VESTNIK
SY. CIRILA in METODA
Izdalo in založilo vodstvo.
V LJUBLJANI
Tiskala »Katoliška Tiskarna«
Po naredbi vis. c. kr. ministerstva za uk in bogočastje z dn£ 29. aprila 1878, št. 27 (Verordnungs-blatt des Ministeriums f. C. u. U. 1879, Nr. 27 pag. 81) je dovoljeno, da se razdeljujejo o posebnih prilikah, n. pr. pri vročitvi odpustnih spričeval, o patrijo-tičnih godovih ali pri drugih šolskih svečanostih učencem primerne knjige.
I., H. in IV. zvezek »Knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda« so visoka šolska oblastva priporočala kot posebno primerna šolski mladini.
Knjige se naročajo pri vodstvu »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani ali pa po knjigarnah.
Knjižniea družbe sv. Cirila in Metoda.
1.	zvezek: »Franc Jožef I., cesar
avstrijski«, strani 64, stane —gld. 15 kr.
20 »
15 »
25 »
10 »
15 » 20 » — » — »
II. zvezek: »RudolfHabsburški,oče
avstrijske cesarske rodovine«, strani 77, stane .... —	»
100 izvodov vkup ...	15	»
III. zvezek: »Valentin Vodnik, prvi
slovenski pesnik«, strani 58, stane............................—	»
IV. zvezek:»Junaki«,I.snopič,strani
88, stane	—	»
100 izvodov vkup ...	20	»
V. zvezek: »Matej Ravnikar, trža-
ško-koprski škof«, strani 36,
stane............................—	»
100 izvodov vkup ...	8	»
^ff^t^vezek: »Valentin Vodnikove
-pesni«, strani 64, stane nev. — »
. vez. .	.	  —	»
J 00 izvodov vkup nev. . . ip » *	»	» vez. . . 15 *
’ « • * 5S-TM ^
Družbe sv. Cirila in Metoda
VI. velika skupščina
v Kameniku, <lnč 23. julija 1891.
I.	Družbino vodstvo je z vabilom dne 8. julija po slovenskih časnikih sklicalo podružnice in druge rodoljube ter prijatelje slovenskega šolstva h glavni skupščini v Kiimenik. To prijazno planinsko mesto čutilo se je počasteno, da uprav v njegovi sredi se zbero zastopniki iz vseh slovenskih pokrajin k prijateljskemu razgovoru o težnjah in naporih slovenskega šolstva, ki osobito ob periferiji našega ozemlja še ni tako osnovano, kakor si želi vsako slovensko čuteče srce. Da smemo po pravici tako sklepati, svedoči slavnostni dan, kakeršnih je Kamenik le malo še doživel. Priprave in zališave za dostojni vsprejem dragih gostov bile so splošne — Kčimenik je hotel pokazati, da je res uzorno slovensko mesto, ki se zaveda, kakošna naloga je družbi sv. Cirila in Metoda.
Skupni odhod udeležencev iz Ljubljane bil je napovedan z Rudolfovega kolodvora državne železnice. Krog 7. ure zjutraj bilo je ondi že živahno, prijatelj prijatelju je stiskal roko, veseleč se lepega
1
jutra, ki nam je oznanjalo krasen dan. Vožnja po novi železnici kameniški je kaj prijazna, ker nudi potniku dokaj razlike in lep razgled na snežnobele planine in v cvetne, zelene ravnine. Krog 9. ure privede hlapon kako poldrugo stotino udeležencev na kameniški kolodvor, kjer jim naproti zadone narodne arije, svirane po dobro vežbani k&meniški godbi. Ko izletniki zapuste vozove, vstopijo se v vrsto, kjer se vrši slavnostni v sp reje m. Pod vodstvom mestnega župana Josipa Močnika zbrala so se slavna narodna društva z zastavami: Veterani; Ognjegasilno društvo; Čitalnica; Lira; Načelništvo podružnice sv. Cirila in Metoda, in mnogo občinstva s skupščinarji, ki so že prej dospeli v Kamenik. Mestni župan Josip Močnik stopi pred prvomestnika družbe sv. Cirila in Metoda, obdanega od vodstvenih, nadzorništveni h in razsodništvenih članov, vodijo Tomo Zupana, ter spregovori približno tako-le:
„S lavna gospoda, čestiti skupščinarji in gostje!
Z veseljem navdala nas je K&meniČane vest, došla nam od častitega predseduištva družbe sv. Cirila in Metoda, da se bo vršila letošnja velika skupščina v našem mestu. Prihiteli ste, čestiti gostje, sem v obližje krasnih naših planin z vseh strani mile nam domovine na veliko skupščino prepotrebnega društva, kojega delo naj Vsegamogočni blagoslovi, zraven pa tudi ogledat si prijazno mestice in njega krasno okolico pod sivimi velikani.
V čast si šteje naše mesto, da bode danes med svoje zidovje sprejelo toliko odlične slovenske
gospode in zato. slavna gospoda, Vas v imenu mesta Kšmenika in njegovih slovenskih društev prisrčno pozdravljam, želeč Vam, da bi veselo prebili nekoliko ur med nami. In v to svrho kličem Vam, čestiti gostje: Dobro došli! Živeli!"
Navdušeni živio- in slavaklici razlegajo se na okrog. — Zdaj pristopijo rodoljubne gospice: Linka Dralkova, Kristinica Janežič-eva, Rezika Karolni-kova, Mici Koželj-eva in Barbika Medvedova ter podare vsakemu udeležencu duhteč šopek svežih planinskih cvetic.
Koj med tem pa prvo mestnik županovemu nagovoru odgovori primeroma tako:
„Preblagorodui gospod mestni župan! Zahvaljujoč se Vam na prijaznem pozdravu stopamo sedaj s t.o zavestjo v Vaše mesto — da smo kot gostje k Vam dobro došli. Sprejmite nas torej za nekaj ur pod svoje dobrotno okrilje. Z vseh strani Slovenstva smo prihiteli do Vas najprej k resnemu delu — potem pa hoteč med Vami po nekolikem si odpočiti. Vaša iskrena dobrodošlica, g. župan, pa mi je priča, da bodo tudi odhajali tu od Vas vsi gostje po slovenskih pokrajinah — hvaleč, kako lep je Kamenik ; kako plemenito čuteč njega župan ; kako dobrega srca je tega mesta bivalstvo. — Častite gospice! Ve ste do Vas prihajajočim družbenikom družbe sv. Cirila in Metoda podelile krasnih cvetic, nabranih na višavah vaših gora. Da ste poklonile cvetic, to mi je simbol, kako hočete s cvetjem trositi trnjevo pot, ki jo hodi skoraj brezizjemno vsak, ki na vednostnem polji deluje za narodovo oliko. A tudi to mi je simbol, da so Vaše cvetice brane uprav
1*
v visokih gorah. Kar ima namreč najvišega slovenski narod, nad tem čuva družba sv. Cirila in Metoda. Mi delujemo, da bi se ohranila naša mladina zvesta Bogu, najvišemu v nebesih; cesarju, naj višemu v državi; slovenski domovini, najmileji nam zemlji na svetu! Slavna ki meniš k a narodna društva! Častitljivega utiša so mi Vaše ponosne vrste. Kadar je bila monarhija v nevarnosti — branili ste jo Vi! Kadar Vašemu ožemu bližnjemu žuga nesreča — ob roki ste mu Vi ! Kadar je pa sobrat potreben domorodnega pouka — učitelji ste mu Vi! Kadar se tuga polastuje Adamovega sinu — razvedrite ga z milo pesmijo Vi! — Pač lahko umevno mi je torej, da družbo sv. Cirila in Metoda, došlo danes zborovat v prijazni Kdmenik, dobrotno pozdravljate tudi Vi. Saj družba sv. Cirila in Metoda strinja v sebi vse te čute, za katere delujete i Vi. — Zato Vam vsem, pa tudi vsakemu tu navzočemu bivalcu tega divnega mesta še posebej od naše družbe zahvalni in srčni odzdrav! („Živiou-in „siava“-klici.)“ Nato se uvrsti dolg sprevod ter z vihrajočimi zastavami na čelu stopa za godbo, katera svira narodne koračnice, proti mestu. In tu kak prizor! Hiša za hišo je okrašena z dolgimi, semtertje skoraj tul se dotikajočimi zastavami v cesarskih in slovenskih barvah. Velikanska zastava pa vihra z nad pradavnega kiimeniškega Malega Grada na griču, od koder se razlega mogočen strel, da odmeva na sever proti sivim planinam in na jug tija čez rodovitne ravnine. Dolga vrsta udeležencev slednjič dospč čez glavni trg, povsod prijazno pozdravljana, doFišerjeve restavracije, kjer je kratek odmor za okrepčanje.
II. Krog 10. ure zbero se vsled vsporeda družbeniki i drugi verniki.v prostorni dekanij sko-župni cerkvi na Šutini k službi Božji napolnujoč jo do zadnjega kotička. Ker se je bila „Lira“ pripravila za slovensko petje, ni bilo slovesne svete maše z leviti, nego č. o. Božidar Muren, katehet kcimeniške ljudske šole, začel je darovati tiho sveto mašo po namenu naše družbe v prospeh slovenskega šolstva. „Lira“ je izborno pela; spoznati je bilo, da tu ni kaka produkcija, nego da srce pojoč moli v svetišči Najvišjega. Mej presledki je izvrstno preludiral nadučitelj Jernej Čenčič.
III. Krog 11. ure se prične v ozališani mestni dvorani, katero je prepustilo slavno županstvo drage volje za ta dan,
Običajno zborovanje.
Zastopnika visoke c. kr. vlade ni bilo navzočnega.
Prvo mestnik družbi sv. Cirila in Metoda, prof. Tomo Zupan, zborovalce nagovori nekako tako-le:
„Slavna Šesta velika skupščina!
Po pravilih je družbi sv. Cirila in Metoda zbrati vsako leto svoje podružine na veliki skupščini.
Da budimo s temi svojimi zborovanji vse Slovenstvo, zato zborujemo leto za letom, če le moč, v drugem kraji.
Ko se je zvršila tedaj prva velika skupščina v sredotočji Slovenstva, v beli Ljubljani, šli smo drugo leto v primorski Trst, še danes naši družbi poglavitno torišče. Tretje družbeno leto smo se po-
dali na štajarske ravnine, v starodavni Ptuj. Četrtič smo zborovali na višem Gorenjskem, ob čudovito lepih bregovih Blejskega jezera. Peto leto nas je zopet Ljubljana sprejela v svoje naročje in šesto leto smo prišli sem v Kamenik, najkrasnejše gorsko mestice na Kranjskem.
Priča ste bili, častita gospoda iz vseh slovenskih pokrajin! tega bratovsko-slovesnegasprejema, skojim nas je odlikovalo pred nekaterimi četrtinkami ure sl. starešinstvo domorodnega kameoiškega mesta in vsa tukajšnja narodna društva. (Živio! slava!)
Vsak nas jo bil torej že pred vstopom v to mesto osvedočen, da je s cela jaseu pomen naše šolske družbe častitim kameniškim bivalcem. (Dobro !)
Zato so pa tudi — poleg vseh Slovencev — uprav bivalci tega mesta opravičeni nas vprašati z besedo: „Ali je, sosebno še vodstvenemu odboru, stoječemu na čelu naše družbe sv. Cirila in Metoda, isto tako jasna imenitna njegova naloga, kot je nam jasen te družbe vzvišeni pomen?-
Moja dolžnost je odgovoriti takemu vprašanju tako-le: „Ob bratomornem narodnem razporu v domovini smo si v odboru družbe sv. Cirila in Metoda prvič znali ohraniti ono neizkaljeno edinost, ki bodi slovenskemu narodu nasproti naš absolutorij; drugič je pa vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda s tako ohranjeno soglasnostjo hotelo biti v izgled in hotelo biti v bodrilo vsemu slovenskemu narodu, čegar s cela kaleidoskopičua podoba se mi zdi uprav družba sv. Cirila in Metoda, za versko-slovensko šolstvo delujoča z nerazkrušenimi močmi.- (Odobravanje.)
