 Blago za zave,e, rožasto, 120 cm........................19.60 Kuhinjske brisače, 100X55 cm............................6.50 WARMUTH, BEUAK-VILLACH h,.p.pnZ22 Prevzeli smo restavracijo „ZUR GLOCKE" Cenjenemu občinstvu si dovoljujem sporočiti, da sem prevzel najbolje poznano jedilnico in restavracijo „ZUR GLOCKE" Potrudil se bom moje cenjene goste s skrbno postrežbo, dobrimi jedili meJčanske kuhinje in izbranimi pijačami zadovoljiti v vsakem oziru. DruStvom, klubom, izletniškim skupinam ter vsem drugim prirediteljem so na razpolago primerni prostori. Seb. S'amnig. Kcalrcia in oporjcira, Frend in Pene, vsi oiieio SCHLEPPE K I fJ O CELOVEC-KLAGENFURT Prechll Predstave ob 16.00. 18.15 in 20.30 Od 13. do 19. II. »Der Mann in der VVanne” Stadttheaier Predstave ob 16. in 18. uri. ob ponedeljkih tudi ob 20. uri. Od 13. do 19. II. „Die Venui ver-liebt sich” BELJAK-V1LLACH Bab nholl ich tspiele Od 13. do 16. II. „Da9 Zcichen des Verraters” Od 17. do 19. II. »Verlorcnes Splel” Ikon-Filmsko gledališče v Pliberku Od 14. do 15. II. Jler fidele Bauer” (tudi za mladino) Od 18. do 19. II. „Hurricane” MALI OGLAS« Kdor išče delavca, kdor išče službo, ako kaj kupuješ, ako prodajaš — k vsemu ti pripomore Mali oglas v „Na5em tedniku”. Slovenska družina išče služkinjo za trgovino in kmetijo. Biti mora pošteno krščansko dekle. Naslov pri upravi lista. Oylašui v FuzJe** l>shu . 12.45. 19.45. 23.15. 15. februarja: 8.45 Kmetijska otldaja. — 11.30 Oddaja za najmlajše - RDEČA KAPICA. - 12.15 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. — 15.00 Naša mladina pred mikrofonom. — 16.00 Malo za šalo - malo zares, — 17.00 Koncert moškega okteta iz Proseka. — 18.00 Novice iz delavskega sveta. — 18.35 Koncert pianista Gabrijela Devetaka. — 16. februarja: 13.00 Pevski duel in harmonika. — 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 20.00 Koncert tržaškega komornega zbora.— 17. februarja: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Tehnika in gospodarstvo. — 20.30 Aktualnosti. — 21.00 Citamo za vas. — 18. februarja: 13.30 Kulturni obzornik. — 13.40 Dvorakovi slovanski plesi. — 19.00 Zdravniški vedež. — 20.30 Sola in vzgoja. — 21.00 Čajkovski: Hiestac. — 21.30 Vokalni kvartet. — 19. februarja: 14.15 Slovenska ritmična glasba. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 20.00 Koncert tenorista Renata Kodermaca. — 20. februarja: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Kraji in ljudje. — 21.00 Končen komornega zbora Skrjanček. — 21.25 Zgodovina pomorstva. — 21. februarja: 13.00 Šramel kvintci in pevski duet. — 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Pogovor z ženo. — 21.00 Malo za šalo — malo zares PARIZ (val 30.17 in 41.89 metrov) Oddaje vsak dan o pevski koncert, nadalje tri šaljive igre in sicer: Botra Naga, Ženin Miha ter Fotograf in kmet. Sledi še spevoigra Snubači. Slišali boste tudi naše mlade fante na vasi, nastopili bodo pa tudi starejši pevci. Na sporedu je še več solospevov ter petje skupnega mešanega in moškega zbora. Pridite v obilnem številu, ne bo vam žal. Sprejemamo prostovoljne prispevke. V imenu vseh pevcev in igralcev vse prav prisrčno vabi vaš pevovodja in organist. URADNE OBJAVE —olka zborn.ca za nbrlno gospodarstvo Zavod za pospeševanje gospodarstva TEČAJI ZA KNJIGOVODSTVO V CELOVCU Zavod za pospeševanje gospodarstva pri Trgovski zbornici začne s tečaji za knjigovodstvo za poletni semester 1953 v čeirtck, dne 12. februarja 1953, ob 19. uri v učilnici I na omenjenem zavodu. Buhu-hofstrasse 40. 3. nadstropje. 1’oleg tečaja za začetnike bo tudi tečaj za že delno in za že bolj izvezbane. Prispevek za tečaj je S 60,— za 50 učnih ur. Prijave je poslati čimprej zavodu za pospeševanje gospodarstva pri Trgovski zbornici v Celovcu, B ihn-hofstrasse 40. tel. 37-71. Tam je mogoče dobiti Miti vse druge morebitne pi i/hajii vsrik femek. Naroča st* pod naslovom. „NaŠ tednik Celovec, Viktringei Ring - Naročnina mesečno 3 *il. /a inozemstvo J dolarje letno —l.aMmk m i/dajaielj Narodni svet koroških Mo vencev. - Odgovorni urednik Albert Sadjak. - Tiska tiskarna Družbe sv. Mohorja, vsi v Celovcu, Viktrmgei Ring 26. - I el. štev. uredništva in uptave 43-58. - Poštni čekovni urad štev. t»9.7^