MuIvt — AAAtmm:
“NOVA DOBA”
61 !7 St. Clair Av*. Cleveland, Ohio.
(Tel. Randolph 3889)
(NEW ERA)
URADNO GLASII.O JUGOSLOVANSKE KATOLlSKB JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OP THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION.
Naše biti:
geslo v tem letu mora dvajset tiso* članov do
Konvencije!
kw A* Second Claw Matt« A^rtl l&th. 192«, *t Th. FW Offle. Rt CUreUnd, O, Dwkr Til« Aid ul Kmrck Sri. lWt. - AcoptRt .p«cl»l rrt. »t	pt»rM«d	f«	1»	S^cU^.	1103.	Act	.f	OcloW	Srd.	1917,	m.lhorf««d	March	imfc Itn.
VOLUME IV. — LETNIK IV.
'18 — ŠTEV. 1«
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, MAY 2ND, 1928 — SREDA, 2. MAJA 1928
—
■•Robne vesti iz
CLEVELANDA
TEDENSKI PREGLED
ik«Nb 25. aprila popoldne fc* '’ Slovenskem Narodnem Ku koncert za naše malčke. °Perni pevec Mr. Antor
Oil-.
,v ’ Kl je par dni prej na-L0'^ omamil tisočere od-L 2 lepoto slovenske pesmi.
fw 0Va'ta ^an nekaJ ur na' K ®dini. Vstopnina za otro-
t nominalna in poldruge slovensko-ameriškc l|ilne.ie zasedlo avditorij in 1 o°n S. N. Doma. To je bila slovenska mladina iz
I 6 iz raznih javnih šol. ij^ih je bilo tudi kakšnih aj dvesto odraslih. Mr k J nam je zapel več mla-" 7 Pesmic, večinoma slo-'n. poleg tega pa tudi ne-J beških, zapel nam je, ^'t'a le on. Naši malčki so 0sledili melodiji, besedarr gibu našega umet-,Vtasi pa se seveda niso —.' vzdržati otroškega sme-Veselosti. Za nameček je ij dodal še nekaj narodnih ^ > katere smo uživali po-1° odrasli, pri tem pa v pre-», 1 ^eri tudi otroci, ker so J’ač znane in domače. \ koncerta je bil vsestran-tjn nam je nad vsak dvom fi a'> da lepa slovenska pe-združiti pripadnike L8^ank in vseh starosti. v’Se. kar je slovenskega.
jolP
\ P°
re,Y
, 0. $1.2°
s K3'
e s -
šiteri in ^
editev Slovenske mladin-v nedelje
Doma	.
a .1 e prav povoljno' us-
^Hadinska igra “Kralj
je bila ena najboljših, ° ^^m jih dosedaj še po-1 Učenci Slovenske mla-e šole.
Slovenske Igra je v sploš-'krojena za starokraj-?ttiere, vendar more ime-n;le Užitek tildi Američan, , slovensko. Vse pri-!. j® treba dati učiteljif-i ‘mtič, ki Mučila
S
h
v
M
e to živo mla-samozavestnega enega nastopa, do-’jave in lepih pes-Cenerija je bila lepa, umi in razsvetlja-so bili v splo-
4'o v
0 kost si
, , igralci ^bri
in
a najbolj je ugajal Skupina gozdnih vil,
HA
evs
M*
od
i^^ala kolo okoli spečega Obisk je bil, če vpo-0 °bilico različnih prire-[.^dnjega časa, še dosti
V^eljo 6. maja zvečer bo
J' k°t
soloist z John
^iversity Symphony
llNski
L v* •
sloveči jugoslovan-umetnik Zlatko
Koncert se bo vršil j?1*Hall na 3515 Euclid ^četek ob 8:15 zvečer.
*tv° IHrska Vila, št. 173 K vlja svoje člane, da %f5tevilno udeležijo seje jVy? maJa dopoldne.
'u^° se bo o pravilih. ! V ,Se.ie točno ob deveti
old
1’j
tie.
iJa'
Se Primarnih volitev, ;!>4 V|,šile v državi Ohio Se|aprila’ imeli so volilci pi ^ ;illdu tudi za odločati, i V °')(lrži sedanji sistem ;tie^1>'ave z mestnim ma-^ ^ čelu, ali se zopet b0 j91-' sistem. Za izpre-V, .G bilo oddanih 41,035 |r%oti Pa 43,798. Sedali 'e bil torej odobren asovi večine.
—— _____________________
l\ članov
0(jin J*teviIa
eihh;
nam
20,000
STAVKOVNA situacija na premogovih poljih držav Pennsylvania, West Virginia in Ohio je skoro neizpremenjena. Ponekod pa so se pojavili spori med linijskimi premogarji. Vzrok je menda v tem, ker nekateri premogarji delajo v rovih, ki plačujejo po jackson-viliski lestvici, drugi rovi pa te lestvice nečejo priznati in morajo linijski premogarji še nadalje ostati na stavki. Situacija je zelo zmedena, toda dejstvo, da spor veseli premogar-ske operatorje, kaže, da ne more biti koristen za delavstvo.
POLET preko Atlantika je zahteval novo žrtev, dasi je v tem slučaju ni požrlo morje.
Kot znano, je nemški aeroplan Bremen, s svojo nemško-irsko posadko preplul Atlantik, toda vetrovi so ga zanesli tako daleč na sever, da je moral pristati na osamljenem canadskem otoku Greeneley. Letalci Koehl, Fitzmaurice in Iluenefeld so želeli nekoliko pokvarjeno letalo popraviti in z istim nadaljevati j)ot proti New Yorku. Odlični ameriški letalec Floyd Bennett je s Ford aeroplanom nameraval ponesti evropskim letalcem na Greeneley otoku nekatere potrebščine, pa je med potjo obolel za plučnico in je moral v bolnišnico v Que-becu. Ko je Charles Lindbergh slišal o nevarni bolezni Bennetta, je v silnem dežju in snegu poletel v Quebec, v družbi zdraauku Applegat«, ki j# imel seboj neki serum proti plučnici. Serum pa ni bil prave vrste za plučnico, kot jo je imel Bennett in odlični letalec ji je podlegel. Njegovo truplo je bilo prepeljano v Washington in položeno k večnemu počitku med druge slavne može na Arlington pokopališču. Pokojni Floyd Bennett je pred dvemi leti poletel z R. Byrdom iz Spitzbergov, Norveško, na severni tečaj in nazaj. V družbi z njim je Byrd nameraval podjarmiti tudi južni tečaj, toda usoda mu je prekrižala račune. Prej omenjeni evropski letalci so morali pustiti po kvarjeno letalo Bremen na Greeneley otoku in z drugim aeroplanom odpotovati v New York. Od tam so se z vlakom podali v Washington, da položijo venec na svežo gomilo tovariša Bennetta. V pondeljek 30. aprila so jim priredili slavnostni oficijelni sprejem v New Yorku.
LETALSKI kapitan G. H. Wilkins je srečno poletel čez ‘vrh sveta,” oziroma severni tečaj, iz Point Bai-rowa v Alas-ki v Green Harbor. Spitz-bergen.
OBE ZBORNICI kongresa sta z veliko večino odobrili predlogo za kontrolo poplav. Za ureditev jezov v spodnji Mississippi dolini je določenih 325 milijonov dolarjev za Sacramento River v Californiji pa 17 in pol milijona dolarjev. Predloga zdaj čaka predsednikovega podpisa.
POPLAVE divjajo v državah Georgia, Alabama in Florida. Sedem oseb je izgubilo življenje, okoli šest tisoč jih je moralo bežati iz poplavljenih krajev in škoda sega v milijone dolarjev.
NAGLOMA je umrl v svojem uradu v Washingtonu kongresnik Martin B. Madden iz države Illinois. Za vzrok smrti se navaja otrdenje žil. Pokojni kongresnik je zastopal prvi illinoiški distrikt nad
ZDRAVNIŠKI NASVETI
(Piše dr. Jos. V. Grahek, vrhov ni zdravnik J. S. K. J.)
GLASOVI Z RODNE GRUDE
Neprebavnost (dalje). Preglejmo napake v hrani ali dijeti, katere so vse preveč navadne. Najbolj navadni vzrok neprebavnosti je najbrže to. da jemo preveč in prevečkrat. Mi sploh jemo več kot bi morali in kot je potrebno. Jestvine pečene ali pražene na masti ali maslu, kot pečeno meso, posebno svinjsko meso \ vseh oblikah, pražen krompir, paji, piškoti in razno podobno pecivo je teško prebavljivo. Ce vam take jedi delajo neprilike. izogibajte se jih. Nekaterim zopet povzročajo neprilike zelenjave, kot sladko zelje, kislo zelje, repa, paradižniki itd.
Nekatere osebe ne morejo dobro prebaviti mleka, druge sira itd. V splošnem so kuhane jedi lažje prebavljive, kot pripravljene na kak drug način Močno redilnih in dišavnih jedi bi se morali izogibati. Ljudje, ki imajo neprilike z želodcem, naj preštudirajo, katere jedi lahko prebavljajo, in katerih ne, in po tem se naj ravnajo. Jesti preveč kumar in p^tem jemati zdravila v pričakovanju nepi ilik, je slaba navada. Je boljše, če se ne norčujemo z želodcem. Če vesteh da kumare za vaš želodec niso dobro prebavljive, bi gotovo morali Imeti toliko pameti, da bi jih pustili v miru, in jedli jedi, ki so lahko prebavljive in ne povzroča-
V Dubrovniku so bila na velikonočni pondeljek pred cerkvijo sv. Vlaha razdeljena odlikovanja, ki jih je predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike podelil oficirjem in moštvu velikega prekooceanskega paro-broda “Izabran,” kil je rešil p sadko neke ponesrečene ameriške ladje. Na grob pokojnega kapetana Radoša jV “Narodna odbrana” položila' krasen venec.
VSAK PO SVOJE
■30- neprilik
i
Na zagrebški medicinski kliniki je po daljšem Bolehanju izdihnil v najlepši 'moški dobi, star komaj 30 let, g. Franjo Praznik, posestniki iz Kokarij pri. Rečici ob Savinji. Pokojnik je absolviral gimnazijo v Celju, boril se natojmed svetovno vojno na albanski fronti, kjer si je nakopal malarijo. Po prevratu se je udeležil zavzetja Maribora, takoj nato pa je med prvimi pohitel k heroju Malgaju ter se z brezpAmerno hrabrostjo udeleževali bojev za osvoboditev Koroške. Poznajo ga iz tiste dobe vsi fantje — borci z zelene Stajferske.
Slovenci v Clevelandu so o priliki šubljevega koncerta pokazali, da znajo biti veliki, kadar zahteva to narodna čast in slovensko srce. Pozabljeni so bili vsi osebni spori, zabrisano vse strankarstvo. Posledica je bil uspeh, na katerega je lahko ponosno drugo naj večje slovensko mesto na svetu. — Iz tega bi se lahko naučili vsi, ki smo člani JSKJ, da bi se tudi nam v velikem času, v velikih zadevah izplačalo, če smo tolerantni. Ta veliki čas za nas je baš sedaj, in bo trajal vse do zaključka konvencije. Vse naše debate naj bi se vršile v smislu bratstva in tolerance, z edinim namenom, da koristimo skupni organizaciji. To lahko storimo, samo če hočemo. Ali smo dovolj veliki za to?
♦
Planet Saturn potrebuje 29 in pol našega leta za svojo pot okoli solnca. Leto na Saturnu traja torej blizu 30 naših let. Jej, ali bi bili še mladi, če bi bila pri nas Saturnova leta v pratiki. Sicer smo pa včasi dovolj otročji, četudi štejemo leta po naše.
IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA
VAŽNO PRIPOROČILO ČLANSTVU.
Zelo potrebno je tudi, da je vsa hrana dobro prežvečena. Za dobro žvečenje pa je treba imeti dobre zobe. če jih nimate, imeli boste želodčne neprilike, in sicer vedno večje. Kdor ima bolne zobe, naj vpraša za svet zobozdravnika. Ta bo morda populil stare korenine, druge zobe pa popravil in rešil, če je mogoče. Boljše je imeti lastne zobe, kot umetne, toda če lastni zobje povzročajo neprilike, jih je boljše nadomestiti z umetnimi. Ce si hočemo ohraniti dobre zobe, je potrebno, da jih damo na gotove čase preiskati. Kar je treba sproti popravi zobozdravnik, in ob enem temeljito očisti vse zobe. Okrtačiti zobe enkrat ali dvakrat na mesec, je toliko kot nič. Zobe je treba čistiti vsak dan, po vsaki jedi, ako je mogoče; če ne, pa vsaj vsako jutro in večer.