Toda, tudi uad nebom naše družbe se pa zbirajo od časa do časa hudourna vremena. A kak je bil vselej taki vihri učinek?
Naj temu vprašanju v priliki odgovorim.
V kameniških planinah se časih napravlja k pogubonosuemu blisku in gromu, da žuga poljanam in bregovom. A, če je milo nebo, takrat ne zrožljii ledena toča, ampak razlije se po gorskih brdovih in po suhih livadah plodunosni dež, živilo meščanu in ratarju. — Na tak isti način je bilo ob hudih urah vselej pri nas. Kadar se je bliskalo nad nami in je pretil družbi vihar, doslednje so se vselej takrat in sicer prav posledicom take nevihte pomnožili med slovenskim narodom naši materijalui prispevki in razširil se je ob enem družbin ugled. Slovenski narod je dal družbi sv. Cirila in Metoda s takim razsodnim umevanjem našega delovanja ono izpričbo, ki jej je in ki jej ostane ponos: da je namreč naša družba delovala tudi v pretečenem upravnem letu s cela po njegovem srci; da je delovala s cela pravilno isto tako v verskem, kot v avstrijskem ter n 4 r o d me m mišljenji. (Dobro, dobro!) — Zato s srčno zahvalo končujoč vsemu Slovenstvu nasproti priznavam : „Slovenski narod je tudi v preteklem našem upravnem letu gojil družbo sv. Cirila in Metoda tako, kot čuva nad svojim ljubljenim detetom mila mati. (Odobravanje, Živio Zupan!)"
P r v o m e s 111 i k konstatuje zadostno število na-vzočnih zastopnikov za sklepčnost ter pozove zapisnikarja, naj objavi zglašene podružnice.
IV.	Vodstveni tajnik Anton Žlogar naznanja, da so po § 14. glavnih pravil dozdaj zglašeni s posvetovalno in glasovalno pravico ter večinoma navzočni:
Izmej pokroviteljev. Litijske in Šinartinske Slovenke I. po zastopnici gospej Terezi S ve t če vi. Litijsko-Šmartinske II. po zastopnici gospici Ljudmili Roblek-ovi. Vekoslava Koblar. Vodja Tomo Zupan. Deželnega glavarja namestnik c. svetnik
I.	Murnik. Deželni poslanec Luka Svetec. Deželni odbornik dr. Josip Vožnja k. Kurat Anton Žlogar. Profesor dr. Ivan Svetina. „Župnija Zagorje ob Savi" po zastopniku Matiji Medved, starosti ^Zagorskega Sokola". Ivan Plantan, c. kr. notar. Župnik Martin Drčar. Ljubljanski mestni odbornik Oroslav Dolenec. Slovenski bogoslovci centralnega semenišča v Gorici: novomašnik Josip Tomšič. Župnik Ivan Vrhovnik.
Od vodstva: Prvomestnik Tomo Zupan. Podpredsednik Luka Svetec. Deželnega glavarja namestnik ces. svetnik Ivan Murnik. Blagajnik dr. Josip Vošnjak. Deželni poslanec Gregor Einspieler. Zapisnikar Anton Žlogar.
Od nadeorništva: Prof. dr. Ivan Svetina. Državni poslanec Fran Povše. Oroslav Dolenec, svečar.
Od razsodništva: Deželuo-sodnji svetnik Lju-dovik Ravnikar.
Podružnični zastopniki za VI. skupščino po § 14. v redu, kakor so bili zglašeni ter večinoma tu navzočni:
1. Podružnica Višnja Gora — Zatičina: Ivan Plantan, c. k. notar., pooblaščenec.
2. Žužemperk: Oton Ploj, c. k. notar.
3. Ženska podružnica v Gorici: Profesor Simon Rutar, pooblaščenec.
4. Moška podružnica v Gorici: dr. J. Kos, profesor, Ant. Žlogar pooblaščenec.
5. Št. Jurij ob južni železnici: Alojzij Kreft, župnik, J. Kranjec, bogoslovec.
6. Podružnica za slovensko Ziljsko Dolino in župnijo Vrata: Jože Kat n ik , Pran Kolarič, župnik.
7. Litija: Jernej Zupančič, Fran Podkrajšek.
8. Breški okraj: dr. Pran P ir bas, c. k. notar.
9. Celovec in okolica: Prof. H u t e r, Gregor Einspieler, pooblaščenec. Ignac Fric, pooblaščenec.
10. Bovec: Prof. S. Rutar, pooblaščenec.
11. Kotmaraves in okolica: Ignacij Pri c, Jaka Hedenik, Pran Ko ban, posestniki.
12. Beljak in okolica: Janez Gailer, posestnik, Jakob Knaflič, župnik, Gašper Trupe, Janez Vilič, Janez Wucherer, Matija Wutti.
13. Blejska okolica: Josip Žirovnik, nadučitelj.
14. Graška izvanakademiška: Fran Krušič, cand. med., pooblaščenec.
15. Graška akademiška: Pran Krušič.
16. Kiimenik in okolica: Mestni župan Josip Močnik.
17. Brdski sodnijski okraj: Janko Kersnik, deželni poslanec in graščak, Ivan Ambrož, kapelan.
18. Brasloviče: Lovro Potočnik, dekan, Pran P r i s 1 a n , posestnik.
19. Velika Pirešica: Dragotin Hribar, Pran K r u š i 6 , pooblaščenci.
20. Novo Mesto: dr. Josip Marinko, Karol Šega, gimn. profesorja.
21. Vransko: Lavoslav A p a t.
22. Žalec: Ernest Širca, Fran Roblek.
23. Pliberk in okolica: Jožef Šk rb i n ec , župnik, Jožef K r a v t, veleposestnik. Prof. Blazij K r a j g a r.
24. Libeliče in okolica: Anton Gabron, posestnik.
25. Priblaves in okolica: Jožef L i p u š , posestnik, Anton Gabron, župnik.
26. Crna in okolica: Primož Walter, zastopnik Slavije.
27. Škocijan in okolica: Kouzistorijalec Service Ij, reberski župnik.
28. Prem na Notranjskem: Nikolaj Križaj , župnik.
29. Ponikva na Štajarskem: Pran Podgoršek, c. k. avskultant.
30. Komenski okraj na Goriškem: Anton Žlogar, prof. S. Rutar, pooblaščenca.
31. Ženska podružnica v Trstu: dr. Truden. Vatroslav Počivalnik.
32. Moška podružnica v Trstu: dr. T r u d e n, Prof. Mohar. Anton Žlogar pooblaščenec.
33. Podgrad v Istri: Slavoj Jenko, deželni poslanec, Ivan Benedik, župnik v Brezovici, Anzelm Zajec, duhovnik v Slivjah.
34. Gorenjska Dolina v Kranjski Gori: Prof.
S.	Rutar, pooblaščenec.
35. Škofija Ves pri Vojniku: Pran Ferenčak, župnik.
36. Šentpeterska v Ljubljani: Drž. poslanec P o v š e. Oskrbnik J. P o 1 j a n e c. Anton Koblar, arhivar. Alojzij Vodnik, katnenoseški mojster. Zmagoslav R o h r m a n , tovarnar.
37. Ženska šentpeterska v Ljubljani: gospa Marija P o 1 j an ec z gospico hčerko. Gospici P o vše-tovi.
38. Prva ljubljanska: dr. S tor, odvetnik. Ravnatelj A. Praprotnik. Prof. dr. Požar. Prof. B a r t e 1 j, Prof. Petelin.
39. Šentjakobsko-trnovska v Ljubljani: Ign. Žitnik, deželni poslanec. Anton Žlogar, pooblaščenca.
40. Kropinsko-Kamenogoriška-Dobravska: Valentin A lij an čič, župnik.
41. Pivška na Krasu: Ignacij Žitnik, pooblaščenec.
42. Kostanjevica: dr. V o š n j a k , pooblaščenec.
43. Šoštanj: dr. V o š n j a k , pooblaščenec.
44. Mokronog: Župnik I. Virant.
45. Kobarid: Prof. Rutar, pooblaščenec.
46. Metlika: Ant. Žlogar, pooblaščenec.
47. Škofja Loka: Lovro Sušnik.
48. Vrhnika: Župnik Josip Škofič.
49. Na Greti: Vatroslav Počivalnik.
50. Sv. Ivan pri Trstu : Vatroslav Počivalnik. Prof. M o h a r.
51. Poljanska Dolina: Župnik Jernej Ra m o v eš.
52. Zidani Most: M. M e d v e d, pooblaščenec.
53. Kranj: Notar Globočn ik. Peter Majer ml., Ivan K a k o v e c.
54. Cerklje: Gospa E. Vavken-ova. And. Vavken. Fr. Krek. Radoslav Hočevar.
55. Apače: I. Šervicelj, knezoškof. konz. svetnik.
56. Ptuj: o. Alfons Svet.
57. Gornji Grad: Dekan Franc Dovnik.
58. Celje: Dragotin Hribar, o. Alfonz Svet, pooblaščenec.
Prvoraestni k pozivlje vodstvenega zapisnikarja, naj prične z letnim poročilom.
Tajnikovo poročilo slove:
„Slavna skupščina!
Velespoštovane dame, častiti rojaki!
1.	Velika ideja, usodepolna za naš narod, privabila nas je iz vseh slovenskih pokrajin v to prijazno planinsko mesto. Ta ideja je: slovensko šolstvo po naših zemljah čim prej gledati v pravem versko-narodnem duhu oživljeno. — Odkar se Slovenci kot celota zavedamo — osobito od 1. 1848. sem — nismo nehali kot prve tirjatve za svoj narodni obstanek po-vdarjati uprav slovenskega šolstva; naši napori teže po tem, da oživotvorimo glede šol ono rešilno idejo, za katero so se borili naši najplemeniteji sinovi. Žal! da dozdaj še ni zmagala povsod — dokaz nam je uprav naša družba, ki se je osnovala, da po svoje pripomaga k zaželeni zmagi. — Šestič že smo se danes zbrali, da izvemo, ali smo se že in kako daleč smo se približali k vzvišenemu smotru: Slovenska šola slovenski mladini. (Dobro!) — Meni
pa je že petič pripala častna naloga v vodstvenem imenu obvestiti čč. skupščinarje: kako in v kolikor se je dosedanje vodstvo odzvalo zaupanju, katero so mu poverile prejšnje skupščine. Vsega naštevati, s čimur se je vodstvo pečalo, pač ni treba, preobširno bi bilo za današnji shod, mučilno za Vas, utru-dilno za izvestitelja. Marsikaj bi se zdelo slavni skupščini premalenkostno, da-si družbinemu vodstvu ni bilo ni lehko, ni veselo. Držal se bom torej že običajnega reda ter narisal družbino delovanje le v glavnih potezah.
2. Po V. skupščini, ki se je vršila vsled prijaznega prepustila slavnega odbora Narodne Čitalnice v njenih prostorih v Ljubljani dne 24. septembra 1890 in v kateri je bila izstopivša tretjina odbornikov zopet soglasno poklicana v vodstvo, sošlo se je ono k osmim sejam, da je rešilo društvene zadeve, v kolikor niso bile izposlovane kar navadnim upravnim potom. Seje pa šobile: XL.— oziroma 1. te upravne dobe — dne 15. oktobra 1890; XLI. dne 29. oktobra; XLII. 10. decembra; XLin. 4. februvarija 1891; XLIV. 8. aprilja; XLV.
13.	maja; XLVI. 24. junija in XLVII. dne 13. julija. Druga in zadnja seja bili sta seji ožjega odbora, ki se shaja, da reši nujniše zadeve.
3. Lansko leto je vodstveni poročevalec izrekel veselo nado, da se bližamo stotini podružnic; stotine sicer še nismo dosegli, a prav blizo smo jej. (Dobro, dobro!) Lani smo zabeležili 91 podružnic, zdaj jih je v glavnem imeniku 98 in sicer: Tekoča številka: 92. Kanal na Goriškem, 93. Breški okraj, 94. Vransko na Štajarskem. 95. Libeliče na
Koroškem. 96. Škofija Ves na Štajarskem. 97. Komenski okraj na Goriškem. 98. zadnja, a najnežniša cvetka: Ženska šentpeterska podružnica v Ljubljani. — S svojega stališča je vodstvo v obče zadovoljno z delovanjem slavnih podružnic, da-si bi bilo nekaterim potrebno večje živahnosti. S cela pohvalno mora.omenjati koroških p odr užni c, ki se odlikujejo po svojih zborovanjih in prirejenih shodih. Relativno štejejo one tudi po največ družbenikov, kakor se čč. skupščinarji lehko prepričate iz zadnjega Vestnika — in, kar je najbolj važno — veliko večino priprostih oratarjev, ki so se vzdramili ter se začeli zavedati svojih pravic. (Živeli!) Največ udov sploh šteje pa podružnica Slovenjgraška ter čast dela svojemu imenu, namreč 436 družbenikov. (Slava jim!) Tolik uspeh pa je dosegla, ker je v zadnji dobi desetkrat zborovala po raznih krajih svoje okolice, ljudi podučevala, delila jim knjige ter jih razvedrovala. To navajamo ostalim podružničnim vodstvom za vzgled, kako je mogoče naš dobri Ijud pridobiti za družbo, ki redoma osebnih koristi sicer ne ponuja, pač pa koristi narodovi celoti. Tej najbližja je v solnčni Gorici ženska p o d r n ž-nica s 341 družbenicami. O tej bo še pozneje govorjenje. (Živele!)
Omenjati nam je še dveh podružnic, ki sicer po številu družbenikov ne dosegajo mnogoterih drugih, ki pa so po svoji reciprociteti neki kažipot za narodno delovanje. Da se naša vrla vse-učiliščna mladež hitro vname za slovenske idejalo, nam je umljivo; da po svojih močeh vzdržuje čilo podružnico, je njena čast — a reči se sme, da še
bolj častno je za one gospode, ki so, trudeč se do pol stoletja v službi svojega poklica, podali se v potrebni pokoj, pa vendar ne odložili dela za svoj narod, nego se z mladeniško navdušenostjo trudijo za prospeh slovenskega šolstva. Mesto Gradec ima namreč v svojem zidovji to dvojno prikazen. Mlado načelništvo akademiško, katerega odborniki krnalo stopijo mej narod, in staro načelništvo izvanaka-demiško, katerega odborniki so samo vpokojeni gospodje, vsi bivši v odličnih službah. In vsi jednega duha delujoči za svojega naroda boljšo bodočnost, vsem načelu pa mladeniško navdahnjeni vpokojeni zagrebški ravnatelj Pran Bradaška, kinč slovenskega naroda. (Prav dobro!) Pač migljej vsem slojem slovenskih rojakov, da naj uikdo rok križem ne drži.
Da-si želene stotine podružnic nismo dosegli, smo pa srečnejši v zabeleževanji novih pokroviteljev, ki so izdatno pomnožili družbino imetje. Število pokroviteljev je prestopilo letos prvo p o 1 s t o-tino. Od zadnje dobe pristopivši so: Tek. št. 45. dr. Fran Celestin, profesor in vseučiliščni docent v Zagrebu, ki je pa sicer tudi vsako leto in še nedavno daroval po desetak v družbine svrhe. 46. Ivan Nep. Resman, načelnik železnične postaje v Nabrežini. 47. Jakob Gruden, vpokojeni župnik v Turjaku. 48. dr. Fran Munda, odvetnik in član družbenega razsodništva v Ljubljani. 49. Ivan Volk, kapelan na Trebelnem. 50. Slovenski bogoslovci centralnega semenišča v Gorici. 51. Župnija Zagorje ob Savi. 52. Gospica Vekoslava Koblar v Litiji.
53.	Anton Zarnik, posestnik in trgovec v Krtini.
54.	Litijske in šmartinske Slovenke štev. II., po svoji zastopnici gospici Ljudmili Eoblek. (Živele!)
Imenik teh pokroviteljev tudi spričuje, da svoje-dobna okrožnica vodstvena, naj posamni rodoljubi prispevkov zbirajo toliko časa, da se lehko župnija, občina, trg, vas ... . vpiše mej pokrovitelje, ni ostala glas vpijočega v puščavi. Bog daj, da dosedanji vzgledi najdejo še dokaj posnemalcev!
4.	A če bi kedo dejal: „Cemu bi plačeval, saj nimam hasni, ne dobim nič povrnenega, kakor pri drugih društvih"... usoja si ga vodstvo v duhu popeljati po obmejnih krajih — zdaj še slovenskega ozemlja — ter mu kazati tu in tam seme, ki je je družba vsejala in ki bo gotovo svoječasno rodilo svoj sad. Tu pa so nam imenovati v prvi vrsti:
A)	DruSbini zavodi.
a) Zabavišče aliotroški vrtec vCelji. Zgodovina tega zavoda Vam je, čč. skupščinarji, pojasnjena v zadnjih Vestnikih, torej je ne ponavljam. Ta zavod smo .izročili proti primerni odškodnini v popolno oskrb čč. šolskim sestram v Celji in je zvezan z njihovo privatno slovensko šolo dekliško. Vrtnarica je č. sestra Vincencija Lah, voditeljica pa č. predstojnica sestra Lidvina Purgaj. Otrok je bilo vpisanih 57 in jih je do malega tudi obiskovalo — brezplačno, samo 11 otrok proti zmerni odškodnini.
b) Zabavišče prisv. JakobuvTrstu, ki je semenišče za ondotno našo ljudsko šolo. Vrtnarica je gospica Antonija Nadlišek, dozdaj pod vodstvom gospice Justine M i c h e 11 i. Pohajalo je v vrtec nad 65 otrok.
c) Iz tega zavoda se je rodila naša slovenska osnovna šola pri sv. Jakobu v Trstu. Poučevali so po učnem načrtu, kakor drugod na Primorskem: verouk katehet Pran Sila, mestni kapelau pri sv. Jakobu, katerega je vsled vodstvene prošnje po odhodu kooperatorja B. Severja k novemu sv. Antonu prečastni škofijski ordinarijat tržaško-koperski dne 1. oktobra 1890, št. 1835, imenoval veroučiteljem ter ob jednem škofijskim nadzornikom naših ondotnih zavodov. Voditelj-učitelj je Mihael K a m u š č i č, učiteljica Josipina D e 1 k i n , učitelj Ivan K i f e 1 e. Z začetkom bodočega šolskega leta odpremo IV. razred. Obiskovalo je trorazrednico v I. razr: 53 dečkov in 40 deklic; v II. razr. 44 dečkov, 24 deklic in v III. razredu 34 dečkov in 23 deklic. Skupaj 134 dečkov, 87 deklic. Vseh šolarjev torej 221. — Konecletna preskušnja dne
16.	julija, kateri je v vodstvenem imenu prisostvoval glavni blagajnik dr. J. V o š n j ak , v imenu tržaške moške podružnice pa profesor in državni poslanec Vekoslav S p i n č i č — na čemur mu iskrena vodstvena hvala — izvršila se je po zahvalni sv. maši pri sv. Jakobu z izvrstnim uspehom kakor v zabavišču tako v vseh treh razredih, kar svedoči število s primernimi knjigami obdarovanih šolarjev: v I. razr. 17, v II. 12, in v III. tudi 12. Mnogo navzočue gospoda in starišev šolskih otrok se je s cela pohvalno izrazilo o lepi zbirki izpostavljenih ročnih del. — Da bodo naši učitelji deležni pravic, zajamčenih v šolskih zakonih, prosilo je vodstvo dnč 14. maja t, 1. šoli za pravico javnosti. (Dobro!)
2
c)	Zelo važno i potrebno za slovenski živelj okrog Trsta jezabaviščevRojanu. Po sporočilih naše podružnice na Greti je bil v začetku šolskega leta pritisek v naš otroški vrtec velik, ker ravno takrat je bil laški vrt bivšega italijanskega šolskega društva „Pro Patria“po visoki vladi zaprt— a kmalo ga je tržaški magistrat prevzel v svojo oskrb ter odprl — in žalostnim srcem moramo povedati, da je mnogo slovenskih starišev zopet odpeljalo otroke tija radi nekoliko večjih materijalnih dobičkov, nego jim je more ponuditi naš zavod. (Žal!) In tu moramo navesti uprav doslovno besede ondotnega podružničnega poročila, ker nam kličejo, kaj nam je brez odloga storiti: „Da je pri takih razmerah za narodnost jako slabo, razume se samo ob sebi. Na Greti otroci po vplivu tamošnjega laškega vrtca vsi skoro izključljivo laško govore. Tu preti veri in narodnosti največja nevarnost — kajti kdor se pri nas odtuji svoji narodnosti, postane navadno nezvest tudi veri“ . . . (Istiua!) „Otrok bi imeli, ako bi bil pouk brezplačen — in bi se otroci mogli materijalno še bolj podpirati — kolikor bi hoteli. In potreba je tu velika“. Slavna skupščina! Ako čujemo tiiko verodostojno vest, ali nam ni težko pri srcu, ko list za listom pada od drevesa slovenskega — in tu pa tam samo akademično javkajo, kako se zatira naš živelj, store pa nič. (Istina!) Prepričan sem, da so čč. skupščinarji drugačnega menenja, da je tu t r e b a d e 1 a t i, ž r t v o v a t i in nasprotniku zaklicati: Stoj, pusti! to je naše, vzgojuj ti le svojo deco, katere ti mi ne odjemljemo in ne zavidamo.
— (Dobro, dobro!) To zabavišče je obiskovalo (z malimi izjemami) nad 55 otrok. Vrtnarica je gospica Irma Fabijani. — Da se pa ti naši zavodi še bolj konsolidirajo, imenovalo je družbino vodstvo učitelja Mihaela Kamuščiča voditeljem obeh zabavišč pri sv. Jakobu in v Rojanu.
d) Poleg „Sloginih“ zavodov vzdržuje v Gorici naša družba zabaviščevPevmi blizoSoči-nega mosta. Ker je slavni odbor „Sloge“ dosedanjo našo vrtnarico Karolino Lašič imenoval za svoj slovenski vrtec, poklicalo je vodstvo v Pevmo gospico Viktorijo Kavčič, ki je opravičila vanjo stavljeno uado. Otrok je zahajalo tija do 50.
e) Za otroški vrtec v Podgori ondotnemu požrtvovalnemu županstvu zvesto na strani stoji naša družba. Do 70 otrok se tu vzgaja v slovenskem duhu. Vrtnarica je gospica Ema Pehani.
Vodstvo je storilo že opetovano daljne korake za nove zavode, ki so zelo potrebni za raztreseno slovensko deco — a dozdaj brez želenega uspeha.