-----o------
IZ URADA VRHOVNEGA ZDRAVNIKA Okoli 15. maja .se preselim v nove prostore v NOVEM DESETNADSTROPNEM 'AMERICAN BANK BUILDING’ na 6. in Grant cesti. Moj urad se bo nahajal v TRETJEM nadstropju, in sicer v sobah 302-303-304. Vhod iz Grant ceste. DR. JOS. V. GRAHEK
Pred dnevi je ddspela v Dubrovnik ameriška jvojna ladja “Detroit” iz admiralom Burro-gom. Admiral Rurroge je po-setil dubrovniškega! velikega župana in mestnegai župana* zvečer pa je priredil jiia ladji svečano večerjo, na fotero je bilo povabljenih več sto oseb, predstavnikov oblasti, gospodarskih krogov in zastopnikov raznih organizacij. Ameriška vojna ladja poseti v prihodnjih dneh tudi vse ostale dalmatinske luke, nakar odpluje v francoske vode.
Navadno imajo samo stare profesorje za pozabljive ljudi in zbijajo na njih račun razne šale. Te dni pa je neka mlada Bosanka dokazala, da ženske, zlasti kadar so zaljubljene, profesorje v pozabljivosti še daleč I prekašajo. Seka Prlič je potovala z vlakom k svojim sorodnikom ter je vzela seboj tu- ■ di svoje komaj par dni staro dete. Ko je vlak prispel na določeno postajo, kjer je morala izstopiti, je bila tako razburjena, da je pozabila v vlaku svoje lastno dete. Pograbila je samo prtljago in naglo izstopila, boječ se, da vlak ne zapelje naprej. Še le, ko je bila že na peronu in je vlak izginil s postaje, se je spomnila na dete. Seveda ni preostajalo drugega, nego da je počakala, da so ji s prihodnjim vlakom dete pripeljali nazaj.
Vsekakor je pa boljše, če ostanemo pri zemeljskemu ča-soštevu. Pomislite, kaj bi morali prestati, če bi zima trajala kar 15 let skupaj!
*
Znana evangelistka Aimee Semple McPherson namerava odpotovati na Angleško, kjer
bo nadaljevala z izpreobrača-njem nevernikov. V Ameriki se to delo ne izplača, ker je osemnajsti amendment odpravil vso nemoralnost in zločine!
*
Svet postaja z vsakim dnem manjši. Kakor hitro so začele ženske v Angliji pušiti pipe in cigare, je v Ameriki padla cena cigaret. Ko je Henry Ford v Londonu dejal, da bo nadaljeval z razvojem gumijevih plantaž v Južni Ameriki, kljub znižani ceni gumija, so po vsem svetu ponovno padle cene gumija in gumijastih izdelkov.
Kot jt razvidno iz razprav, ki so bile priobčene v uradnem glasilu Jugoslovanske katoliške jednote tekom zadnjih treh ir.ssseev, je vprašanje spremtmhe sedajnega imena nate organizacije zopet stopilo na prvo mesto, čitali smo aigumente za in proti spremembi imena, ugotovljeno pa še ni, kje se nahaja večina. Jaz mislim, da 1 i se na prihodnji konvenciji prihranilo veliko dragocenega časa in denarja, ako bi se obrnili direktno na članstvo (er istega pozvali, da izrazi svoje mnenje v tem oziru. Mi sit er ne moremo spreminjati našega imena potom splošnega glasovanja, imamo pa moralno pravico apelirati na našs člane, da se na NE-OFICIJELEN način izjavijo, če so za staro ime, ali če želijo novega.
(»lede te ideje posvetoval sem se zadnja dva tedna z nekaterimi člani in glavnimi odborniki, in ker se stvar tudi njim dopade, sem sklenil napraviti sledeči apel na članstvu Jugoslovanske katoliške jednote:
V mesecih maju ali juniju naj društveni uradniki takoj po zaključku društvene seje pozovejo navzoče članstvo, da se izrazi ali je za STARO ime ali je za NOVO. Glasovalo naj bi se šele po zaključitvi društvene seje radi tega, ker to glasovanje ne bo uradno, torej se ne more vršiti med sejo.
Pri vsakem društvu naj bo to glasovanje tajno in glasuje naj se samo po eni Seji, najsiho že meseca maja ali meseca junija. Na domih društvenih tajnikov se ne more glasovati.
štetje glasovnic naj bo pod strogim nadzorstvom, to je vršiti se mora pod kontrolo obeh strank, večine in manjšine.
Rezultat glasovanja naj sc takoj objavi navzočem« članstvu, meni naj se pa pošlje kopijo rezultata, katero naj podpiše društveni predsednik ter dva volilna nadzornika.
Mogoče bo kdo vprašal, kako bo novo ime. Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti, kajti to bo stvar konvencije. Gre se v glavnem za to. če “K” ostane. Ako bo rezultat glasovanja pokazal, da je sentiment članstva v prilog staremu imenu potem bi bile vse debate in razprave glede kake spremembe na konvenciji nepotrebne, če bi se pa članstvo izjavilo za novo ime. potem bi bile pa take razprave umestne in priporočljive, kajti voljo večine je povsod treba vpa-števati. Jaz sem vedno pripravljen pokoriti se želji večine, kajti samo na ta način zamorimo ostati nepristranski in demokratični. če si večina želi kake spremembe, povedale bodo številke. To neuradno glasovanje ne bo povzročilo
sem casu rešeno.
Prosim torej cenjena krajevna društva naj ta moj apel vpoštevajo in naj sc ravnajo po gornjem navodilu.
Končno naj še omenim, da ni treba nikomur smatrati ta moj dopis kot argument za ali proti spremembi našega sedajnega imena, kajti o tem vprašanju izrazil bom svoje mnenje v eni prihodnjih številk našega uradnega glasila.
7. bratskim pozdravom,
Anton Zbašnik, glavni predsednik JSKJ.
se
v
Ali bomo dobili še 901 članov r oba oddelka?
22~Tet~
PRIMARNE volitve, ki so se vršile pretekli teden v nekaterih državah, so zvišale število delegatov republikanskega predsedniškega kandidata Hooverja na 249 gotovih in toliko morebitnih, da jih skupaj računajo na 504. Za nominacijo potrebuje 545 glasov. Demokratski predsedniški kandidat Smith ima dozdaj zagotovljenih 472 delegatov, medtem ko jih potrebuje 734 za nominacijo.
Ali bomo dobili še 991 članov v oba oddelka?
Meseca julija poseti Sarajevo in ostale južne kraje večja skupina Američanov, ki priredi izlet na jugoslovansko Primorje in si namerava pri tej priliki ogledati tudi druge kraje Jugoslavije. Praktični Američani so si že sedaj rezervirali sobe in naročili vse potrebno, da dva dni, ki jih nameravajo prebiti v bosanski metropoli, ne bodo trpeli pomanjkanja.
Neka profesorica zgodovine na goriškem učiteljišču uči dijake takole:	“Slovenci	so pri-
šli na Goriško šele po Napoleonovem padcu. Naselila jih je Avstrija. Slovenci so potomci Avarov . . .” Razni “potomci Avarov” v razredu se smejejo zgodovinski blodnji italijanske učiteljice.
Jugoslovanski akademični slikar špiro Bocarič je svoje-časno prodal državi deset svojih slik za dvorec v Han Pijes-ku. Slikar je nekaj časa čakal in prosil, toda ker plačila vendar ni dobil, je tožil državo. Tožbo je dobil in zarubil večje število državnih arabskih žrebcev. To je pomagalo in možu je bila izplačana dolgovana svota. Državo je stala samo tožba 60 tisoč dinarjev, oziroma precej več, kot je znašal Bocaričev račun. Temu se pravi v Jugoslaviji vzorno gospodarstvo.
*
V nekem ljubljanskem listu sem čital nedavno, da sta se \ Lokah pri Zagorju do krvave Sja stepli dve ženski zaradi regrata. Teško je razumeti, kako da se v Jugoslaviji tepejo za regrat, saj vendar nimajo prohibicije.
♦
Že nekaj časa se mi je zdelo, da me razprave o pravilih vidno hujšajo in starajo. Vslet prirojenega optimizma pa sem se tolažil, da je to morda le domišljiji. Zdaj pa verjamem Oni dan me je namreč srečal na cesti prijatelj, zmajal z glavo in dejal: “Tone, Tone, kaj bo s teboj ? Tak si kot živo pohujšanje v dolini šentflorjanski !”	A.J.T.
RAZPRAVE 0 PRAVILIH
Pittsburgh, Pa.
V zadnji izdaji uradnega glasila JSKJ je bil priobčen članek Mr. Fred A. Vidra iz Chicaga, 111., kateri članek po večini odobrava to, kar sem jaz pisal v preteklosti. Toda tam je ena trditev, katero želim popraviti. V enem nedavno priobčenih člankov sem omenil fakt, da razred tridolarske bolniške podpore bi se moral opustiti in da najvišja bolniška zavarovalnina vsakega člana J.S. K.J. bi mogla biti le $2.00 dnevno. Ne vem ali je Mr. Vider pregledal, ali je namenoma kritiziral moje priporočilo ases-menta za en dolar dnevne bolniške podpore, z odbitimi nedeljami. Za to sem imel gotove vzroke, katere upam, da bom mogel razložiti, kakor hitro dobim podatke, ki jih ob tem času še nimam pri rokah.
Sobrat Vider izjavlja v svojem dopisu, da je od mene priporočena lestvica prenizka. Jaz priznam, da višja lestvica bi bila boljša za JSKJ. in podlaga, na kateri bi jo mogli zgraditi močnejšo, toda jaz ne verujem v preveč radikalne ko rake, namreč napraviti lestvico asesmenta naše organizacije tako visoko, da bi se'z isto zaprlo vrata novim prosilcem. Mi moramo gledati na ta predmet od vseh strani in potem vzeti to, za kar je največ upanja, da
bo sprejeto, in kar bo vsaj sprejemljivo za večino našega članstva.
Da grem nekoliko nazaj, naj omenim, da sem bil v letih
1914 in 1915 ob različnih prilikah v stikih s predsedniki jugoslovanskih organizacij. Svetoval sem jim, da se snidejo in prerešetajo vprašanje zadostnih asesmentov. Toda preveč politike in premalo gospodarskega smisla je povzročilo nesporazum med nekaterimi prizadetimi, in posledica tega je bila brezuspešna seja. Ni vprašanja, da so jugoslovanske podporne organizacije skoro edine, ki plačujejo bolniško podporo, po-škodninsko podporo in še stroške operacij. Zato bi se v najbližji bodočnosti morale medsebojno posvetovati, kako rešiti ta problem na najboljši možni način. Mi nimamo našim podobnih organizacij, od katerih bi morali kopirati. Mi moramo graditi iz naših lastnih izkušenj .
Jaz bom hvaležen, sobratu Vi-dru, ako mi pove, na kakšnih faktih temelji njegov članek, tikajoč se bolniške podpore. Samo, ako si izmenjamo ideje in izberemo izmed navedenih najboljše, moremo priti do kakšnega definitivnega zaključka. Želim, da se še drugi lotijo tega vprašanja, nam povedo kaj (Dalje na 2. strani)
‘‘JWo'Va “Doba
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO.
Cene oglasov po dogovoru
Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and. Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
________________ISSUED	EVERY	WEDNESDAY___________________
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement
RAZPRAVE 0 PRAVILIH
(Nadaljevanje iz 1. strani)
znajo in podajo kakoršne koli nasvete, ki bodo pomagale k pravilni rešitvi najvažnejšega vprašanja, ki bo pred prihodnjo konvencijo: vprašanje bolniške podpore. Kaj je vaš nasvet v tem oziru, sobrat Vider?
Dr. Jos. V. Grahek, ,vrhovni zdravnik J. S. K. J.
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista:
6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
Volume IV.
S8
NO. 18
Potreba strpljivosti.
Ves napredek človeštva, vsa naša takozvana civilizacija je posledica vzajemnega delovanja večjih ali manjših skupin. Dokler je primitivni človek živel sam s svojo ožjo družino v sovraštvu .z vsemi sosedi, je bil njegov napredek majhen in počasen. Potreba pa je že v davnih časih prisilila primitivnega človeka, da je pričel sklepati prijateljstva s svojimi sosedi. Večja skupina lovcev je lahko pobijala večje živali in se bolj uspešno branila krvoločnih divjih zveri. Iz malih skupin so se polagoma razvile večje in večje. Tako so nastali narodi in plemena. Čim večje množice so delovale vzajemno za gotove skupne cilje, temvečji je bil napredek dotične skupine. Prav isto pravilo velja še dandanes. Vzemimo na primer slučaj, da se delavci poganjajo za boljšo življenjsko eksistenco; en sam delavec ne bo dosegel ničesar, mala skupina tudi ne dosti, toda močne delavske unije morejo doseči marsikaj.
Pri skupnem delovanju vsake skupine, naj bo ista še tako majhna, pa so potrebni kompromisi, potrebna je toleranca. Marsikdaj ima za rešitev gotovega problema vsak* posameznik svojo idejo. Mnogokrat se pojavijo v skupini struje, morda so tri, morda jih je pet ali več. Jasno je, da ne more vsaka po svoji lastni poti, če nečemo, da se skupina razbije in zgubi večino ugodnosti, ki jih ima kot celota. V takem slučaju je potrebna razprava, so potrebne debate. Vsak posameznik, ali vsaka struja pove svoje mnenje in razloži svoj načrt, potem pa večina ukrepa, kateri načrt naj obvelja. Mogoče končno obvelja eden prvotnih načrtov, mogoče se iz vseh prvotnih načrtov sestavi nekaj novega. V takem slučaju mora vsaka struja nekaj popustiti v korist celote. Navadna dostojnost in splošna korist pa zahteva, da brez strasti in predsodkov poslušamo in presojamo argumente vseh, tudi naših nasprotnikov. Kadar nanje odgovarjamo, poslužujmo se stvarnih dokazov, ne pa zmerjanja in žalitev. Priznajmo v srcu in v praksi, da spoštujemo pošteno prepričanje vsakogar, prav tako kot naše lastno. Bodimo pripravljeni se vedno učiti, kajti vse naše življenje je šola, in čim bolj pazljivi učenci bomo v tej šoli, toliko boljše bo za nas in za splošnost. Prav je, da se zavedamo naših moči in zmožnosti, in logično je, da smatramo naše ideje navadno za najboljše, ker so pač naše. Pri delu za skupno stvar pa je včasi prav pametno in koristno, če naše samoljubje nekoliko pristrižemo, in kot dobri športi priznamo, da je načrt nasprotnika boljši od našega.
Razprave o pravilih JSKJ, ki so zdaj v polnem teku, prinašajo na dan najrazličnejše sugestije in načrte. Pri organizaciji, ki šteje nad 12 tisoč članov v odraslem oddelku, je čisto logično, da si mnenja dostikrat zelo izrazito nasprotujejo. Priznati pa je treba, da so dopisovalci v splošnem dobri športi, ki z enako gracijoznostjo sprejemajo rožne šopke od somišljenikov, kot butare pelina od nasprotnikov. Tuintam se seveda kateri ne more premagati in vzroji; v takem slučaju je seveda urednikova dolžnost, čeprav ni prijetna, do obdrži dopisnika v mejah dostojnosti. Posebno skrbno mora tudi paziti, da se ne krši 4. točka XX. člena pravil, ki določa med drugim: “Priobčevati ne sme dopisov, razprav ali člankov, tikajočih se vere in politike. . Dopisniki včasi pozabijo na to točko, toda urednik ne sme pozabiti.
Dopisniki, ki se udeležujejo razprav o pravilih, naj bi nikoli ne pozabili, da je želja nas. vseh pomagati k rasti in napredku J. S. K. Jednote. Cilj imamo vsi isti, čeprav morda priporočamo za dosego tega cilja razjična pota. Vzgojeni smo b 'i v različnh razmerah, živimo v raznih naselbinah, življenje s; delamo na različne načine in imeli smo različne življenjske izkušnje, torej je logično, da gledamo na eno in isto točko z različnih stališč. Prav je, da izmenjamo svoja mnenja, toda v izrazih bodimo dostojni, in ne postanimo nestrpni in zafrkljivi, če se nazori drugih križajo z našimi In poskusimo si dopovedati, da ima včasi še kdo drugi prav, ne samo mi. Ako bodo razprave potekale v tej smernici, bo konvencija iz obilice nasvetov gotovo izbrala najboljše, jih vtelesila v bodočih pravilih in dala s tem novo življenjsko silo naši j. S. K. Jednoti.
DOLGO TRAJAJOČA BORBA
Že nad 13 mesecev traja premogarska stavka v državah Pennsylvania, Ohio in West Virginia. Mnogo naših sobratov, ki so prizadeti po stavki, n« inore plačevati mesečnih asesmen-tov za sebe in družine. Tukaj je naša bratska dolžnost, da jim pomagamo kriti njih društvene izdatke, da ne bodo vsled neplačanih ase»men tov črtani iz društev in J. S. K. Jednote. Mnogo so že prispevali naši sobratje in sosestre v to svrho, toda izdatki so tekoči, torej pomagajmo jim še, kjerkoli in kadarkoli moremo. Vsi prispevki naj se pošiljajo na giavni urad J. S. K. Jednote.
Pueblo, Colo.
Ker sem videl, da pišejo člani, da naj glavni odborniki podajo svoje mnenje in nasvete, sem se namenil tudi jaz nekaj napisati v prid pravil.
Ker je ime prvo, se bom tudi jaz prijel najprej črke “K.” Že od konvencije, katera se je vršila v Denver, Colo., leta 1910, ko smo prenaredili pravila tako, da ni v njih nič več verskega, se na vsaki konvenciji razpravlja o črki ‘K.” Po mojem mnenju bi bilo najboljše, da se ime Jednote spremeni tako, da bi odgovarjalo našim pravilom, da bo enkrat mir in se ne bo tratil čas in denar na vsaki konvenciji. Smelo rečem, da ime stane Jednoto od leta 1910 do sedaj od dva do tri tisoč dolarjev, in ako se ime spremeni, bo mir, in tisti stroški, kateri bodo nastali ob spremembi, ne bodo tako strašansko veliki, kakor si nekateri člani mislijo. Nekateri pišejo, da bi užalili naše pionirje ali ustanovitelje Jednote; jaz pa pravim, da vsak ustanovitelj, kateremu je za napredek Jednote, bi moral biti vesel in zadovoljen, ako se ime spremeni, ker spremenilo se ne bo zaradi tega, da bi se njih žalilo, ampak zato, da bo odgovarjalo svojemu času, pravilom in za napredek Jednote.
Kakor nam je vsem znano, je sedaj malo priseljencev iz stare domovine; zatorej se moramo zadovoljiti s tu rojenimi rojaki in z drugimi Slovani. Ko pa gremo in jih nagovarjamo za pristop v društvo in Jednoto, prvo vprašanje, katerega stavijo, je ime društva in Jednote. Ko jim pa poveš ime, smo pa precej pri kraju, ker največ jih je takšnih, kateri hočejo biti prosti in svobodni, posebno pri društvu in Jednoti. Sicer nimamo nič verskega v pravilih, ali oni se ne ozirajo na pravila in jim ni mogoče tega dopovedati in tako zgubimo marsikaterega kandidata, kateri bi bil lahko pri nas.
Ime nase se glasi ravno tako, kakor se je izrazil eden delegatov na zadnji konvenciji, da je ravno tako, kakor ko greste po ulici in vidite na poslopju napis “Mesnica” (Meat Market) in ko noter pridete, pa vidite krojača, kateri dela obleko, o mesu ni pa duha ne sluha. Zatorej prosim vsa društva, da na svojih sejah razpravljajo o spremembi imena, in da gledajo zmiraj za napredek Jednote, ter pustijo vse osebne in verske stvari na stran. Gotovo je, da “K” nam ne bo dal nič, ako nam Jednota ne bo, in Jednota nam ne bo mogla dati veliko, ako ne bomo pridobivali novih članov, posebno mladih. Torej vsi na delo za napredek Jednote in spremembo imena!
Sedaj se bom dotaknil zastopstva na konvenciji in to zato, ker naše konvencije stanejo precej denarja. Točka 1, člen IX., se naj prenaredi, da se bo glasila:	“Vsako društvo, ki
šteje od 50 do 100 članov, tri mesece pred konvencijo in ob času konvencije, sme poslati enega delegata, društva z 200 člani dva delegata in tako naprej za vsakih 100 članov enega delegata. Manjša društva, katera nimajo zadostnega števila članov za poslati delegata, se lahko združijo v svrho izvolitve delegata. Taka društva pa morajo imeti najmanj 50 članov.” Razlog zato je, da bo 100 delegatov ravno tako dobro pravila naredilo, kakor 150 ali več, in pri tem se bo lahko prihranilo precej denarja, kateri se lahko obrne v bolj potrebne svrhe, na
primer v pomoč stavkarjem. Nadalje naj Jednota plača vož-ne stroške, društva pa dnevnice ali zamudo časa delegatom.
Ker sem videl, da je že par dopisovalcev pisalo, da se naj urad blagajnika neizplačanih smrtnin opusti in se naj ta urad in denar izroči blagajniku, se jaz popolnoma strinjam z njim, ker naš glavni blagajnik lahko opravlja še to delo. Na dalje priporočam, da se izvoli še eden tajnik, ker ga potrebujemo, ker v slučaju smrti, odstopa ali odstavitve, lahko prevzame posle glavnega tajnika, kar bi bilo sedaj skoro nemogoče.
Sedaj pride pa bolniška podpora, to je ena točka, katera nam dela največ preglavice. Bolniški razredi naj ostanejo, kakor so sedaj ali asesment se naj zviša, za $1.00 bolniške podpore naj bo asesment 80 centov na mesec, za $2.00 bolniške podpore $2.00 ali $1.00 za vsaki dolar bolniške podpore, za $3.00 bolniške podpore naj bo ases ment $3.75, ali $1.25 za vsaki dolar bolniške podpore. Vsak razred se pa mora vzdrževati sam, kakor do sedaj.
Nadalje se naj dajo delati prošnje za pristop bolj popolne, tako, da bo moral zdravnik prosilca bolj pregledati, kakor se-laj in prosilec, kateri hoče pristopiti v društvo, mora biti po znan vsaj šest mesecev, predno 'ahko pristopi v društvo ali ■Jednoto. Posebno se pa mora oaziti na tiste, kateri se hočejo zavarovati za veliko smrtpi-ao in bolniško podporo. Veliko je članov, kateri so pristopili z namenom, da bodo izkoriščali Jednoto in zato so pristopili v najvišji razred bolniške podpore. Take člane moramo nadzorovati, kadar so bolni, tako, da ne bodo mogli simulirati. Ako se pa vidi, da kateri simulira, je dolžnost vsakega obiskovalca ali člana takega bolnika naznaniti društvenim odbornikom kateri naj potem dajo takega bolnika preiskati drugemu zdravniku, in ako se ga pronaj-de zdravim, se naj takim ustavi podpora. Ako se ga dobi drugič, se naj tak član enostavno črta iz društva in Jednote. Ako bomo tako delali, bo naš bolniški sklad rastel in ne bo zmiraj bolan, kakor je sedaj.
Sedaj se moram dotakniti tudi operacij. Kakor vidim iz poročila naše Jednote in raznih drugih Jednot in Zvez, prejemajo naše članice dosti več odškodnin za operacije kakor pa moški člani, akoravno je več moških članov pri Jednotah Naš vrhovni zdravnik je pisal da so mu znani vzroki, pa da noče povedati, jaz znam tudi kaj je vzrok in ga bom povedal Naše članice so postale bolj moderne in nočejo imeti več toli ko otrok, kakor so jih imele nji hove matere (kar jim osebno ne zamerim), in hodijo k mazačem da si odpravijo plod. Največkrat je treba operacije pri takšnih ženskah, pri nekaterih prej, pr drugih kasneje. Ker pa naša Jednota ne plača za take ope racije, zato pa zdravniki, kate ri izvršijo operacijo, zapišejo tako operacijo, za katero naša Jednota plača odškodnino, ker zdravniki poznajo naša pravila v tej točki boljše, kakor mi člani. Društva bi morala stro go nadzorovati take članice, ka tere takorekoč simulirajo pr operacijah.