V vseh naših zavodih se je v zmislu društvenih pravil vzgajala naša mladež v katoliškem, avstrijskem in s 1 o v e n s k e m d uhu. To spričujejo nabožne vaje in narodne slavnosti, ki so v navadi pri naših zavodih. Kako ginljive so bile cerkvene pobožnosti začetkom in koncem šolskega leta, o tristoletnici blažene smrti sv. Alojzija, o prazniku druibiuih zavetnikov sv. Cirila in Metoda, o prvem sv. obhajilu idr. vedo tisti, ki so bili navzočni. Kako vedrilne druge slavnosti povodom imendni Njijinih Veličanstev presvetlega cesarja in cesarice, o „božičnicah“ in
2*
o šolskih veselicah! pisali so pohvalno že naši časniki. To je način, po katerem se nežno srce naše mladeži vuame za Boga, cesarja in domovino. (Tako je !)
Ce pa imamo zdaj v duhu pred očmi vse to mlado krdelo več kot 500 otrok, sme vodstvo danes pač po pravici vprašati: Je-li to vredno truda i znojaslovenskih rodoljubov? (Da!) Ali bi bilo v interesu slovenske stvari, da nimamo teh zavodov? (Gotovo ne!) Mislimo, da največji slovenski pesimist mora pred to čredo obstati ter vzklikniti: Da, otroci moji, vi ne smete biti svoji slovenski materi zgubljeni! — (Splošno odobravanje.) Da, na ta mladi naraščaj je naša družba ponosna; tu, glejte, slavna gospoda, je pravi pravcati slovenski misijon, ker tu gre za našo deco, ki jo vabijo drugam ne iz krščanske ljubezni — kakor mi v svoje zavode — nego iz sebičnosti želeč iz nje splesti nam bič, ki bi v bodočnosti šibal narodno mater; tu gosp6da, gre z a v e r s k o-n arodno stvar, čije vzvišeni čut se mora zasaditi že v nežna sprejemljiva srčica . . . „Tu imate torej — rabiti smem doslovnih besed tržaškega poročila — dragi rodoljubi, radodarni Slovenci in Slovenke, obresti za svoje denarno podporo, katero pokladate na narodni žrtvenik, in vse to v korist slovenski mladini, katera bi brez vas bila gotovo izgubljen a.“ (Živahno odobravanje!) Qui potest capere, capiat! — Umeva naj, kdor more in ima še dobro voljo.
B)	Govoreč o družbinih zavodih ne smemo zamolčati uprav krščanske trud olj u bi vosti našega narodnega ženstva, (živelo!) ki se je zbralo
v posebnih podružnicah v Trstu, Gorici, Ilirski Bistrici, in nedavno tudi v Ljubljani, in plemenito podpira družbine smotre. Podružnici v Goric1 inTrstu sta kot narodni ognjišči, okrog katerih se zbira osirotela mladež. Kakor gospodinja, kakor mati svoji deci ureže kruha ter jo teši, tako dela to zlatil vredno ženstvo ob obalih jadranskega morja. Častita imena teh stražark ob zahodnji meji citate itak pri slavnih načelništvih imenovanih podružnic. Pri vseh prej omenjenih slavnostih — nekatere besede in božičnice so zasnovale uprav ženske podru-žuice — pri katerih so bile oveseljene po lepem napredku družbinih šolarjev, razveselile so tudi one nežno mladež z lepimi in koristnimi darili. Tako so v Gorici razdelile nad 300 kosov razne obleke; jed-nako i v Trstu oblačil ter jestvin. Ko vodstvo beleži take čine, je tega menenja: Čč. dame sl o venske! le stopite mej otročiče, darujte jim po svojih razmerah ... pridobile bote s tem cerkvi, državi in narodu ne le otrok, nego i njih rodbine — a ve si bote splele tudi uevenljiv venec, kateri obeta sv. vera, in On, ki je rekel: „Pustite otročiče k meni priti.“ Vas bo s svojo božjo roko blagoslovil, da bote presrečne že tu v krogu svojih lastnih rodbin.
Primorskim žeuam zveste vrstnice, kot izvan podružnice stoječe, so šmartinske in litijske Slovenke. Vodstvu manjka besed, s katerimi bi jih moglo dostojno zahvaliti. Poleg tega, da so dvakratne pokroviteljice, poslale so že tolikrat darov v novcih in knjigah, da jim ga ni para v celi domovini. Njih čč. imena naj se v vedni spomin ohranijo v družbini
kroniki. So pa gospe in gospice: Tereza Svetec, Ljudmila Roblek, Milivoja Vončina, Marija in Alojzija ter Ljudmila Koblar, Marija Zore, Minka V r a n č i č , Roza Robavs, Franja Grilc, Franja Verderber, Minka Demšar, Pavla Rus, Helena Bevek, Josipa Bartelj, Nežika Lenček, Alojzija Porenta, Marija R e p i n a, Antonija Mandelj. — Vodstvo se čuti srečno, da more oznaniti slovenskemu svetu, da so uprav družbenice sv. Cirila in Metoda v Litiji poleg svojih primorskih sestra, drugemu ženstvu pokazale pot, kako se z m a t e r i jal n o podporo pridobivajo srca slovenska. (Navdušeni slava-klici.)
C) Vodstvo je tudi v tej upravni dobi pospeševalo osnovo podružničnih in šolskih knjižnic, iz katerih lahko čč. družbeniki za-se ali za svoje, šolo obiskujoče otroke dobivajo primernega berila. V krajih, kjer ni župnih knjižnic ali bralnih društev, lahko podružnica vse to nadome-stuje, ako si omisli primernih prostorov ter osnuje bralno sobo, kjer se lahko družbeniki shajajo, raz-govarjajo, čitajo, a tudi pošteno razvedrujejo. Tako smo s podaritvijo mnogovrstnih knjig razveselili dosti podružnic. Knjige, različne vsebine: molitve n e, šolske, poučne, zabavne romale so zopet na vse strani slovenske domovine, gotovo bodo prej ali slej donašale svojega sadu. (Dobro!)
Šolski zavodi brez učil in raznih učnih sredstev za nazorni pouk ... bili bi kakor rokodelec brez orodja. Na dotične prošnje vodstvo ni moglo nikoli gluho ostati. Pri tem poslovanju mu je oso-bito postrežljivo pomagal slavni odbor »Narodne
Šole" — v prvi vrsti njen predsednik, deželni poslanec Feliks Stegnar, ki je pri nakupu šolskega blaga in knjig izposloval vselej dokaj popusta ter tako družbi naklonil veliko vsoto dobička, za kar mu bodi iskrena zahvala. — Nakupovati smo morali knjig raznovrstne vsebine, ker naša zaloga sama ne zadostuje ukaželjni mladini. — Kakor znano, zasnovalo je vodstvo v očigled obče priznani potrebi primernega berila za našo mladež in vsled nasveta slavne „Zaveze slovenskih učiteljskih društev „ K n j i-žnico družbe sv. Cirila in Metoda," ki je dospela do V. zvezka. Ker se glede skupička ne moremo pohvaliti, prenehali smo skoro vse leto z novim snopičem. A^ker se Vodnikove pesni več ne dobivajo in se po njih čestokrat poprašuje, uredil jih je gimnazijski ravnatelj Fr. VViesthaler tako, da jih bo lahko v roke vzela i mladina. Kot VI. zvezek družbene knjižnice so zagledale uprav včeraj 22. julija beli dan. Da družba deluje tudi na s 1 o v s t ven e m polji, ima pa eminentno, stalno vrednost, in če knjige na jedno stran zahtevajo veliko denarno žrtvo, vendar na drugo stran družbi naklonijo dokaj prijateljev in častno mesto v literarni zgodovini. (Tako je!)
Ako pomislimo, da je družba v d6bi svojega obstanka s svojo knjižnico in z drugimi deloma darovanimi, deloma nakupljenimi proizvodi razdelila po slovenskem ozemlji približno že do 30.000 knjig, trditi sme vodstvo, da je zadostovalo § 2. svojih glavnih pravil. (Krasno!) — Isto velja o denarnih podporah, ki jih je vodstvo po pretehtanju vseh okoliščin in po došlih
informacijah tu in tam dovoljevalo. Tu omenjamo podpore „Katol. podpornemu društvu v Celju" za vzdrževanje dekliške šole, in podpore „Sloginim“ zavodom, dok se jim posreči preiti v drugo upravo.
C)	In kaj pa Gorotan — ti nekedanje središče slovenstva, zdaj pa njega skrajni mejaš — ali ti je družba sv. Cirila in Metoda kaj prinesla? Da! naš narod ondot se drami, veliko ga je vstalo in se z a-veda svojih pravic. Naše podružnice bro-jijo ondot lepo kardelo bojevnikov za slovensko šolo. Zdaj so tudi priprosti spregledali, da tako biti ne more v šoli, ki se bori zoper zdravo pamet. V šolskem črtežu, do lani veljavnem tudi za šole mej slovenskimi Korošci, ni bilo omenjene niti besedice o pouku v slovenskem jeziku, najnovejši učni načrt pa o slovenščini že govori. Korošci se mi zde podobni evangelijskemu prošnjiku, ki je prišel k svojemu prijatelju prosit kruha. (Luk. 11.) Naši Slovenski bratje prosijo slovenskega, domi pridelanega kruha za svojo deco, a dajali so jim kamena . . . trde nemščine. Pa radi nadiežnosti je bil slednjič uslišan svetopisemski pro-sitelj, daje prejel zaželenega; tako bodo tudi koroški Slovenci dobili katoliško in slovensko šolo, ako bodo vstrajni v nadiežnosti s prošnjami. — Glede na on-dotno gibanje smemo javiti slavni skupščini, da uprav naša družba ima zaslug, da je sploh ta zadeva prišla v tir. (Dobro!) Naši zaupni možje, dobro poučeni z razmerami, sučejo tam v Korotanu uma svitle meče (prim. spise: „Pouk, kako si moremo priboriti slovenskih šol na Koroškem"; „Št. Jakobska občina v Rožni dolini v borbi za slovensko ljudsko
O
šolo") ter ne bodo mirovali prej, dokler ne zmaga pravična zahteva koroških Slovencev. — Sicer pa je družba z mnogobrojnimi knjigami in s šolskim blagom postregla sosebno še svojim koroškim podružnicam, ki so se zglasile, ter jim pošiljala ob njihovih zborovanjih tudi govornikov za pouk v koristnih predmetih.