Videl sem tudi, da misli glav ni odbor dati delati provizorič na pravila in zato postaviti od bor, kateri se naj snide 10 dni pred konvencijo- Jaz sem pro ti temu, da bi se delala provi zorična pravila. Članom in delegatom so sedaj na pravila pre cej dobro poznana, in marsika teri bo prinesel nove točke, a j ili pa samo popravil, ako bodo pa provizorična pravila prišla na konvencijo, bodo pa vsi zme šani in ne bodo mogli tako dobro paziti na posamezne točke kakor ako bodo imeli stara pra vila pri sebi in ^udi tukaj se lahko prihrani nekaj dolarjev.
Anton Kochevar, predsednik porotnega odbora J. S. K. Jednote.
Omaha, Neb. OPERACIJE. — Glede ope-acij eni priporočajo, da bi se zvišale, a jaz bi priporočal, da operacije, kakor so zabeležene sedaj v pravilih, da tako ostanejo. Z zvišanjem za operacije bi se moral tudi asesment to svrho zvišati, tako da bi odgovarjal obveznostim, katere bodo nastale glede operacij. Vrhovni zdravnik ima prav, ko piše, da ako zvišamo obveznosti, moramo tudi gledati, da bomo imeli zadostno svoto v istem skladu za pokrivat iste. Zatorej sem jaz zato, da glede operacij pustimo pri starem, edino, da se morda kaj bolj potrebnega, ki še nimamo sedaj v pravilih, doda, in da bi se dalo ma-o bolj proste roke vrhovnemu zdravniku in glavnemu odboru. To za slučaj, ako se mora član na vsak način podvreči operaciji, in da je ista na primer edina, katera bi mogla rešiti življenje. V takih slučajih naj bi imel glavni odbor z referi-ranjem vrhovnega zdravnika takorekoč pravico odobriti ta <o izplačitev.
Da to pišem, hočem izraziti tukaj mnenje večine tukajšne-ga društva, zaradi enega člana, kateri se je moral na priporoči-o zdravnika krajevnega društva podvreči operaciji, ker le na ta način da si bo rešil svoje življenje. Ker je član, ki je stari član J. S. K. J., videl, da mu res ni drugega izhoda, se je potem končno podvrgel operaciji, katero je srečno prestal in danes je pri najboljšem zdravju in se veseli zopet življenja. Dotičnik je spadal še k neki Jrugi slovanski organizaciji, ki je imela za ta slučaj ravno taka pravila kot J. S. K. J., mu seveda ni mogla dati odškodnine. Ker pa je celo zadevo predložil konvenciji iste organizacije, se mu je podpora odobrila in plačala.
Seveda se to lahko tudi pri nas zgodi, ako bo to predložil. Vsekakor pa bi bilo dobro, da bi se nekaj ukrenilo, to je, da se da nekoliko bolj proste roke za zplačitev v takih slučajih. Član, od katerega pišem, je potem, ko je prejel svoto za operacijo od one druge organizacije, seveda bil bolj navdušen za ono, in dal svoje otroke tam, namesto k J. S. K. J. Seveda, potem ko se mu je pojasnilo, je mož zadovoljen in je obljubil, da bo dal svojo družinico v našo organizacijo.
Torej to je moj nasvet glede operacij; ako se zvišajo, naj se zviša asesment, kar mora biti. Ali pa naj se, po mnenju vrhovnega zdravnika, ako bi to priporočal, sprejme kakor je sedaj.
GLASILO. — Glede glasila je moje priporočilo, da bi bilo povečano. Sedajno glasilo izhaja v premali obliki. Glasilo naj bi bilo tudi odprto za priobčevali je angleških člankov v vsaki izdaji. S pridobivanjem novih angleško poslujočih društev moramo na vsak način odpreti kolono za njih dopisovanja. Glasilo je naša reklama, za medsebojne izraze mnenja posameznikov za korist organizacije. Dati moramo priložnost naši mladini, da se tudi ona posluži dopisov k napredku organizacije. Kadar bo začela mladina dopisovati v glasilo, in bo videla, da se jo vpošteva, se bo poslužila istega v polni meri. Torej sem za to glede glasila, da se poveča in doda vsaj kolono za angleško poslujoča društva, ali sploh za vsakega, kateri hoče dopisovati v angleškem jeziku. Vendar bi pa rad videl, da bi se o tem enkrat izrazil, ako mu bo le čas dopuščal, naš urednik, ker njemu jc najbolj znano, in on najbolj ve, kaj bi bilo dobro za preurediti pri glasilu in kaj ne. Jaz, za svojo osebo, bi bil popolnoma zadovoljen z njegovimi nasveti.
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1898
Katfil. Jednota
Inkorporiran* 1. 1W1
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBASNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 410 East Camp St., Ely, Minn. e Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave., Duluth, Minnesota.
Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State W Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
1. nadzornik: FRANK SKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb.
2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn.
Porotni odbor:
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo-
1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn.
2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd„ Cleveland, O.
3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O.
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne p°5ilj naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja
nnrntnpoa nHhnm Prnčnif* 7<\ cnrpif»m nnvih ?*lnnnu in
sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in boli spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in i*P membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair A •’ Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jngoslovan“ j za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zft tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se Kj obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani članicami.
'k;
*«a
Kar se tiče asesmentov, bi priporočal, da bi bili jako previdni, da se jih preveč ne zviša, drugače, ako bi bilo to ne-obhodno potrebno na primer v bolniški sklad. Tam se bo skoro gotovo moralo, posebno za $2.00 sklad. Sem pa zato, da bi se naložilo dva centa mesečno na člana, ali kaj sličnega, kot en dobrodelni sklad, iz katerega bi se v slučaju stavk ali vsled kake velike nesreče prizadetim plačeval asesment za, toliko časa, da bi si na kak način zopet opomogli, ali dokler se ne bi stavka končala. Sedaj nimamo takega fonda, in je nemogoče kaj storiti za pomoč v takih slučajih. Torej bi priporočal, da se nekaj vkrene za take slučaje, kot so na primer stavke, posebno ker oni se borijo za sebe in za vse nas. Njih zmaga je nas vseh zmaga, in to bi mi morali vpošteva ti, da se jim priskoči na pomoč, kjerkoli mogoče.
Splošna glasovanja tudi povzročajo jednoti precej stroškov.. Moje priporočilo bi bilo, da bi se istega poslužilo le v važnih zadevah, tičočih se pre-memb točk v pravilih in druge važne zadeve, katere morajo biti rešene od strani večine članstva. Pri volitvah glavnih odbornikov na konvencijah bi pa priporočal, da se, ako le mogoče, izvoli namestnike za vse odbornike. Seveda mislim na ta način, da bi isti, kateri je za izvoljenim dobil največ glasov za urad, bil smatran za namestnika. Seveda se mora paziti za vsakega kandidata, za vsak po samezni urad, da je kvalifici ran in zmožen prevzeti urad, za katerega kandidira. To za vse slučaje, naj je izvoljen odbornikom na konvenciji, ali da je istega namestnik, za slučaj odstopa, odstavitve ali smrti odbornika. Na ta način bi bilo manj splošnih glasovanj, namreč kar se tiče za odbornike nič, drugače, ako bi bil kak izreden slučaj. S tem bi se prihranil organizaciji čas in denar, ako bi bilo več točnosti. V slučaju smrti ali kakor sem zgoraj omenil, se samo obvesti tistega, kateri je dobil za izvoljenim največ glasov na konvenciji, da zavzame izpraznjeno mesto, nakar se ga stavi pod varščino, kakor določeno v pravilih za isti urad. In tako, kakor sern omenil, bi ne bilo treba, da se zavleče štiri mesece ali še več, da se namestnik nastavi odborniku, kateri je umrl ali na kak drug način bil odstavljen ali odstopil. Po mojem mnenju je to izpeljivo brez posebnih stroškov in zamude.
Z bratskim pozdravom
Frank Škrabec, glavni nadzornik JSKJ.
POZIV NA DRUŠTVI
Društva, katera *e‘e,\iiio priobčeno društveno in slike v slavnostni izdaj1 * j Dobe, ki izide 18. juiij3’ pošljejo fotografije in t°za -
ne dopise uredništvu vsaJo 15. maja. Tudi oglasi za
se
sla'’
po
dnišf"
it«-
nostno izdajo lista naj možnosti pošljejo ure 15. maja. Društva naj VP vajo dejstvo, da čim P1*'1 ^ urednik le prispevke v 1 ° jjo tem lažje in tem boljše J** mogoče razporediti grad1'
Barbcrr>
V razpravi o pravil'*1 ^ jednote dopisniki vedno ,);l ^ gosto naglašajo velikan^*^
sk-eKonvencije. Ent sve ^ manjše število delegatov- ^ skrajšanje časa. Se str' .{j, Veliko bi se (kdo prib1/ ^ Veliko bi se dalo prihi'®pl tudi drugod, ne samo ef, venciji. Vzemimo na P' koliko denarja izplača nasaIl0^ nota samo za provizije za^ jz-pristople člane. Koliko ^ ^ plača vsako leto za posebna ^ grade nekaterim društvo^; ^ liko se še drugače potr°s krinko agitacije, ozirom*1 nih opravkov. Ali bi se jti! tudi tukaj nekoliko pi-'^
Če hočemo biti varčni. ^ mo biti samo pri konvencl ’ dimo tudi drugod. .
Po mojem mnenju Jc noma nepotrebno plačev^j.^ dolarsko provizijo za v $ posameznega člana. ' & .-e ber član dobre organih0 . g\c agitiral za isto, brez da dal za komišen. RaV"° jg ^ naj bi odpadle vse na^ posamezna društva, kei ^ v splošnem ne koristiJ0
tov,
%
Ma
ifo
»Ob !a j
člai
%
li
Ue
H
\
»a
el
*tii
v
tu
<i !
k
ter
H,
&
Čl
t
h,
•4
Ul
io
ifj
v
te.
»ti
fo
«tr
iti
H
%
s
[H|
■/,
s
\
Kar se pa tiče glavnih 0 ^ se kov, kateri so prošenj’ pt udeležijo kot govornik' ^ sebnih prireditvah tega ^ go društva, bi tudi "c ^j' biti plačani iz jednoti"0 ^
^ .-I.A ^ t0
koristi naši jednoti, c^a.g^jiri' krilo stroške, ki so zvezi. Vselej pa koris ni tistega društva, k« e
Ijil*
ne.	Tako potovanje	^
daj, najrajši nikoli,	^ f
slavnost priredi.
a»iu b>
Po mojem prepričanj ^ dobro, da prihodnja
o tej stvari toliko l'k'
za slavnostne priredit''0 lahko povabi ali zahte
ves glavni odbor.
Str°s^V
bi pa bili s tem v
vsako tako društvo, Pri vsem tem bi se
pi
k/
afi
toliko, da bi bili za	,i
venci je brez skrbi, v ^ ,.nšK°'
sU'°
j tiče naklade za sklad.
Naj posebej ornem111'}■-društvo sv. Martina, s ’	0",
K. Jednote v Barberry/’ obhajalo 25-letnico (Dalje na 4
S
i1
M
V
S
%
i
ti
i*
k
*'r
f Rave o pravilih
Waljevanje iz 2. strani)
^ ktošnjega leta. Vem,
to društvo zahtevalo & ali v
1 vec govornikov za ti-
^ ' Upam pa, da bo prvo,
roške, ki so s tem v zve-
'1110 trpelo. Ne mislim pa,
U(li bi ne bilo dobro, če
1 Porabilo nobenega cen-
luy 0 Pridobivanja novih
. ' Jaz bi od moje strani
E ’ da se iz stroškovnega
P^ča za zdravniško pre-
Uj.Za vsakega prosilca, ki
polnil 25 let. Nadalje,
• oKi	organizator-
ja k°ncu leta nekaj nagra-ig ^°tovo število pridoblje-anov Pod dvajsetim letom, tako naj bi se dala na-,"Stanovnikom novih dru-
Cp n
Povprečna starost novih ,	ne presega 25 let.
.	kolikor več kandi-
kolikor manjša po-a starost, toliko večja
kto
;5ti
n
bila
tudi
a nagrada. Priporo-
i. Nobene pristopnine za ' taile> ki še niso izpolnili petindvajsetega pa 1 .^’'desetega leta naj bi mčal
• da se za naprej ne
<Jva
en dolar. Od 35. a dolarja, od 40. leta Pet dolarjev pristop-a Pa ne bo agitacija iij^r*zadeta, pa lahko glav-I dovoli prosto pristop-v§e kandidate par me-a *eto, ampak samo ta-(stvom, ki so že pridobila število mladih članov, .e nam ne bo treba bati , asesmenta v posmrt-
J^d.
P se bo kateri hudoval jl Sojini dopisom, češ, ^vatsko, če bi moral eden j||.ati kot drugi. Zapom-L to, da le kot člani j* J'e in sestre. Tisti, ki L.vn> tudi še ni naš brat. ° na,i postane naš brat, sestra, ker le v ta ° brez skrbi zaupamo. ^ tista podlaga, na ka-'^Ko zidamo. Gledati jno-, ,-iitti damo vse' ugodno-j J“oljše pogoje za vstop 0r8anizacijo. ji sitimi naj se odpravi, kt110 potrebujemo no-se da mladini vse 1 in zmanjša upravne "5 Jist0 tarnanje o stro-;i °nvenciji ne drži. Ti-IS'ijo, da so naša pra-C°lna, da ni treba iz-W;; ’ se motijo. Še bolj
’ ki mislijo, da bi % ^ 0 Par dni časa za pri-‘C^en^ijo. Nisem no-id °vnjak; čitam le pra-^ /^Prave, pa smelo tr-koi^ Se prihodnja konvenciji,'*1 v Petih dne, da bo ti, Jtvo popolnoma zado-^ ‘sti časi, ko bo naša Sirijo zato obdrževala %£•kw J'
\l. 11 ’ so še daleč.
1 Pozdrav!
to sili dr-
, f' bi^i
V
iKV
}tif i-
j v Joseph Hiti, u«tva št. 44 J.S.K.J.
Barberi on, O
0c^ ilPrila sem oi-^j|J °stro kritiko glede L Hi i So^l'ata Farenchaka. Vsi. i1q prav, da se ga je
Prav Farenchak. Bi Drugo je, Ta
t,	sem	ga namreč
u> ,)e priporočal, »^taki predlogi pridejo
Vj M,
V'ostoim'
^k
"t , Prav razumelo.
bi
'A M
katere priporoča Bm svojega delega-J&ot ')r'de itak v javnost,
, i>, i,, ^ glasila, ali na kon-'a v zapisnik ne pri-^ f0cj|' 8e mora ravnati
• A^ruStva-	-!e
^ ii(s" 0 tega nc stori in
‘A f,j Pa Povedati na kon-
|.,vr6ri Vl>eden biti delegat,
d lla sedi skupaj z
^i,	^ °gati v konvenčni
(f° cleie^(lt Predlog, predla-
\	'^u	Oti	konvenciji,
f, bi |)-,°re v zapisnik, ker
res treba steno-
posameznih društev svojim delegatom, v zapisnik, brez da bi to najmanj e oviralo ali povečalo delo na konvenciji. Kako se bi dalo to narediti? Prav lahko. Vsak delegat naj bi si vse take predloge spisal razločno in natančno že doma. Ako bi bilo od enega društva več takih predlogov, bi moral biti vsak tak predlog spisan na posebno polo papirja, zadosti veliko, da se na ravno tej poli narede, ako potrebno, večje ali manjše spremembe ali dodatki potom zapisnikarja. Ko bi potem to delegat predlagal, kadar pride vrsta za tfj, bi ta že spisan predlog enostavno izročil zapisnikarju. Zapisnikar, ako je tak predlog sprejet, bi pod predlogom zapisal:	sprejeto:	Ako
predlog ni sprejet: nesprejeto, in ako celo nepodpiran: nepod-piran. Vsak tak predlog bi seveda moral nositi številko društva.
Lahko se bi tak predlog naredil tudi v kopiji, in kopijo takega predloga se bi izročilo zapisnikarju, kateri si bi vse take predloge že v naprej porazdelil na mizi, med tem, ko bi delegat obdržal original in tega prebral. Tako vidite, še “pošte” ne bi bilo treba. Jaz nikakor ne morem priporočati tega, vendar pa, ako bi društva ali katero društvo videlo potrebo nadzirati na ta način svoje delegate, se bi to na ta način lah-fco naredilo, brez vsake zamude časa ali večjega dela.
Drugo, kar imam za pripomniti k razpravi sobrata dr. Gra-heka je, da je res, da delegati dosti vidijo, kar drugo članstvo ne vidi. Je pa tudi res, in to je zelo važno, da dober govor-nik-delegat na konvenciji lahko s svojim govorom hipno pridobi za svoje načrte in priporočila konvenčne zborovalce, da se ti zavedo tega šele potem, ko je prepozno in se ne da več pomagati. Zgodovina konvencij naših raznih podpornih organizacij nam več in celo dosti takih slučajev pove, ko je kdo, ki zna govoriti kot ‘raztrgan dohtar,” zapeljal celo zbornico s svojim izurjenim in medenim jezikom, in jih pripravil, da so naredili nekaj, kar povzroča potem ne samo par let, ampak cela deset-etja prepir in nezadovoljnost. Vsled tega je zelo priporočljivo, da se o vseh spremembah in izboljšanju pravil in sploh o poslovanju Jednote že prej na društvenih sejah razpravlja, posebno pa še v glasilu, in naroči kolikor mogoče natanko delegatu, kako se ima ravnati.
Ako pride pri tem do kakega cirkusa, je ravno to krivo, ker se premalo v javnosti razpravlja in premalo pojasni. Skoro gotovo je več takih, ki imajo zelo dobre ideje, in zelo koristne za Jednoto. pa tega pred konvencijo ne dajo v javnost, boječi se morda, da bi jih potem kdo drugi prehitel na konvenciji, in to njih idejo potem predlagal, kot produkt njegove glave. Mogoče tega ne store, ker se boje kritike ali vsled drugega vzroka.
Vem pa, da je tako, ker na konvenciji pride več na dan, kar bi moralo priti na dan dva ali tri mesece prej, in ako bi prišlo prej, bi bil v več slučajih sklep konvencije v več zadevah drugačen, ker prigodi se, da zelo dober ali hitro pojasnjeni predlog na konvenciji ne more biti zadosti hitro zapopaden po delegatih. In ker ga ti ne morejo hitro zapopasti, ga enostavno zavržejo. Drugo je, da so pisane besede vse enako glasne. Tiskarski stroj nič ne gleda na močan glas, na šibek glas, na zadrego ali plahost in osebnost pisalca. Na vse to pa več ali manj gledajo poslušalci govorniki in vse to več al: manj vpliva nanje.
Anton Okolish, član društva št. 44 J.S.K.J
razmah, kakor baš letos. Zasluga gre zadnji konvenciji, ki je gledala v bodočnost, in ustanovila lastno glasilo Novo Dobo, v kateri imamo več prostora in svobode za izražati svoja mnenja. To je jako razveseljivo dejstvo, ker se lahko upa in tudi napravi prihodnjo konvencijo krajšo, ker bodo lahko delegati videli mnenja mnogih iz glasila, in iz njih črpali najboljše.
Tako bi tudi jaz rad povedal par svojih mnenj. Kar bode na prihodnji konvenciji najbolj važno, bo brez dvoma bolniška podpora, kako zasigurati te sklade brez nadaljnih izrednih naklad. Po mojem mnenju bi se precej odpomoglo, ako bi se zvišal asesment za eden dol. dnevne bolniške podpore za 10c, bolniška podpora pa se ne bi plačevala za prve tri dni. Razlogi za to so pa: Ako se asesment preveč zviša, je jako težko pri pridobivanju novih članov, posebno pri mladih tukaj rojenih, na katere polagamo sedaj vse upanje, ker večinoma vsak kandidat tudi hoče vedeti, koliko bo plačeval, predno pristopi. Obrne se pa tudi na ameriška društva, in kjer dobi boljše pogoje, oziroma za manjši asesment, tam pa pristopi. Za hitro bolezen pa mladi ljudje ne gledajo, izvzemši, kateri so podvrženi raznim boleznim. Kar se pa tiče nas starejših članov, pa tudi večinoma niso tako potrebni v začetku bolezni kot pa pozneje, tako da bi lahko vsak pogrešal prve tri dni. Veliko je pa tudi takih, ki so bolni samo sedem ali osem dni. Ako se ne bi bolniška podpora plačala za prve tri dni, bi mogoče šel na delo v petih ali šestih dneh, tako pa počaka par dni pa dobi podporo za vse. Vzemimo za podlago mesec februar (za vsaki mesec jaz ne vem, videl sem pa statistiko od zadnjega februarja v glasilu), ko je bilo na bolniški listi črez petsto članov. Ako odvzamemo podporo za prve tri dni, to znese $1,500. na mesec, v enem letu $18,000 pride pa gotovo več, ako vzamemo, da je sorazmerno več članov bolnih, ki so zavarovani za dva in tri dol. dnevne bolniške podpore. Je resnica, da je vsak bolnik potreben, je pa tudi resnica, da težko plačujemo izredne asesmente, in še poleg tega jako težko dobimo nove člane. Kar se pa tiče razredov za dva in tri dolarje dnevne bolniške podpore tega pa jaz ne omenjam, ker nisem v njih, za te naj člani povedo svoje mnenje, kateri so prizadeti.
Pa še ena stvar, ki bo mogoče prišla na prihodnjo konvencijo zaradi bolniške podpore. Zadnjič sem čital mnenje enega sobrata, da bi se dolgo bolnim, namreč dve leti, prestalo plačevati bolniško podporo, ako pa po dveh letih ozdi-avi, se mu pa plača za nazaj. Kakšno mnenje je imel omenjeni sobrat, ne vem! Gotovo je pa mislil, da bi napredovali pri Jednoti boljše. Ali moje mne nje je pa baš obratno. Vzemi mo, da je dober član naše J. S. K. J. že 10-30 let, karniso red ki slučaji. Vsa ta leta je redno plačeval svoj asesment, kar na enkrat pa zboli, kar se lahko zgodi vsakemu, za neozdravljivo boleznijo, jednota mu plačujte celo podporo za prvih šest mesecev, potem pa pol do dveh let. Ko pa preteče dve leti, ga pa pustimo na cedilu, takrat ko je podporo najbolj potreben. Sedaj pa nastane vprašanje, zakaj se mi imenujemo bratska organizacija? Mar zato, da bodemo dolgo bolne, oziroma stare člane, pustili njihovi usodi v najbolj kritičnem položaju... Dokler so bili zdravi in mladi so nam pomagali do premoženja, katerega imamo sedaj. Sejali so! Ko pa pride čas žetve, naj pa gledajo, mlajši pa zase hranijo. Z a tor a j bi naj prihodnja konvencija napravila pravila,
da bi bili dolgo bolni oziroma stari člani, prav tako deležni ako že ne cele podpore, pa vsaj iz sklada onemoglih, in naj se ne boji v ta namen zvišati tudi k temu prilično asesmenta, ker vsak lahko ve, da nam zdravim, se ne pozna par centov na mesec, kateri je pa dolgo bolan, mu je pa vsaka pomoč dobrodošla. Po mojem prepričanju bi večina rajše plačevala nekaj več v onemogli sklad, kakor pa v bolniški. Razlog: Stari člani, oziroma dolgo bolni, ne morejo več plačevati asesmentov, bolniki pa, ki šele zbolijo pa ložje pogrešajo prve tri dni. šele potem bomo lahko rekli, da smo bratska podporna organizacija, ker ne bomo dopustili, da bi stari ali dolgo bolni bili prepuščeni sami svoji usodi. Ako so nam enaki, kadar redno plačujejo svoje prispevke, naj bodo še takrat, kadar jih obišče nesreča.
Sedaj pa še ta “K,” ki nam dela toliko preglavic in stroškov. Na primer na zadnji konvenciji, koliko dragega časa je vzelo, pa vendar ni prišlo nikamor. Jaz za mojo osebo sem nevtralen, podvržem se pa rad večini, argumenti so za in proti. Boljše je pa, ako se dela za sedanjost in prihodnjost, <ot pa za preteklost. Računati moramo na prihodnjost, ker preteklost je že šla! Prihodnjost nas pa še čaka. Po mojem skromnem mnenju bi bilo najboljše, ako bi sobrat gl. tajnik pisal vsem društvenim tajnikom, ali dal uradno naznanilo v glasilo, naj vsako društvo voli tajno za “K” ali proti, delegati bi prinesli s seboj uradno potrjene glasovnice, mala društva pa, ki ne morejo poslati delegata, pa bi poslala izid glasovanja na gl. tajnika. Na konvenciji se bi pa ne šlo po delegatih, ampak po številu glasov, katere so oddali člani. Tako bi se uklonili večini, ker mislim, da jo vsi vpoštevamo, in s tem prihranili mnogo dragega časa. (Ako je sploh to mogoče, in ako pravila dovoljujejo.)