5.	Ozreti se nam je še po d o b r o t n i k i h in prijateljih naše družbe terpospeševateljih njenih naporov.
Nemila smrt mej našimi družbeniki, kolikor je nam poročeno, vendar ni toliko kosila, kakor prejšnja leta. Odvzela nam je ustanovnika Frana Karun-a, trnovskega župnika v Ljubljani, v Trstu pa Jakoba Gorupa, požrtvovalnega blagajnika moške podružnice. Pokojna učiteljica, s. Bonaventura Suhač, v Mariboru je po svoje zelo podpirala naše težnje ter si je za odgojo slovenskega ženskega naraščaja na južnem Štajarju pridobila veliko zaslugo. Bog jim vsem plačuj v večnosti, od nas jim hvaležen spomin! — Odkar smo začeli v dnevnikih sproti in sicer v primernih presledkih objavljati darove in prispevke, upliva to blagodejno na družbino blaga,jnico, zanimanje za družbine svrhe je zmiraj večje. V tem obziru pa gre — za ta slučaj smem biti indiskreten — glavna zasluga društvenemu prvo-mestniku. (Živio!) Tudi vodstvo si je v svesti, da je treba iskati zmiraj načinov, kako pridobiti družbi čem več prijateljev in dohodkov. Vsi vemo, da so Podružnice življenjska moč vsi družbi, vendar se lahko izvanredno kaj zanjo stori o v e-selih ter o žalostnih dogodkih. V tem
obziru sta vzgledno delovali obe tržaški podružnici. Ondi so prvi vpeljali navado, da mesto vencev dragim pokojnikom darujejo primerno vsoto v svrhe družbe sv. Cirila in Metoda. Tako n. pr. so povodom smrti Jelice Polič-eve rodoljubi darovali blizo sto gold. Tudi vodstvo toplo priporoča to povsod v posnemo, ker taka miloščina duši rajnega več koristi, nego venec, ki hitro zvene. (Res je!) Istotako je storilo slavno bralno društvo v Gorjah povodom smrti so-rojaka, deželnega glavarja kranjskega dr. Josipa Poklukarja, kakor tudi slavno akademiško društvo „Slovenija" ob smrti tajnega svetnika, viteza dr. Miklošiča. Poleg ž a 1 j u j o č i h spomnile so se naše blagajne tudi radujoče se družbe: mej temi imenujemo vesele družbe v Kameni Gorici, v Podnartu, Brežicah, pri Bobenčku, v Litiji, v Šoštanju povodom shoda slovenskih i hrvatskih poslancev v Ljubljani, trije koroški Prosekarji ob prijateljskem snidenji, ob Sokolovi zabavi Anton Obreza, gospici Josipina Podkrajšek in Ivanka Pavšek, Leopold Batič kot predsednik Slovenije pri komersu v čast slovenskim državnim poslancem, o. Alfonz Svet povodom Sovičeve sedemdesetletnice. Oton Pelan poklonil je naši družbi v imenu bivšega pevskega zbora Čitalnice ljubljanske obveznico sto gold. — A tudi p o s a m n i k i tekmujejo v darovih za društvene namene. Trije neimenovani rodoljubi v Trstu so jej naklonili 187 gold. Pokrovitelji Ivan Plantan, dr. Pran Celestin, Ivan Nep. Resman (za štiri otroške vrtove) in njegova gospa soproga Pavlina z večjimi vsotami. Poslovodja Pran Ban je po inseratih naklonil družbi 211 gld 20 kr. Lavoslav Apat pokril
vse ustanovne stroške podružnične. Zagorski Sokol, gospi Milačeva in Dimnikova imajo zasluge ob nabiranji pokrovitelj ni ne. Vrtnarica Irma Fabijani je za božičnico nabrala nad 100 gld. darov mej rodoljubi tržaškimi i rojanskimi Slovenkami.
Akademiška mladež v Gradcu in na Dunaji je opetovano svoje simpatije do družbe spričala z lepimi darovi. Ob godu sv. Cirila in Metoda poslal je iz Novega Mesta Fr. Jagodic mej prijatelji nabrano večjo vsoto. Tržaški moški in ženski načelništvi razglasili sta oklic v „Edinosti“ do vseh slovenskih rojakov, naj blagovole za god ss. slovenskih blagovestnikov po izgledu češkega „svetovaclavskega dani" položiti na domovinski altar „Cirilo-Metodi.jski dar", kateri tudi vodstvo prav toplo priporoča. Vsled tega so družbi dospele že lepe vsote.
S knjigami so jej pripomogli poleg že prej imenovanih litijsko-šmartinskih rodoljubkinj prof. Ivan Steklasa iz Karlovca, I. Turk ml. iz Ljubljane; Lovro Vošujak, župnik v Št. Juriju ob juž. železnici, Fran Sila, katehet pri sv. Jakobu v Trstu, Feliks Stegnar v Ljubljani, „Narodna Šola“ iz svoje zaloge, Karol Pleško, c. k. deželno-sodiščni svetnik v Ljubljani, Slavna „Matica Slovenska" odstopila nam je pa vse letnike „Novic“, darovane po gimn. ravnatelju Fr. Bradaški, slavna „Glasbena Matica" je darovala svojih skladeb za Goriško žensko podružnico in knjigovez Ivan Bonač zbirko molitvenikov povodom Alojzijeve slavnosti. — Ob letnih svojih računskih zaključkih spomnile so se naše družbe slavne posojilnice: na Vrhniki, v Krškem, Slatini, Ptuji, obrtno-pomožno društvo in ravnateljstvo meščanske voja-
šnice v Ljubljani. Slavna banka „Slavija“ je darovala zopet sto goldinarjev. Krono vsem darovom pa sta postavili dve visoki korporaciji: preslavni deželni zbor kranjski s tisoč in veleslavni občinski svet stolnega mesta ljubljanskega štiristo goldinarjev. (Slava!) Je še vsakoletnih dobrotnikov, ki pa nočejo imenovani biti, ali pa jih podružnice posamič niso naznanile. Tam od tirolskega Tridenta, pa od kraljevega Zagreba do zlate Prage — torej samo v naši ljubljeni Avstriji — ima naša družba svoje dobrotnike in pospeševalce. Vsem kliče vodstvo: Bog plati! bodite nam naklonjeni še v bodoče!
Da pa se je dosegel tak uspeh, zahvaliti nam je osobito slovensko časopisje v Trstu, Gorici, Celovcu, Mariboru, Celju, Novem Mestu in Ljubljani, časništvo, ki je za družbo tako bodrilno pisalo, v prvi vrsti pa naša dnevnika, ki sta druž-bine zadeve drage volje in vselej brezplačno vspre-jemala ter je nosila mej slovenski svet. Istotako izrekamo zahvalo vsem podružnicam proseč jih vstraj-nosti pri započetem delovanju.
6.	Glede na vse to sme danes vodstvo, polagajoč račun pred Vas, čč. skupščinarji, samosvestno i ponosno povdarjati: n a Ša d r u ž b a napreduje, ker v sebi spaja vse sloje našega naroda, napreduje glede podružnic ter njih doneskov, glede pokroviteljev, članov, dobrotnikov, glede podpirane mladeži. Napredovala bo, če bomo imeli vsi pred očmi vzvišeni smoter:slovensko šolstvo na podlagi katoliške vere in materinega jezika, akojo bomo vodili v onem duhu, kije zgradil slavno
družbo sv. Mohora, čije število družbenikov nam Bog daj doseči. (Bog daj!)
Zato delujmo vsi jednodušno vsak po svojem stanu in poklicu za srečnejo bodočnost svojega rodu, katera pa je odvisna od dobre šole, od prav vzgojene mladine. Dosegli bomo več s krščansko ljubeznijo, nego z malenkostnimi medsebojnimi pikanji in oponašanji, ki vso zaupnost i vse sporazumljenje duše. (Istina, dobro!) Slušajmo raji vsi prijatelja Slovanov, papeža Leona XIII., ki v zadnji svoji okrožnici dne 17. maja 1891. vesoljnemu svetu govori: „Blagora nam je vzlasti pričakovati, ako . . . se razvije ona krščanska ljubezen, ki je vedno pripravljena samo sebe darovati za blagor b 1 iž n j e g a in je najblagonosniše sredstvo proti strupenemu napuhu in sebičnosti sedanjega sveta; katere božjo podobo je narisal sv. apostol Pavel z besedami: Ljubezen je potrpežljiva, je dobrotljiva, ne išče svojega; vse pretrpi, vse prenese/ Ta klic vrhovnega pastirja zapamtimo si osobito mi družbeniki sv. Cirila in Metoda, kajti uprav na ta način, z nesebično ljubeznijo sta pred tisočletjem delovala naša sv. apostola za blagor slovanskih rodov. Jedino le duh Ciril-Metod o v popelje nas Slovence, proti katerim se ob vsej periferiji zbirajo gromonosni oblaki, napovedujoči nevarni vihilr, ob katerem naj gleda krmar, da reši svoj čolnič, popelje nas, žiljave Slovence, do konečne zmage v borbi za pravično šolstvo. (Resje!)
Cujmo, bodimo pozorni na vse strani, da se čem prej uresniči tudi druga vrstica besed pesnikovih :
»Zatrli niso spečih,
Ne bodo nas bedečih!"
(Vsestransko živahno odobravanje. Ploskanje.)
Prvomestuik, obžalujoč britko izgubo naših družabljanov, pozivlje veliko skupščino — naj se v znak sočutja s sedežev dvigniti blagovoli. (Zgodilo.)
P r v o m e s t n i k vpraša na to, da-li želi kateri zastopnik kaj pripomniti tajnikovemu poročilu o tej upravni dobi V — Skupščinar Pran Podkrajšek omenja, da je iz poročila razvidno, kako požrtvovalno in previdno je doslej vodstvo izvrševalo svojo nalogo v dosego društvenih smotrov. Družbeniki pač smejo biti zadovoljni, da so družbine zadeve v tako dobrih, spretnih rokah. Meni, da govori v zinislu vseh uavzočnih zastopnikov, če predlaga, naj se ob tej slovesni priložnosti izreče iskrena zahvala vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda. Ta nasvet sprejme zbor z občnim odobravanjem. Prvo-mestnik koustatuje, da je s tem soglasno odobreno tudi tajnikovo izvestje.
V.	Glavni blagajnik dr. Josip Vošnjak poroča o denarnem stanji družbe sv. Cirila in Metoda. Skupščinarjem na razpolaganje je bil tiskani naslednji
	Račun o dohodkih v letu 1890.		
	Dohod	gld.	kr.
1	Doneski podružnic			80
2	Pokrovitelji .... . .	669	—
3	Podpora sl. dež. zbora kranjskega	1.000	—
4	Podpora mesta ljubljanskega . .	400	—
6	Darila in dohod veselic		544	85
6	Volila . 		671	—
7	Za prodane družbine knjige	235	83
8	Za naznanila v „Vestniku“ ....	211	20
9	Obresti od naložene glavnice .	451	14
	Skupaj .	7.605	82
	Razhod	5.874	84
	Prebitek .	1.630	98
	Saldo koncem 1889 I. .	9.013	14
	Ostane v blagajni koncem 1890. 1. . naloženih pri raznih posojilnicah in hranilnicah.	10.644	12
V Ljubljani, dn6 1. maja 1891.
Tomo Zupan,
prvomestnik.
A. Žlogar,	Dr.	J. Vošnjak,
tajnik.	blagajnik.
Račun o troskih
v letu 1890.
	Razhod	gld.	kr.
1	Vrtec in šola v Trstu, vrtci v Celji, Podgori, Pevmi in na Greti	2.666	75
2	Narodno šolstvo		850	—
3	Študentovske kuhinje in podporna društva 	 ....	345		
4	Natisek 4. in 5. zvezka knjižnice, podobe sv. Cirila in Metoda in knjigovez .	787	86
5	Natisek »Vestnika« za 1. 1890. .	288	76
6	Nagrade pisateljem		20	—
7	Nakup molitvenih in zabavnih knjig in učil		418	76
8	Podpore podružnicam		139	80
9	Tiskovine		88	70
10	Troški predsestva, tajništva, blagajni-štva, poštnine, za glavno skupščino itd		269	21
	Skupaj .	5.874	84
k	Račun so pregledali, primerjali z 1)1 njigami in našli ga v popolnem redu.	ujajničm	mi
	V Ljubljani, 18. februvarija 1891.		
	Nadzorstvo:		
	Fr. Povše. Dr. Svetina. Dr. Papež.		
Potem račun pojasni in spopolni z naslednjim izvestjem:
Račun za V. društveno leto 1890 kaže povolj-ne.jše številke, kakor za 1. 1889, ker so bili dohodki za 2000 gld. višji od prejšnjega leta v veseli dokaz, da prepričanje o potrebi in o koristnem delovanju naše družbe prodira čedalje bolj v vse katoliško in narodno čuteče kroge.