Naj se prihodnja konvencija poskuša odgoditi v štirih dneh, kot je priporočal naš vrhovni zdravnik dr. Joseph V. Grahek. Ne denarja po nepotrebnem stran metati, ker ga tako potrebujemo za mnogo bolj nujnih stvari.
Frank Gregorin, član dr. 53 J. S. K. J,
New Duluth, Minn.
Naše društvo Sv. Srca Jezusa, št. 128 JSKJ je na seji meseca marca razpravljalo o pravilih in je tozadevno prišlo do nekaterih zaključkov, katere tu navajam.
Priporočamo, da sta v prihodnje samo dva razreda bolniških podpor, in sicer za en dolar in za dva dolarja. Za prvega naj bi se plačevalo po 75 centov mesečno v druzega pa $1.55. Oba sklada naj bi bila skupaj. Kar se tiče plačevanja za operacije in poškod-nine, naj bi se ustanovil prostovoljni poškodninski sklad, glede katerega naj bo vsakemu na prosto voljo dano, če se hoče v istem zavarovati ali ne. Plačevalo naj bi se v dotični sklad po 10 centov na mesec. Upamo, da bi bilo s tem načrtom ustreženo večini članstva, ker bi odpadle tiste neprijetne naklade.
Glede konvencij smo razmo-trivali in prišli do zaključka, da ostanejo po starem, to je, da se vrše na vsaka štiri leta. Ne bi bilo umestno, da bi se konvencije vršile na šest let, kot je nekdo priporočal, četudi bi državne postave to dovoljevale. V teku štirih let je treba, da se snidejo delegati, ker vedno’ pride kaj posebnega in novega, kar more rešiti le konvencija. Kakor smo podučeni, tudi državne postave zahtevajo, da se vrše konvencije podobnih organizacij vsaj na vsaka štiri leta. Priporočamo pa, da se omeji število delegatov,
Pa
vu tri tedne časa. ko IUu-avnost nesmisel. ^eHi Pricle-i° vs* Predio-v naprej potom
Little Falls, N. Y.
Mislim, da je prvič v zgodovini J. S. K. J., da bi razprave o pravilih zavzele tako obširen
in sicer tako, da nobeno društvo ne-pošlje več kot enega delegata; društva, ki imajo manj kot 50 članov, naj se združijo z drugimi za izvolitev enega delegata. Priporoqllji* vo je tudi, da se konvencije, kolikor mogoče skrajšajo. Tako delajo velike ameriške organizacije. ki skončajo svoje konvenčne posle v treh dneh. Glede dela delegatov na konvenciji se moramo zgovoriti potom našega glasila, saj zato ga imamo. Imenoval naj bi se posebej odbor, ki bi prišel skupaj tri dni pred konvencijo. Ta bi sestavil predloge, ki bi jih dobil iz našega glasila. Ti predlogi naj bi se na konvenciji kratko raztolmačili in predsednik naj bi določil 15 ali 20 minut časa za debato. Potem bi delegati glasovali za vsaki predlog posebej. Konvencija bi bila na ta način prav lahko v treh dneh končana.
Glavno vprašanje na konvenciji pa bo nedvomno radi črke “K,” ki nam povzroča neprilike že toliko časa. Naše društvo je prišlo do zaključka, da naj ime ostane kakoršno je. Napredek Jednote nima prav nič opraviti z njenim imenom. Ako je Jednota v zadnjem času precej dobro napredovala s tem imenom, ne vidimo vzroka, zakaj bi ne v bodoče. Da bi dobili mnogo novega članstva če bi ime spremenili, se nam ne zdi verjetno, pač pa sodimo, da bi znali še člane izgubiti. Nekateri bi se čutili užaljene, če se staro ime spremeni. Glavno je, da se'navzame-mo pravega bratskega duha, in se zavzamemo, da naša dična Jednota mora napredovati. Pričnimo s kampanjami, nagovarjajmo rojake, razložimo jim kako dobra je naša J. S. K. Jednota, pa bo organizacija rastla tudi s sedanjim imenom.
Za društvo št. 128 J. S. K. Jednote:
Anton Chernich, tajnik.
Ely, Minn.
Spomlad se bliža, oziroma je že tukaj, ker vidimo že raznovrstne ptice in druge živali-ce, ki so zapustile zavetja in brloge, kjer so se skrivale pred hudim mrazom in zimo. Celo medveda smo že videli te dni, in čudil sem se, da se je pojavil na prostem tako zgodaj. Morda ga je prebudilo streljanje in grmenje v kamnolomu. Najbrže bo še poiskal zavetja za toliko časa, da jagode dozore. Ribolov je tudi že dober. Tu imamo mnogo lepih jezer, ki so obdana s še lepšimi gozdi. Napisal bi lahko o tu-kajšnih naravnih lepotah še mnogo, toda lotiti se moramo važnejše zadeve, namreč bližajoče se konvencije JSKJ, ki se bo vršila v Ely, Minnesota.
Čital sem dopise mnogih članov in primerjal mišljenja enega in druzega, in izprevidel sem, da večina lepo zagovarja našo J. S. K. Jednoto. Res je, da jih je nekaj, katerim ni všeč taka, kot je, toda ni človeka na svetu, ki bi vsem ustregel. Toda jaz se strinjam z večino in ostanem kot sem. Bil sem eden izmed ustanovnikov JSKJ in tudi nadzonnik istega leta, zato smatram za svojo dolžnost, da povem na tem mestu svoje mnenje.
V prvi vrsti upam, da mi ne bo nihče zameril, ali štel v zlo, če povem tako kot mislim. Ni moj namen koga žaliti, ali odganjati člane iz Jednote, saj smo jo zato ustanovili, da se bratsko ljubimo in se medsebojno podpiramo. To je bil naš namen in cilj ob ustanovitvi.
Ko smo ustanovili JSKJ smo bili vsi enega prepričanja in enega mišljenja. Takrat ni bilo več različnih struj. Takega mišljenja je : naš narod še danes, ki trumoma pristopa pod zastavo matere JSKJ. In sedaj je v njenih vrstah že tretji rod, ki je ponosen na ime JSKJ.
Zdaj opazujem da eden ali
drugi priporoča, da bi se ime naše Jednote izpremenilo. Toda, saj imamo vendar pri Jednoti vsi enake pravice, vsi dobivamo enako podporo, če smo upravičeni do nje, in nihče ni bil še oškodovan radi imena. Naši čeki so sprejeti in izplačani na vsaki banki in bolniki so zadovoljni s podporo, ki jo deli Jednota. Naša pravila jasno povedo, da se ne sme žaliti članstvo zaradi njih privat nega verskega ali političnega prepričanja. Zahteva po-spremembi imena prihaja, po mojem mnenju, od manjšine članstva. Večina članstva je plačevala asesmente in naklade skoro trideset let, da se je blagajna vzdignila do milijonske svote. Ne bi bilo lepo, da se zdaj to ime izpremeni, ko je bilo dobro toliko časa. Starejši člani bi se s tem nedvomno ču tili užaljene.
Ako ima mati več otrok, katere vse enako ljubi in vsem enako kruh deli, in jim daje vso prostost, se vsaj ne bo zahtevalo, da mati izpremeni svoje ime radi tega, ker dvema otrokoma več ne ugaja. Ali ni boljše, da se ta dva podata večini in da v harmoniji delajo naprej za skupno dobrobit?
V razpravah o pravilih v številki 14. našega glasila smo či-tali od nekega dopisnika trditev, da je ime “katoliško” samo na platnicah naših pravil, in da bi se to moralo spremeniti. Toda to ime je tudi na vseh uradnih listinah, na finančnih vlogah in članskih certifikatih. Naša JSKJ se vendar s tem imenom razvija in razcvi-ta, postala je milijonska organizacija in je nadsolventna. Koliko jih je voljnih, da bi iz-premenili svoje ime, če ne odgovarja njih mišljenju?
Torej ime JSKJ naj ostane kakor je, kajti posledice izpre-menitve bi občutilo članstvo in Jednota v splošnem. Pač ne bi bilo umestno, da se dosedanje ime naše slavne Jednote izpremeni baš v njenem rojstnem kraju in ob priliki njene tridesetletnice. Zapišimo rajši njeno ime z zlatimi črkami v zgodovino za trajen spomin.
To se ni napisal na prošnjo, zahtevo in v imenu spodaj podpisanih ustanoviteljev J. S. K Jednote.
Yam pa, delegatje in dele-gatinje, priporočam, da delate previdno za JSKJ. Sobratski pozdrav celokupnemu članstvu in dobrodošli delegati in delegatinje v Ely, Minnesota!
Joseph Mantel, član dr. št. 1 in ustanovitelj
JSKJ.
P. S. Spodaj podpisani ustanovitelji JSKJ se strinjajo gornjim dopisom sobrata Jos. Mantelja:
John Prijatelj, Peter Maurin, Joe Zobec, Nik Matetič, Geo., Barič, Joe Plutt, Mihael Mate-ša, John Škufca, Mihael Sterk, Matt Muhvich, John Gnidica, John Horvat, Joe Skala, John Merhar, Frank Jerich, Joseph Agnich, Joseph Mantel, Štefan Banovec.
Sheboygan, Wis.
Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 82 J. S. K. J. je vzelo v pretres pravila in priporoča, da se izpremeni j o, oziroma drugo? puste neizpremenjena, kot spodaj navedeno.
Člen 1. naj ostane neizpre-menjen. Za vsak slučaj pa priporoča naše društvo, da naj se da zadeva glede imena še enkrat na splošno glasovanje. V to svrho je potrebno, da se izpremeni v II. členu točka 5., ki določa, da se svedočba inkorpo-racije (Articles of Incorporation) more izpremeniti edino le na konvenciji z dvetretinsko večino — v tolika, da bo določa-i la, da more to storiti članstvo i potom splošnega glasovanja z dvetretinsko večino. Ako bi članstvo odglasovalo za staro ime .naj bi bila ta zadeva vsaj začasno rešena, recimo za 10 ali 20 let, in se v tem času o tej zadevi ne debatira niti v glasi-
lu, niti na konvenciji.
Člen VI., tikajoč se konvencije, naj se radi stroškov toliko popravi, da se ne voli konvenč-nega predsednika, ampak naj predseduje predsednik Jednote. Odpravi naj se tudi poverilni odbor in naj isto delo opravi glavni nadzorni odbor. Radi tega naj bi se popravile vse točke, katere se tičejo navedenih izprememb v gori imenovanem členu. Ako se odpravi poverilni odbor, naj se črta člen XVIII. v celoti.
V členu IX. naj se popravi točka 1, v toliko, da vsako društvo od 25 do 150 članov sme poslati enega delegata, od 151 in naprej pa dva in ne več.
Člen XI., točka 2. naj se popravi v toliko, da bodo dnevnice za delegate in glavne odbornike po $7.0, mesto po $8.00 kot sedaj. Točka tri naj bi se na koncu glasila, da za spalne vozove Jednota ne plača.
Člen XIII., tikajoč se pomočnikov v glavnem uradu, naj se črta, oziroma nadomesti z drugim, ki bo določal, da konvencija voli pomožnega tajnika, kateri naj bi zavzemal mesto prvega pomočnika v glavnem uradu.
Kar se tiče bolniške- podpore, naj bi ostalo po starem. Razume se, naj se vsak razred sam vzdržuje. Za tridolarski sklad je najboljše, da se odpravi; sicer pa to prepuščamo članom dotičnega razreda.
Nadalje priporočamo, da bi se spremenila točka 9. v členu XXXVI., v toliko, da bi bil v gotovih slučajih vpoštevan tudi ciropraktor, mesto doktorja medicine. Pri našem društvu smo imeli bolnika, kateremu je zdravnik priporočal naj gre h kiropraktorju, kateri ga je tudi ozdravil. Vrhovni zdravnik mu je potem podporo odklonil, kar je pač po sedanjih pravilih bil opravičen storiti.
Bolniške nakaznice naj bi »e toliko povečale, da bi bilo mi njih več prostora za podpise bolniških obiskovalcev.
Nadalje apelira nase društvo na predstoječo konvencijo, da poskusi vse, kar je mogoče, da dobimo poslovno pravico v državi Wisconsin. V našem mestu ai lahko dobili mnogo mladih in dobrih članov v mladinski in odrasli oddelek, ako bi imeli po-slovalno pravico. Tudi po drugih krajih te države biva mnogo Slovencev, kjer bi se gotovo ustanovila društva in priklopila k naši nepristranski in najboljši Jednoti, ako bi ne bilo tega zadržka.
Za društvo št. 82 J. S. K. Jednote:
Matt Koščak, predsednik; John Mervar, tajnik;
Anton Kolar, blagajnik.
Ely, Minn.
Naj bo tudi meni, kot dolgoletni članici JSKJ dovoljeno izraziti moje mnenje glede bodoče konvencije JSKJ. Ne bom posegala globoko v pravila, ampak to prepuščam drugim bolj zmožnim, posebno delegatom in delegatinjam. Ne vem pa, zakaj je toliko pisanja in prerekanja radi črke “K.” Jaz sem že 26 let članica Jednote, pa še nisem slišala, da bi ne bila komu izplačana podpora ali smrtnina radi te črke in če se ime spremeni, bo prišel prepir v organizacijo. Nekateri se izražajo, da ne bi bili veliki stroški. Gotovo ne za tiste, kjer je le eden ali sta le dva člana Jednote. Toda poglejte malo dalje, kjer jih je osem ali deset, dela pa samo eden in plačuje jednotine prispevke. Jaz vem to iz lastne izkušnje, ker nas je šest v odraslem in dva v mladinskem oddelku, dela in plačuje pa samo eden, kajti otroci vsi obiskujejo šole. V šoli pa noben otrok nič ne zasluži, pač pa so z njimi 1« stroški. Za take ne bi bili stroški tako malenkostni, kot za posameznika.
Marsikateri ne bi mogel prenesti takih bremen in bi bil pri-
sli. Bil je to čudovito lep izraz ljubezni do bližnjega, ljubezni do trpečih naših bratov. Torej, riajprisrčnejša zahvala vsem vsem!	Theresa	Jereb.
žil. Težak se je zgrudil mrtev na tla. Dogodek je zbudil splošno razburjenje v naselbi-
lavcev. Mr. Strutzel je Slovenec.
Desetletna Lucile Košiček, bila bi pri otroški igri skoro izgubila oko. Kos lesa se je izmuznil iz roke 13 letnemu fantu in močno ranil deklico prav pod očesom. V bolnišnici so rano zašili in izjavili, de vid deklice ni v nevarnosti.
Ne odlašajte
Višek potovalne sezone se hitro bliža. Skupina rojakov za skupino odhaja v stari kraj, bodisi na obisk ,ali za stalno. Za vsakogar, ki je namenjen 'na pot to poletje, je skrajni čas, da se definitivno odloči in si rezervira prostor.
Na 9. junija se vrši naše glavno skupno potovanje 'na neprekosljivem francoskem parniku “Ile de France.” To potovanje obeta biti eno od največjih. Udeležili se ga bodo rojaki iz Brooklyna, New Yorka, Pittsburgha, Clevelanda, Ghicage, Indianapolisa, Jolieta in mnogih drugih naselbin. Razume se, da bo tudi to pot naš zastopnik spremljal rojake prav do Ljubljane in skrbel za udobnost potnikov. Naši potniki bodo imeli prostor v najboljšem delu parnika. Priglasite se čim prej tudi vi. Ne odlašajte več!
,
Na 30. junija, istotako na prvaku “Ile de France” se vrši naše naslednje skupno potovanje, katerega se bo udeležilo posebno veliko rojakov iz Milwaukee, West Allisa in Sheboyga-na. Pridružite se jim tudi vi in ne odlašajte. Vsakdo je dobrodošel.
Na 14. julija se vrši naše zadnje skupno potovanje to poletje in sicer to pot ‘na priljubljenem “Paris-u”. Tudi za to potovanje je priglašenih že več rojakov. Priglasite se čim prej tudi vi.
""'v*
■BUiBSHBEinnMHnPHMHMM!?- ,
- J'"' • ...	'
Vreme imamo tu še vedno nekako čudno. Pomlad se po-kazuje in zopet skriva, prav kot nagajiva deva. Toda če gre človek mimo doma in brivnice našega rojaka i/i sobrata S. Zuro, na Elizabeth St.., se takoj zave, da je v deželi pomlad in da se bliža poletje. Tako lepo je vse na okoli obdelano in urejeno, da človek ne ve, da-li se nahaja v trgovskem ali stanovanjskem delu mesta. Kdor skrbi za lepoto okoli svoje hiše, pomaga, k ugledu vsej naselbini.
Chisholm, Minn.
V	soboto večer 21. aprila sta bila sobrat John Bavec, blagajnik društva št.	80 JSKJ,	in	njegova	soproga	prijetno	iznena-
dena,	ko jima	je okoli 300	pri-
jateljev priredilo veliki “surprise	party,”	in sicer	za	25-
ietnico zakonskega življenja, Mr. in Mrs. Bavec spadata med tukajšne pijonirje, ker sta bila tu, ko se je začel Chisholm šele razvijati. Upamo in želimo, da srečna in zdrava dočakata tudi petdesetletnico.
Igra “Poslednji mož,” katero je priredilo društvo sv. Jožefa, št. 30 JSKJ v nedeljo 22. aprila, je jako dobro izpadla v vseh ozirih. Vsem igralcem in igralkam moramo častitati na njihovem uspehu. Nekateri so bili prvikrat na slovenskem odru, in dasi so tukaj rojeni, so zelo dobro rešili svoje vloge. Tudi pevskemu zboru se pozna, da ga vežba vešč pevovodja. Lahko rečemo, da je naš pevski zbor “Lira” najboljši slovenski pevski zbor v Minnesoti. Naš mladi devetletni pevec Joseph Ros je tudi vse prijetno iznenadil s svojim nastopom. Zapel nam je solospeva “Tiček” in “Among Souvenirs.”
Koncem meseca maja bo pevski zbor “Lira” priredil svoj koncert. Dan še ni določen, vendar naj bodo rojaki na koncert “Lire” že zdaj opozorjeni.
John Sterle.
Prvi dan ribolova te sezone je bil.zelo povoljen za ribiče Gillespie, Perona in M. Bron-skole (Slovenec), ki so dne 25. aprila vjeli enajst in pol funta teško ribo vrste “pickerel.” Riba je dolga 35 palcev in je največja ujeta v reki Kankakee v zadnjih desetih letih.
Dva in pol akrov obsegajočo “farmo” na križišču Midland Ave. in Troy Rd., je dosedanji lastnik II. S. Fletcher prodal Slovencu Josephu Jon-tesu. Dotični prostor je bil že anektiran po mestu Joliet, toda Fletcher tega ni dovolil in najvišje sodišče je dvakrat njegove pravice potrdilo. Tako dotični prostor še do danes ne spada pod mesto. Novi lastnik baje aneksiji ni nasproten.
J. D. Strutzel Rubber Co., ki izdeluje razne gumijaste predmete je zdaj v polnem obratu. Zaposljenih je za zdaj 30 de-
Republic, Pa.
Člane društva “Vsi za enega, eden za vse,” št. 1711 JESKJ opozarjam, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 20. maja. Na dotični seji bo volitev novega društvenega tajnika, ker sem se podpisani temu poslu odpovedal dne 15. aprila. Torej pridite vsi na sejo, da ne bo potem kakšnega prerekanja. Pridite vsi, ki kaj dolgujete društvu, kakor tudi tisti, ki imate kaj za dobiti od mene, da bodo vsi računi urejeni in da novi tajnik ne bo imel nepotrebnega dela za nazaj.
Tisti člani, ki pošiljate ases-ment po pošti, skrbite, da boste poslali zadostne svote, ker če bo kaj manjkalo, ne bom sprejel. Tiste naklade so mi že dosti odnesle. Zakladal sem za tega ali onega, potem je pe društvo pustil.
Torej, vsi člani na sejo 20. maja, da si izvolite novega tajnika, in da se vsi računi uredi-jo v vsestransko zadovoljstvo!
Mike Unitech, tajnik.
Lahko pa potujete z vsakim drugim parnikom, kajti mi zastopamo vse važne linije in vam lahko postrežemo v vsakem slučaju.
Pišite nam po vozni red parnikov, cene in druge informacije, dalje po slike parnikov, kabin itd. Pošljemo jih brezplačno.
Obrnite se na nas tudi:
a) kadar pošiljate denar v stari kraj,
b) kadar želite dobiti denar iz stare-
ga kraja,
c) kadar ste namenjeni dobiti kako
osebo iz domovine,
d) kadar rabite pooblastilo, kupno po-
godbo, izjavo ali kako drugo notarsko listino, in
e) kadarkoli imate kak drug posel s
starim krajem.
SLOVENSKA BANKA
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
455 W. 42d St., New York. N. Y.
““	Ml
| Lepe | 1 tiskovine I
r	=
ib v*£a društva, za trgovce, £ posameznike, za vsukovrst- S ne prireditve dobite vselej E
I po nizkih cenah
v prvi slovenski unljski tis- x kami v ZJed. državah, kjer S dobite ob vsakem času za- jjj E oesljivo in	E
| točno postrežbo
Se priporočam druStvom, ro- E Jakom, trgovcem za vse pri- E like. Prevzamemo največja S kot najmanjša dela.
| Ameriška Domovina |
6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O.
am	mm
SiiiliiiimiiiimiMiiiiMiimimmmmtmS:
rYirYYITXXrTTYTTrYYTXlirYYrYYTTTTT-irTYYTYYrrXXXg^
V STARI KRAJ!	V STARI KRAJ!
VELIKI POLETNI IZLET V DOMOVINO
Z VELIKIM PARNIKOM	|
“PARIS’
DNE 11. MAJA 1928
Kabine prostorne in zračne — hrana izvrstna.
Najugodnejša prilika za vsakega, ki namerava obis kati stari kraj. Potnike bo spremljal naš uradnik Pia v Jugoslavijo. Nikakega presedanja na železnici. Via vozi iz Pariza naravnost v Ljubljano in Zagreb.	:
Za natančnejša pojasnila se obrnite na:	|
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT ST.	NEW YORK, N. Y*
f	RUDOLF	PERDAN
|	SLOVENSKI	JAVNI	NOTAR
£ Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stroko
spadajoče posle.	.,
I 933 E. 185th SL	Cleveland, Obio^JjJ
EDINA AGENTURA ZA VSO AMERl^J j
Poskušnja .je dokazala, da so kose zvane “Komet močnejše STAROKRAJSKE KOSE, rezila, da jim ni VK in jih popolnoma garantiramo. — Pošljite poštno na*'*1' co z naročnino, poštnino plačamo mi.
.•j? cžaib ^ P J u
Cene so: Kose “Komet” z rinlco, 26 do 33 palcev po .‘j>2.50; šest kos skupaj po $2.25 komad. Kose dru#e 5 ste, bolj ozke, poliranke, samo 30 in 32 palcev dol£e’ ^•50-	'	»g
Kosišča, lepa, iz trdega lesa po $2; močnejša P° Klepalno orodje, ročno kovano, teško. po $2.00.
Brusilni kamni “Bargamo”, črni, po 75c.
Motike, ročno kovane pri Dobrem Polju, po $1-50' ^ Srpi, lepi, veliki, za klepati, po $1. Ribežni za rep0 ti na dva noža po $1.50.	.	j.|$J
Plankače, ročno kovane v Jugoslaviji iz najboljšega ^
Male za desno roko po $3.00, velike po $6.00. LitetfK® klonite po $1.20; “Štefani” (2 litra) po $1.50.
' Naslov zapišite samo:	Hi
STEPHEN STONICH
CHISHOLM, MINN.	i
?If
Razpošiljamo na vse kraje dobro zapakirane ko'tj®po: po in cevmi, prav po starokrajski šegi izdelane. P1* cenik. — Pri nas vedno kupite najboljše vrste peči finejše pohištvo na lahka odplačila.
PIŠITE PO NAŠ BREZPLAČNI CENIK ZA —
L JI NO, PECI IN RAZNO DRUGO POHIŠTVO. pH CALI SE BOSTE, I)A PRI NAS JE CENEJŠE.