Dohodki so znašali 7505 gld. 82 kr., med katerimi ste vprvič veledušna podpora sl. kranjskega deželnega zbora v znesku 1000 gl. in sl. mesta ljubljanskega v znesku 400 gl., dalje volilo 500 gl. nepozabnega slovenskega rodoljuba Fr. Kotnika star. na Verdu. Pristopilo je družbi šest pokroviteljev, ki so vplačali po 100 gld. Za prodane knjige je bilo prejetih 285 gld. 83 kr.*) in za naznanila v „Vestniku“ 211 gld. 20 kr.
Nasproti ugodnejšim dohodkom so se troski znižali, ker v tem letu družbi ni bilo treba za šolske zgradbe pripomoči. Družbini zavodi so stali družbo 2666 gld. 75 kr., od katerih spada 1 2 9 6 gld. 75 kr. podpore za trirazredno šolo z otroškim vrtcem pri sv. Jakobu v Trstu. Račun tržaške podružnice pa izkazuje zato šolo 2919 gld. 26 kr. troškov, iz česar je razvidno in se mora z največjo pohvalo omeniti, da je podružnica sama, podpirana od ženske tržaške, nabrala veliko vsoto 1650 gld. pri tržaških Slovencih in Slovenkah. Slava
*) Faktično se je za knjige več skupilo, ta vsota obsega le tisti denar, ki je bil specificiran kot dohodek prodanih izvodov. Mnogo podružnice so pa za knjige poslale kar v glavni vsoti
i
jim o tej žrtvoljubnosti. (Slava!) Družba je tudi to leto podpirala narodno šolstvo na Koroškem in Primorskem in razdelila mnogo molitvenih, zabavnih in poučnih knjig in učil.
Vsi troški so znašali 5874 gld. 84 kr., torej se kaže prebitek 1630 gld. 98 kr. ter je bilo koncem leta 1890 v blagajnici 10.644 gld. 12 kr., naloženih v raznih hranilnicah in posojilnicah, in več dolžnih pisem onih šolskih občin, katerim je družba dovolila bila v prejšnjih letih posojila za zgradbe slovenskih šol.
Družba je v prvih petih letih svojega poslovanja nabrala 34.413 gld., potrosila pa 23.769 gld. Zneski sicer niso tako veliki, s kakoršnimi razpolagajo enake družbe večjih narodov, vendar se je veliko storilo, več ko smo s pričetka pričakovali in otelo se je že na stotine slovenskih otrok potujčevanju. (Dobro!) Ker čakajo družbo čedalje večji troški, naj podružnice tudi zanaprej vstrajajo v svojem delovanji, naj podpirajo družbo, da bode mogla zvršiti vzvišeni svoj namen ter, kakor veleva § 2. pravil, vsestranski podpirati in pospeševati slovensko šolstvo na katoliško-narodni podlagi. (Občna pohvala.)
Potem blagajnik še omenja o konecletni pre-skušnji pri sv. Jakobu v Trstu, kjer se je kot vodstveni zastopnik prepričal, kako ukaželjna je ondotna mladež, kako dobro je odgovarjala in da jih je bilo veliko s primernimi knjigami obdarovanih. Slovenskih otrok je pa v Trstu še veliko; ko bi imeli mi dovolj prostora in podpore, storili bi lehko še več za slovenski živelj. — Prepričal se je, daje društveno učiteljstvo
umevalo svojo vzvišeno nalogo ter jo požrtvovalno izvrševalo, za kar je sme tu očitno pohvaliti. Nadalje še pojasnjuje način, kako misli vodstvo tržaške zavode še bolj konsolidirati ter jim zagotoviti obstauek in razvoj.
Skupščina sprejme z odobravanjem in živio-klici denarničarjevo poročilo.
VI.	Poročilo nadzorništva. V njegovem imenu poroča državni in deželni poslanec Fran P o v š e:
Nadzoruištvo je tekom leta 1890. dvakrat skon-trovalo blagajnico, 1. februvarija in 16. septembra. Dne 18. februvarija 1891. pa je pregledalo račune za 1. 1890, računske knjige in priloge, in našlo, da so se vselej vjemali računi popolnem z blagajničnim stanjem, dohod iu razhod pa z računskimi prilogami. Pri skontrovanji dne 18. februvarija 1891. bile so v blagajnici hranilne knjižice sledečih denarnih zavodov:
1.	Mestne hranilnice ljubljanske	1162 gld. 05			kr.
2.	Južno-štajarske hranilnice .	1095	9t	18	rt
3.	C. k. Poštne hranilnice	357	rt	69	n
4.	Hranilnega in posojilnega				
	društva v Ljubljani . . .	300	n	—	r
5.	Kmetske posojilnice ljub-				
	ljanske okolice ....	150	rt	75	V
6.	Okr. posojilnice na Krškem	1169	n	05	*•
7.	Posojilnice v Logatcu . .	1056	rt	75	**
8.	Posojilnico v Sevnici . .	1415	r	54	
9.	Posojilnice v Žavci . . .	450	rt	84	
10.	Posojilnice v Ormoži . .	576	«•	24	»
	Prenesek .	7734	n	09	n
Oduesek
11.	Posojiluice	v	Diekšah	.
12.	Posojiluice	v	Ptuji .	.
13. Posojilnice v SpodnjemDrav bergu.........................
14.	Posojilnice	v	Sinčivesi	.
15.	Posojilnice	v	Črnem
16. Hranilnice v Slov. Gradci
7734	gld. 09	kr.
1050	„	78	„
341	„	84	„
300	„	—	„
1000	„	—	„
800	„	—	„
125	„	74	.
torej je bilo 11.352 gld. 45 kr. naloženih v domačih denarnih zavodih.
Predloženi račun za I. 1890. z dohodki 7505 gld. 82 kr., s troški 5874 gld. 84 kr., torej s prebitkom 1630 gld. 98 kr. in s saldom 10.644 gld. 12 kr. koncem leta 1890. naj sl. skupščina potrdi in naj daje v smislu § 22. družbinih pravil vodstvu oprostilo.
Skupščina sprejme to izvestje odobravaje na znanje, kar konstatuje p r v o m e s t n i k.
VII.	K točki volitev jedne tretjine vodstvenih članov izprosi si besede skup-ščinar Dragotin Hribar ter omenja, da bi ne bilo treba z listki voliti. Z ozirom na prej že soglasno izrečeno zahvalo dosedanjemu vodstvu naj blagovoli častita skupščina kar z „vsklikom“ potrditi izstopivšo tretjino odbornikov. Skupščina z odobravanjem soglasno pritrdi temu nasvetu. —
Pred v olitvijo nadzorništva naznanja prvo mest ni k, daje prejel od dosedanjega njegovega člana dr. Prana Papeža včeraj list, v katerem javlja, da radi drugih opravil ne more sprejeti več tega posla. Predsednik torej zahvaljujoč sedež.
poslancu dr. Papežu za dosedanjo požrtovalnost prosi, skupščina naj izbere drugega gospoda. Zastopnik Fran Podkrajšek nasvetuje z ozirom na to, da se župnik Ivan Vrhovnik, ki si je stekel mnogo zaslug za družbo, kmalo preseli v Ljubljano, skupščina naj blagovoljno njega pokliče v nadzorni-štvo. Zbor odobrovaje soglasno sprejme ta predlog.
Istotako soglasno so potrjeni člani prejšnjega razsodništva. (Imena vseh opraviteljev se objavijo skupno ob koncu.)
VIII.	Prvo mestnik vpraša, da-li želi kateri čč. skupščinarjev še sprožiti kak nasvet v prospeh šolstva in naše družbe?
Ker pa se nikdo ne oglasi, prvomestnik skupščino sklepa približuje tako-le:
Srčno se zahvaljujem preblagorodnemu mestnemu županu, g. Josipu Močniku, sl. veterancem ter ognjegasnemu društvu, sl. čitalnici in „Liri“ ter iz Litije in od drugod prihitelim čast. pevcem za vso naklonjenost in vse sodelovanje gledč te velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda. — Zahvala preč. predstojništvu frančiškanskega samostana, ki nam je ljubeznivo preskrbelo Božjo službo v župnijski karneniški cerkvi na Šutini. — Domoljubno priznanje vsem našim podružnicam po slovenski zemlji na okrog, vsem čast. družahuicam in družabnikom, zastopnicam in zastopnikom, došlim iz vseh slovenskih pokrajin sem v prijazni Kamenik k šesti veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda. — Zadnji slovenski domoljubki in zadnjemu domoljubu, ki sta nam morebiti za sedaj ne še z doneski, ampak le samo s svojimi simpatijami do nas bila v korist, —
istinita zahvala! — Svetima bratoma Cirilu in Metodu pa naj bo priporočena naša družba še v daljuje njuno zaščitje.
Šesta velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v K&meniku je zaključena.
Ob */* 1- popoldne je bil sklep zborovanju.
IX.	Skupščinarji in gosti, blizo do 150 na številu, zbrali so se okrog jedne popoldne v salonu Fišerjeve restavracije k banketu. Salon je primerna, lepa zgradba, kakoršnih ima le malo v naših krajih. Pripravljene so bile tri dolge mize vštric strinjajoče se	pri	glavni	inizi, kjer so prostor	za-
sedli člani družbinega vodstva, župan kameniškega mesta in večina čč. dam. Salon je bil ozališan z zelenjem, na pročelju s sliko Nj. Veličanstva presvit-lega cesarja, na nasprotni steni s podobo Nj. Veličanstva presvitle cesarice. Okrog teh podob pa zastave v avstrijskih barvah, okriljujoče slovenske trobojnice, obdajajo na jedui strani cesarski, na drugi pa kranjski grb, s ponosnima orloma, pač primeren simbol, da so tu danes zbrani zvesti Slovenci, katerih domoviua ima svojo zaščitnico in svojo mater v naši ljubljeni, mogočni Avstriji. Na drugi steni pa sta prijazno zrli na to dično družbo podobi Valentina Vodnika	in	dr. Janeza viteza Bleivveisa.	Naj
si bo vse to	ali	zgolj	naključje ali pa za ta	dan
prirejeno —	istina je,	da v tej dvorani je ta	dan
vladal duh naših neumrlih velikanov: duh Vodnikov i Bleivveisov, duh, ki je Slovenstvo povzdignil do častne stopinje; duh, kateri preveva vseslovensko družbo sv. Cirila in Metoda. Ni li to vsem udeležencem kažipot k bodočemu delovanju za blagor
O
: n•-.■.V— -	'i-f	•!-'>.••• • *;•'• •
39
naše ožje domovine slovenske in ljubljene širje domovine avstrijske?
Morda so take misli navdajale družbinega prvo-mestnika, vodijo Tomo Zupana, ko prvi vzdigne čašo kipečega šampanjca ter spregovori zdravico Njegovemu Veličanstvu, presvetlemu cesarju, nekako z nastopnimi besedami:
Častita družba!
Ne enkrat se ne zbere, ne v žalosti ne v ve-selji, dobra družina, da bi jej ne bil v mislih hišni gospodar. — Častiti! tudi mi smo danes družina in sicer slovenska družina. Podružnic sv. Cirila in Metoda odposlanci smo tu z zelene Štirske, s solnčnega Tržaškega, Goriškega in iz Istre; iz jeklenega Korotana ter ljube naše domače Kranjske dežele. Slovenci smo zbrani tu v eni skupini — in sicer je danes navzoča tukaj vsa Slovenska po svojih odposlancih, zedinjena pod eno streho. Tej zedinjeni naši slovenski družini pa je avstrijski cesar veliki hišni gospodar. — Ker smo Slovenci sploh dobra in vselej ter povsod izrecno lojalna družina, spominjamo se radostni v vseh svojih razmerah in vselej, kadar se shajamo, svojega dobrega hišnega gospodarja, Nj. Veličanstva, avstrijskega cesarja. — Vsem narodom v državi pravičen — je naš cesar mil zaščitnik šoli in sploh takemu izobraženju ljudstva, kot je naši družbi v čislih. Pravičen in dobroten in zato iskreno ljubljen nam je naš vzvišeni hišni gospodar, naš cesar. — Torej pozivljem Vas, častito slovensko družino, da dvignete kupice z menoj vred kličoč: Cesarju Fran Josipu, pravičnemu, dobrotnemu
in ljubljenemu hišnemu gospodarju velike in mogočne Avstrije ter milega nam slovenskega naroda trikratno Slavo!
(Navdušeni trikratni slava- in živio-klici.)
Pevsko društvo „Lira“ zapoje krasno pesen: „Bog živi cesarja!-
Nato je bil olieijelni del zaključen.
Kazvilo se je pri jako točni postrežbi pravo prijateljsko občevanje, primerne zdravice so netile navdušenost, ki se je tudi dejanjsko manifestovala, ko so domorodne gospice jele razpečavati VI. zvezek naše družbine knjižnice, Vodnikove pesmi. Kmalo so jih oddale 99 izvodov. Zadnji stoti iztis pa se je na dražbi prodal za 50 gld. ter pripal odvetniku dr. Štoru iz Ljubljane. Družba sv. Cirila in Metoda je skupila za teh 100 izvodov 106 gld. 60 kr.
Dospelo je več pozdravilnih telegramov:
Prišlo je z letnimi poročili od mnogih podružnic iskrenih pozdravov in srčnih voščil za prospeh slovenskega šolstva.
Župan Močnik je bil tako prijazen, daje povabil po končanem banketu drage mu gdste na sprehod po najprijetniših krajih lepe okolice ter jih slednjič pripeljal na Fišerjev vrt, kjer se je razvila prijetna zabava z godbo in petjem,
„Lira“ in posebni litijski zbor sta ta dan pokazala, kako ljuba jim je slovenska pesen. — Krog */j9. ure zvečer so se stranski gčstje z godbo in pevci na čelu podali skozi mesto na kolodvor. Navdušeni živio-klici so se posebno razlegali pri mestni hiši in pred stanovanjem mestnega župana. Na kšmeniškein ko-
lodvoru pa je bilo ob odhodu navdušenje vsesplošno, kakor ko se prijatelj loči od prijatelja. — Slava i hvala uzorno slovenskemu Kameniku! Čast vsem skupščinarjem in gostom, ki so žrtvovali čas i denar — za našo vzvišeno slovensko stvar!
Imenik podružnic.
I.	Kranjsko.
1. Prva ljubljanska: 1. Prvomestnik Ivan Gogala, c. kr. notar; 2. zapisnikar dr. Lovro Požar, gimn. profesor; 3. blagajnik —. Namestniki: 1. Andrej Praprotnik, šolski ravnatelj; 2. Evgen Lah, tajnik »Slovenske Matice«; 3. dr. Josip Stare, fin. prokurature pristav. Pokroviteljev 9, ustanovnikov 28, letnikov 38, skupaj 75. Goldinarjev 25’80.
2. Št. Jakobska-trnovska v Ljubljani: 1. dr. Franc Papež, odvetnik; 2. —; 3. Andrej Kalan, stolni vikar. Namestniki: 1. Andrej Žumer, šolski nadzornik; 2. Karol Lahajner, mag. uradnik; 3. Mavrilij Šarabon, stolni vikar. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 12, letnikov 112, podpornikov 54, skupaj 180. Gld. 73'—.
3. Šenpeterska v Ljubljani: 1. Martin Malenšek, župnik; 2. J. Mikuž, uradnik^ 3. Anton Koblar, kurat. Namestniki; 1. Ignacij Valentinčič, mestni odbornik;
2. Fran Ban, faktor Kat. Tiskarne; 3. Alojzij Poljanec, oskrbnik. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 22, letnikov 88, podpornikov 53, skupaj 165. Gld. —. —
4. Ribniška: 1. — ; 2. Andrej Podboj, posestnik ; 3. Matija Mrak, kapelan. Namestniki: 1. Fran Višnikar, c. kr. okrajni sodnik; 2. Josip Vogljar, župnik, za Sodražico;
3. Ivan Komljanec, gimn. profesor, za Kofievje. Ustanovnikov 17, letnikov 76. podpornikov 23, skupaj 116. Gld. 46 —.
*) Imenik je sestavljen po zadnjih vodstvu došlih poroiiilih; le denarna svota velja za leto 1890, ker se raCuni sklepajo koncem leta.
5. Novomeška: 1. dr. Josip Marinko, c. kr. gimn. prof.;
2.	Otmar Skale, c. kr. okrajni živinozdravnik; 3. Ivan Krajec, lastnik tiskarne. Namestniki: Simeon Sladovič pl. Sladoevič, lekarnar; 2. Iv. Škerlj, c. Jer. drž. pravd, namestnik; 3. Fran Terko, trgovec in posestnik. Usta-novnikov 16, letnikov 67, podpornikov 32, skupaj 115. Gld. 74-50.
6. Kropinska-kamnogoriška-dobravska: 1. Valentin
Aljančič, župnik na Dobravi; 2. Adolf Kapus pl. Pichel-steinski v Kamni Gorici; 3. Marko Kovšca, nadučitelj v Kropi; Namestniki: 1. Ivan Zupan, izdelovatelj orgelj v Kamni Gorici. Ustanovnikov 7, letnikov 33, podpornika 2, skupaj 42. Gld. 30’55.
7. Šiška: 1. Fran Ravnihar, dež. knjigovodja; 2. Anton Knez jun., trgovec; 3. Ivan Suva. posestnik. Namestniki:
1.	Fran Drenih; 2. Fran Bizjan; 3. Fran Adamič. Ustanovnikov 7, letnikov 20, podpornikov 36, skupaj 63. Gld. - —.
8. Turjak: 1. Jernej Kosec, župnik vŠkocijanu; 2. Josip Korošec, učitelj; 3. Ivan Kožar, posestnik. Namestniki:
1. Mih. Lavtižar, župnik v Robu. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 6, letnikov 26, podpornikov 18, skupaj 51. Gld. 32'-.
9. Gorenjska dolina, sedež v Kranjski gori: 1. Aleksander Hudovernik, c. kr. notar v Kranjski gori; 2. Fr. Verliovšek, kapelan; 3. Josip Bregar, nadučitelj. Ustanovnih 1. letnikov 30, podpornikov 23, skupaj 54. Goldinarjev 4836.
10.	Mokronoška: 1. Ivan Virant, župnik v Mokronogu;
2. Andrej Grčar, nadučitelj, 3. Fran Penca, veleposestnik. Nam.: 1. —; 2. Iv. Volk, kapelan na Trebelnem;
3. Edvard Bohinc, učitelj. Ustanovniki 4, letnikov 36, skupaj 40. Gld. Si li. Metliška: 1. Anton Aleš, dekan v Semiču; 2. Anton
Navratil, zasebnik v Metliki; 3. —. Namestniki: 1. Fr. Štajer, notar v Metliki; 2. Fr. Zupan, davčni pristav;
3.	Andrej Sešt, nadučitelj. Ustanovnikov 9, letnikov 32, skupaj 41. Gld. 12-50.
12. Kranj: 1. Vinko Majdič, veletržec; 2. Janko Vilfan;
3.	Janko Globočnik, c.kr. notar. Namestniki: 1. J. Pezdič;
2.	T. Pavšlar; 3. Ciril Pirc. Ustanovnikov 12, letnikov 25, podpornikov 5, skupaj 42. Gld. 11-—
13. Selška na Gorenjskem: 1. Fran Šlibar, posestnik;
2.	Jožef Grošelj; 3. Miha Bergant. Letnikov 25, skupaj 26. Gld. 31-60.
14. Loikopotoška: 1. Anton More, farni administrator;
2.	Fran Golmajer, nadučitelj; 3. Fran Kovač, trgovec. Nam.: l.Fran Kadunc, administrator v Dragi; 2. J. Knavs, posestnik v Loškem potoku; 3. Pavel Turk, župan v Dragi. Ustanovnikov 12, letnikov 50, podpornikov 22, skupaj 84. Gld. —•—.
15. ŠkoQa Loka: 1. Blaž Mohar, posestnik; 2. —. 3. Lovro Sušnik. Namestnika: 1. Ivan Tomažič, mestni župnik;
2. Avgust Sušnik. Ustanovnikov 7, letnikov 17, skupaj 24. Gld. 30 90.
16. Železniška: 1. Jakob Mrak, župnik; 2. Jak. Dermota;
3. Martin Klopčič. Namestniki: 1. Fran Demšar; 2. Fran Oblak; 3. Anton Klemenčič. Letnikov 14, podpornikov 12, skupaj 26. Gld. 13-15.
17. Postojinska: 1. Frie Vičič, nadžupan; 2. Fr. Zakrajšek, kaplan v Postojini; 3. Jak. Dimnik, učitelj. Namestniki:
1. Alojzij Kraigher, trgovec ; 2. Fran Padar, c. kr. logar;
3.	Rihard Šcber, tiskar. Ustanovnikov 25, letnikov 36, skupaj 61. Gld. 26 90.
18. Blejska okolica: 1. Josip Kazboršek, dekan v Gradu;
2. Josip Žirovnik, nadučitelj v Gorjah; 3. gospdč. T. Strle, učiteljica. Nam.: 1. Janez Berlec, župnik; 2. Fran Rus, nadučitelj; 3. Katarina Drol, učiteljica. Ustanovnikov 5, letnikov 44, skupaj 49. Gld. 30-—.
19. Trnovo-Bistrioa: 1. Ivan Vesel, dekan v Trnovem;
2. Ivan Strnad, kapelan; 3. Žiga Furlan, davčni uradnik v Bistrici. Namestniki: 1. Juraj Štrucelj. c. kr. okrajni sodnik v Bistrici; 2. Josip Kostanjevec, učitelj v Trnovem;
3. Fr. Samsa, diurnist v Trnovem. Skupaj 60. Gld. —•—.
20. Senožeška: 1. Ignac Okorn, župnik; 2 Hinko Kavčič, deželni poslanec v Razdrtem; 3. Anton Jemec, kapelan. Namestniki: 1. Janko Kahne, c. kr. notar; 2. Iv. 'Trošt, učitelj; 3. Josip Meden, posestnik. Ustanovnikov 6, letnikov	37, podpornikov 12, skupaj	55. Gld.	32.90.
21.	Premska: 1. Nik. Križaj, župnik;	2. Pet. Čebin, nad-
učitelj ; 3. Fran Žnidaršič, trgovec. Ustanovnikov 5, letnikov	16, podpornikov 17, skupaj	38. Gld.	10'—.
22.	Pivka	s sedežem v Št. Petru:	1. Matej	Sitar,	du-
hovnik v Šent Petru; 2. Štefan Jelenec, učitelj v Trnji;
3.	Mihael Kalan, nadučitelj v Št. Petru. Nam.: 1. Fran Groznik, vikar v Zagorji. Ustanovnikov 22, letnikov 62, skupaj 74. Gld. 40-—
23. Idrija: 1. Alojzij Novak, učitelj; 2. Anton Levstek, učitelj; 3. Fran Lapajne, trgovec. Nam.: 1. Fran Kos;
2.	Valentin Lapajne, trgovca. Pokrovitelj 1, ustan. 11, letnikov 24, podpornikov 12, skupaj 48. Gld. 14'30.
24. Zatlčina-Višnja gora; 1. Jakob Razpotnik, župnik v Višnji gori; 2. Janko Škrbinec, nadučitelj; 3. Jožef Škufca, posestnik v Višnji gori. Namestniki: 1. Primož Ribnikar, župnik v Zatičini; 2. Fran Kovač, učitelj v Zatičini; 3. —. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 13, letnikov 20, podpornikov 8, skupaj 42. Gld. 26'—.