3 " :  ' - - '.................  -	-.........................................................................................................................................   j
{	DRUŠTVO KRASNI RAJ, ŠT. 160 J. S. K.	*	I
&	CLEVELAND,	OHIO	l
|fl
I	Društvo	“Krasni Raj ”, št. 160 J. S. K. Jednote je	V	I
a	novlieno dne 23. avgusta 1925, z majhnim številom člans
I	času svojega obstanka pa je prav povoljno 'napredovalo.	£
. •	|(j	-	I
Društvo apelira ria rojake in rojakinje v tej okolici)	l
^	ne pripadajo nobeni organizaciji, naj se nam pridruži!0- jeij.	,j
društvo nudi ugodno priliko, da stopite pod zastavo J- S. K-	^	c
I	note. Vsak novopristopli član ali članica za odrasli ali n1*3
I	oddelek ima prosto pristopnino in zdravniško preiskavo-	j
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu °b	e<l	fl
I	uri dopoldne v “Slovenski delavski dvorani” na Prince
1	vogal vzhodne 109. ceste.	C
S	I	Kf1'	i
Za nadaljna pojasnila se obrnite na tajnika društva	j
I	Raj, št. 100 J. S. K. Jednote.
b	FRANK	URBAS,	tajnik,	i().	I
|	3339	E.	93rd St., Cleveland, I
L
'----------------------------------------------------------
IIIIIIIIIIIHinilllKlllllllllllllllllllllillllMIIIIIIIIIHIMIIUIIIIUIIIIIIIIIIIHMHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUUIIIIIIIMIIUIIIIIIItllllliKlIlHIiilllllllllllllllllllHHI''1" i,,,,!!!1"111
ZAHVALA	,
. pf*
['odpisana se uajprisrčnejše zahvaljujeva mnogošt^V jateljein in sorodnikom za krasno prireditev o priliki 25-1® . jinega zakonskega življenja. Hila sva v resnici zelo P*"*Je vi nadena, ko sva v soboto 2!». aprila zvečer našla v Mahne . 0|j J j rani, kamor sva bila pod neko pretvezo povabljena, zbranih	j
prijateljev, sorodnikov in znancev. Prav lepa hvala za za vse častilke! Ne pozabiva tega nikdar, dokler bova
JOHN in MARY BAvEC'
V Chisholmu, Minn., 26. aprila 1928.
 • J
IIIIMIIilMIHMtllllllllMinlllllllllllllMllllllltMUiUIIIIIMIIII'IIIIIIHIIIIIIMHIIIMMIHIIIMIIIHIMIIIMIIIIIIMIIHIIIIHIIUtllllllMlllllttlllMIIIIIIMIIIIIIIIIMMIIMMMIUIIIMM"11"	*0^^	1
TlCO TlffiATii" ELY^MW^1
Najnovejše in najboljše slike.
V NEDELJO IN PONDELJEK 6. IN 7. MA->A ESTER RALSTON
V	SLIKI
“LJUBI IN SE UČI” (Love and Learn) A NE ZAMUDITE TEGA!
Johnstown, Pa.
Naznanjam članom in članicam društva sv. Cirila in Metoda, št. 16 JSKJ, da je bilo na redni seji 15. aprila sklenjeno prirediti piknik na 27. maja. Piknik se bo vršil na našem lastnem svetu v Morrellville. Člani in članice društva, kakor tudi drugi rojaki v tem mestu in okoliti so vljudno vabljeni, da se v kar največjem številu udeleže te naše prve pomladanske prireditve. Za okusen prigrizek, mehke pijače in “mus-solinija” bo društvo dobro poskrbelo. Zato, na veselo svidenje dne 27. maja na zelenem griču v Morrellville!
Za društvo št. 16 JSKJ:
Mike Tomee, tajnik.
^GLAS NARODA
NAJSTAREJŠI NEODVI8NI SLOVENSKI DNEVNIK
V	AMERIKI.
Jc najbol) razilrjen slovenski list v Amer»*.i; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev.
Pošljite $1.00
in pričeli k* bomo pošiljati.
Vaa pisma naslovite na:
GLAS NARODA
82 Cortlandt St„ New York, N. T.
^ =■■■ 0
Z A S T*A V E,
egalije, prekoramnice in tra :ovi. Dalje Victor plošče 'seh jezikih. Prave glasne Vic role.
Ure. diamante, prstane i 'so drugo zlatnino.
Nad 20 let v trgovini. Cen merne, postrežba točna.
Ivan Pajk,
24 Main St., Conemaugh, Pa. Imam na zalogi že nad 14 let
LUBASOVE HARMONIKE
vseh vrat in modelov, nemške, kranjske in chromatlč-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene.
Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal.
Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon Pl., Brooklyn^Y.
Edini »•‘“K1*’*
LUBASOVIH HARMONIK t Zdn>«..lk Drinali
LISTNICA UREDNIŠTVA
Nekaj dopisov je zaradi pomanjkanja prostora odloženih za prihodnjo izdajo.
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
4905 Butler Street,	Pittsburgh,	Pa.
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoke in vse druge v notarsKi posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko ali stari kraj. Piš*‘e al' Pridite osebno.
JOLIETSKE VESTI
Ustreljen je bil 27. aprila znani rojak John Težak, slovenski pogrebnik in cvetličar. Jolietski cvetličarji so imeli neko sejo in med njimi je bil tudi Mr. Težak. Seja se je vršila v nekem uradu. Med sejo je stopil v urad John Musich, oborožen s puško, pomeril in izpro-
NaJveČj« iB B»J«t«*Jia slovenska zlatarska trgovina v Ameriki. Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio vseh cen In Izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE
•033 St. Clair Ave. in t3« E. 79th St„ Cleveland, O.
RAZPRAVE 0 PRAVILIH
(Nadaljevanje iz 3. strani) morda v tuje zavarovalne družbe. Slišala sem že, da so se tako izražali. Saj trka “K” ni številka 13, in Jednota je do bro napredovala pod tem imenom. Tudi ne bi bilo častno, da bi se ime izpremenilo baš ob tridesetletnici in v rojstnem mestu Jednote. Po mojem mnenju je torej najboljše, da ime ostane, kakor je. Upam, da bomo ob 30-letnici imeli 50 tisoč članov.
Kar se tiče bolniške podpore, svetujejo nekateri, da bi se za prvih osem dni nič ne plačalo. Jaz mislim, da to ni pravilno, ker prve dni je vsak najbolj bolan in mora prve dni prav tako plačevati zdravnike kot pozneje. Nekateri se tudi izražajo, da so že toliko in toliko let pri organizaciji, pa še niso dobili nikake podpore. Taki se lahko srečne štejejo in smejo biti zadovoljni, toda pomislijo naj, da nesreča ne počiva, in da bodo morda potrebovali podporo v bližnji bodočnosti.
Upam, da se bo nekoliko pozornosti posvetilo ideji, sproženi po sobratu Dagarinu, katero nam je sobrat Okolish bolj natanko razložil. Lahko vidimo, koliko bi se lahko dalo prihraniti pri eni sami konvenciji. Tisti tisočaki, ki bi se mogli prihraniti, bi zalegli nekaj. Ako bomo to vpoštevali, se morda res zgodi, da bo odstranjen kateri izrednih asesmentov, kar bo v veliko zadovoljstvo članstva in napredek Jednote.
Sestrski pozdrav!
Mary Pluth, članica društva št. 129J.S.K.J.
/	--------o--------
Zakladi premoga.
Izračunali so, da vsebujejo skladi premoga v državi Wyoming še 14,000 milijonov ton tega buriva. Nekateri slkladi so po 75 čevljev debeli. Vsega premoga se je dosedaj v Zedinjenih državah nakopalo 17,000 milijonov ton.
Ura na tleh.
John F. Cunningham, uradnik Crocker National banke v San Franciscu je izgotovil posebne vrste uro in jo dal vdelati pod močno steklo v tla bančnih prostorov blizu vrat Posetnikom je treba gledati samo pod noge, pa vidijo ko liko je ura.
. DOPISI
Cleveland, O.
Društvo “Krasni Raj,” št. 160 J. S. K. Jednote je bilo ustanovljeno dne 23. avgusta 1925, z majhnim številom članstva. V času svojega obstanka pa je prav povoljno napredovalo.
Društvo apelira na rojake in rojakinje v tej okolici, ki še ne pripadajo nobeni organizaciji, naj se nam pridružijo. Naše društvo nudi ugodno priliko, da stopite pod zastavo J. S. K. Jednote. Vsak novopristopli član ali članica za odrasli ali mladinski oddelek ima prosto pristopnino in zdravniško preiskavo.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob deseti uri dopoldne v “Slovenski delavski dvorani” na Prince Ave., Vogal vzhodne 109. ceste.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na tajnika društva Krasni Raj, št. 160 J. S. K Jednote.
Frank Urbas, tajnik, 3839 E. 93rd St., Cleveland. Ohio.
Cleveland, O.
Tem potom poživljam člane društva Ilirska Vila, št. 173 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 6. maja. Seja se prične točno ob deveti uri dopoldne v navadnih prostorih, to je v sobi št. 4, staro poslopje Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. Na omenjeni seji
bomo razpravljali o pravilih, torej so člani prošeni, da so tipčno ob deveti uri v zboroval-nih prostorih, sicer bo premalo časa za razmotrivanja.
Z bratskim pozdravom
Ludvik Prosen, tajnik dr. Ilirska Vila, št. 173 JSKJ
Gowanda, N. Y.
Narava se je pričela prebujati iz zimskega spanja k novemu življenju, in sezona veselic gre h koncu za letos. Zato je odbor tukajšne Slovenske dvorane sklenil, da priredi še eno veselico, predno se pričnejo pikniki v prosti naravi. Ta veselica se bo vršila 5. maja v Slovenski dvorani na Palmei St. Vse dosedanje veselice so bile dobro obiskane, česar pričakujemo tudi za zaključno. Vabimo torej vse tukajšno občinstvo, kakor tudi rojake iz bližnje okolice, posebno pa iz Duffala, da nas na tej veselici posetijo. Naj ne pozabijo, da bo to zadnja veselica v sezoni, io prva, na kateri bo igral naostri i orkester. Začetek ve-selice ob osmi uri zvečer. Vstopnina za moške je 50 cen-tf)v, ženske so vstopnine proste. Kakor vselej, bo tudi v tem slučaju dobro poskrbljeno /a notranje potrebe. Torej, na svidenje na večer 5. maja!
Za odbor:
Leo štovanja.
Rock Springs, Wyo.
Zopet se oglašam iz daljnega zapada, iz dežele divjega pelina in vetrov. O uspehu skupne veselite tukajšnih slovenskih društev, ki je bila prirejena v pomoč štrajkarjem, je bilo že kratko poročano. Ne bo pa odveč, če se omeni še enkrat, in malo bolj v podrobnostih. Resnica je, kar je zapisal sobrat urednik že pred omenjeno veselico. da ima naša naselbina mehka srca in zlate slovenske duše, posebno, kadar se gre v pomoč trpečim sobratom. O tem sva se ponovno prepričali z mojo sodelovalko Mary Galičič, ko smo obiska vale tukajšne in okoliške Slovence in brate Hrvate v namenu, da jih pridobimo, da na en ali drugi način pripomorejo k dobremu uspehu prireditve. Povsod so pokazali rojaki in rojakinje, da imajo srca na pravem mestu.
V	Superior ju sta nama pomagala rojaka Jerasha in Frolih, v naselbini Winton rojak Kmetič, tako vneto, da sva odhajali prav zadovoljni z uspehom. Dobro so se izkazale tudi naselbine Sweetwater, Reliance in druge. Seveda so se sijajno odzvali tudi rojaki v Rock Springsu. Za kuhinjo smo do- } bili vse zastonj. Rojakinje so napekle finih potic, krofov in podobnega, slovenska mesarja sta darovala potrebno meso, slovenska prodajalna grocerijo. Dalje smo dobili zastonj kruh, californijske dobrote itd. \ kuhinji je bilo zaposljenih osem kuharic, zaposljenih tako, da jih je pot oblival, in nič drugače se ni godilo strežnikom v kantini.
Imeli smo že različne prireditve v naši naselbini, toda takega navdušenja še ni bilo pri nobeni. Vsi prostori Slovenskega doma so bili natlačeno polni, in zdelo se je, da se nobenemu ne vidi nobena žrtev prevelika za v pomoč stavkujo-čim premogarjem. Ce bi bil sobrat urednik videl sliko naše kuhinje in njenih neštevilnih dobrot, bil bi gotovo dobil skomine. Morda jih je dobil kar na daljavo, in če je bilo tako, mu jih malo privoščimo, zakaj pa ni prišel! (Malo kolcalo se mi je pa res! Op. urednika). Moralni in finančni uspeh prireditve je bil tolikšen, da smo ga vsi lahko veseli.
Štejem si v dolžnost, da se na tem mestu še enkrat prisrčno zahvalim vsem, ki so pose-tili našo prireditev, ki so pomagali z delom, blagom in denarjem in sploh na kateri koli način, da je bil uspeh boljši, kot so pričakovali največji optimi-