25. Brdski sodniški Okraj: Ivan Vrhovnik, župnik;
2.	Janko Krsnik, graščak; 3. Ivan Janežič, nadučitelj v Dobu. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 8, letnikov 61, podpornika 2, skupaj 73. Gld. 59-21.
26. Poljanska dolina: 1. Jernej Ramoveš, župnik v Poljanah; 2. Val. Šubic, podobar; 3 Fran Grošelj, posestnik. Namestniki: 1. Fran Petrovčič, župnik na Trati; 2. Radi-voj Rant. učitelj; 3. Alojzij Giacomini. Ustanovniki 3, letnikov 41, podpornikov 11, skupaj 55. Gld. 70--—
27. Menlševska, sedež Begunje pri Cerknlol: 1. —,
2. Josip Žirovnik, nadučitelj; 3. T. Bonač, posestnik. Namestniki: 1. Juraj Meden, posestnik; 2. Fr. Otoničar;
3. Josip Meden. Ustanovnikov 10, letnikov 26, podpornikov 5, skupaj 41. Gld. 15'—.
28. črnomeljska: 1. Fran Šetina, učitelj; 2. R. Justin, učitelj; 3. Janko Schiveiger, posestnik. Ustanovnikov 5, letnikov 34, podpornika 2. skupaj 41. Gld. 29'50.
29. Vipavska: 1. Mat. Erjavec, dekan; 2. Rud. Dolenec;
3.	Radoslav Silvester. Namestniki: 1. Št Tomšič; 2. M. Arko; 3. Anton Hrovatin. Ustanovnikov 16, letnikov 39, skupaj 55. Gld. 25-—.
30. Litijska: 1. Jernej Zupančič, duhovnik; 2. L. Svetec, c. kr. notar; 3. Fran Knaflič, posestnik v Šmartnem. Namestniki: 1. Fran Podkrajšek, načelnik žel. postaje na Savi; 2. Martin Molek, župnik; 3. J. Ravnihar, nadučitelj v Litiji. Pokroviteljev 5, ustan. 6, letnikov 50, podpornikov 64, skupaj 124. Gld. 167-—.
31. Krško In okolloa: 1. dr. Jurij Sterbenec, dekan v, Leskovcu; 2. Ferdo Vernov,šek, uradnik v p. v Krškem;
3.	—. Nam.: 1. dr. Lovro Mencinger, advokat. Ustan. 7, letnikov 32, skupaj 39. Gld. 33-—.
32. Vrhniški sodnljskl okraj: 1. Iv. Koprivnikar, dekan na Vrhniki; 2. Ant. Flis; 3. Jožef Lenarčič. Nam.: 1. Gabrijel Jelovšek za Vrhniko; 2. Jožef Verbič za Borovnico;
3.	Ivan Gruden in Simon Ogrin, podobar. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 17, letnikov 32, skupaj 50. Gld. 33-—.
33. Logatec:---------
34. Smlednik in okolioa: 1. Henrik baron Lazarini, graščak ; 2. Primož Oblak; 3. Anton Pavlin. Namestnik:
1. Josip Keršič. Ustanovnikov 11, letnikov 56, podpornik 1, skupaj 68. Gld. 18'31.
35. Ženska podružnica za Bistriški okraj na Notranjskem: 1. Sofija Šabec, posestnica; 2. M. Hladnik;
3.	Ivanka Ličan. Nam.: Pavlina Bachmann. Ustan. 12, letnic 68, podpornic 22, skupaj 102. Gld. —•—.
36. Žužemberk in okolioa: 1. —. 2. Ivan Jerše, posestnik; 3. Ivan Zorec, trgovec. Nam.: 1. Fran Valand, župan; 2. Jakob Škerlj; 3. Fran Ferjančič. Ustan. 6, letn. 16, podp. 3, skup. 25. Gld. 16 30.
37. Naklo z okolico na Oorenjskem: 1. — ; 2. —;
3.	Fran Pavlin, posestnik v Podbrezji. Skupaj 30. Goldinarjev —•—.
38. JCamnlk z okolioo: 1. Josip Močnik, župan, lekar;
2. Fran Stele, posestnikov sin ; 3. Josip Stele, posestnikov sin. Nam.: 1. Martin Novak, c. kr. poštar; 2. Anton Pintar, trgovec; 3. N. Zadnikar, c. kr. okrajni živino-zdravnik. Ustanovnikov 8, letn. 38, podp. 15. skupaj 61. Gld. 50--.
39. Cerklje na Oorenjskem: 1. Andrej Vavken, nadučitelj in župan ; 2. Fran Krek, kapelan ; 3. Radoslav Kočevar, farmacevt. Ustan.: 12, letnikov 2S, podp. 18, skupaj 58. Gld. 68'—.
40. Kostanjeviški okraj : 1- Viktor Kosina, c. kr. notar;
2. Josip Kohrmann, koncipijent; 3. M. Novak, okrajni sodnik. Namestniki: Damijan Pavlič, župnik; 2. —.
3. Fran Gregorič. Ustanovnikov 6, letn. 46, skupaj 52. Gld. 106 05.
41. Št. peterska ženska v Ljubljani. (V osnovi.)
II.	Štajersko.
1. Celjska. 1. Dr. Ivan Dečko, odvetn. kandidat; 2. Fran Kugler, odvetn. uradnik; 3. Andrej Perc, not. uradnik. Namestniki: 1. Fran Irgel, vikar; 2. dr. Urb. Lemei, odvetn, kandidat; 3. —. Pokrovitelji 4, ustanovnikov 8, letnikov 45, skupaj 57. Gld. 131'—.
2. Mariborska: 1. Ant. Bor sečnik, stolni vikar; 2. Pavel Simon, hišni posestnik; 3. dr. Alojzij Meško, profesor bogoslovja. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 11, letnikov 18, skupaj 31. Gld. 28'80.
3. Graška akademlška: 1. Janko Žolgar, drd. iur.;
2. France Mohorič, cand. iur.; 3. Franc Krušič, cand. med. Namestniki: 1. M. Dereani, cand. med.; 2. Jaroš Žitek, drd. med.; 3. Fran Mager, drd. iur. Ustanovniki 4, letnikov 48, skupaj 52. Gld. 40’—.
4. Ptujska: 1. O. Benko Hrtis, župnik v Št. Vidu; 2. 0. Konrad Stalinski', 3. Anton Gregorič. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 17, letnikov 18, podpornikov 7, skupaj 44. Gld. 23-—.
5. Šaleška dolina v Soštanjl: 1. Ivan Govedič, župnik v Šoštanji; 2 Jožef Skaia, posestnik vVelenji; 3. Ivan Kačič, c. kr. notar. Namestniki: 1. Ivan Vošnjak. veleposestnik; 2. Ivan Kramar, 3. Vinko Ješovnik. Ustanovnikov 6, letnikov 22, podpornikov 30, skupaj 58. Gld. 56-90.
6. Vuhred-marnberškl okraj: 1. Mart. Kochek, c. kr. beležnik v Marnbergu; 2. Anton Jazbec, dekan v Marn-Tjergu; 3. Josip Cernko, župnik v Vuhredu. Namestniki:
1.	Tom. Mraz. nadžupnik; 2. Jurij Žmnvec, župnik v Remšniku; 3. Jos. Lederhas. Ustanovnikov 9, letnikov 9, podpornikov 16, skupaj 34. Gld. 10-—.
7. Graška izvanakademiška: 1. Fr. Bradaška, giran. ravnatelj v p.; 2. Monsgr. Ivan Tom.še, c. in kr. vojaški župnik v p.; 3. Fran Hrašovec, c. kr. okr. sodnik v p. Ustanovnikov 11, letnikov 29, podpornika 2, skupaj 42. Gld. 43-35.
8. Braslovče: 1. Fran Vrislan, posestnik; 2. Ivan Kač, okrajni tajnik; 3. Florjan Kak. Namestniki: 1. Lovro Potočnik, dekan; 2. France Hojnik, župan; 3. Jakob Škoflek, nadučitelj. Ustanovnikov 13, letnikov 31, podpornikov 16, skupaj 60. Gld. 31.
9. Gornji grad: 1. Franc Dovnik, dekan; 2. —, 3. Fr. Šarh, trgovec. Namestniki: 1. M. Strnad, župnik na Ljubnem; 2. Fran Petek, trgovec. Ustanovnikov 19, letnikov 30, podpornikov 58, skupaj 107. Gld. 44-21.
10. Konjloo: 1. —, 2. Anton Sattler-Marguč, posoj. uradnik; 8. Janez Šepee, trgovec. Namestniki: 1. Fr. Mikaš, nadžupnik; 2. Janez Rudolf, kmet v Dobrnežu; 3. Jan. Pospišil, lekarnar. Ustanovnikov 15, letnikov 34, podpornikov 36, skupaj 85, Gld. 25’—.
11. Sevnišha: 1. Fr. Vršeč, c. kr. notar; 2. J. Kuntič',
3. Fran Hrastel, kapelan. Ustanovniki 4, letnikov 34, podpornikov 7, skupaj 45. Gld. 15-—.
•*\
12. Zaleo pri Celji: 1. Dragotin Žuia; 2. Fran Roblek v Žalcu; 3. Josip Sirca. Namestniki: 1. Adam Grušovnik, kapelan v Žalcu; 2. Fran Dolinar, v Grižah; 3. L. Antloga v Gotovljah. Pokrovitelj 1. ustanovnikov 13, letnikov 33, podpornikov 9, skupaj 56. Gld. —•—.
13. Šmarijsko-Slatinska: 1. Martin Ivanc, kanonik v Šmarji pri Jelšah; 2. Ivan Rotner, kapelan v Šmarji;
3.	Fran Zupančič, sedlar v Šmarji. Namestniki: 1. Ant. Frohlich, nadžupnik pri sv. Križu; 2. Vek. Strmšek, učitelj pri sv. Petru; 3. Josip Cer jek, kapelan pri sv. Križu. Ustanovnikov 5, letnikov 51, podpornikov 17, skupaj 73. Gld. 42'-.
14. Zidani most in okolica: 1. Karol Gmeiner, župnik;
2. —, 3. Janez Mlinar, organist v Loki pri Zidanem mostu. Namestnik: 1. Ferdo Roš, veleposestnik v Hrastniku. Ustanovnikov 14, letnikov 104, podpornik 1, skupaj 119. Gld. —
15. Slovenjigradeo in okolioa: 1. Anton Ostrožnik, župnik; 2. Fran Vidmajer, kapelan; 3. Josip Stanonik, poslovodja. Namestniki: Josip Farskg, tovarnar v Slov. Gradcu; 2. Matija Šmit, učitelj; 3. Fran Hajtnik, obrtnik. Ustanovnikov 18, letnikov 118, podpornikov 300, skupaj 436. Gld. 25’—.
16. Lehen: 1. Jernej Pavlič, posestnik; 2. J. Osvald, posestnik ; 3. Radoslav Kopič, nadučitelj v Lehnu. Usta-novniki 4, letnikov 54, podpornikov 14, skupaj 72. Gld. 10’-.
17. Št. Jurij ob Južni železniol: 1. Fran Pisanec, veleposestnik v Bezovji; 2. Jakob Mastnak, veleposestnik;
3. Janez Hren, Namestniki: 1. Josip Podgoršek, gostilničar; 2. Matija Kavčič, trgovec; 3. Anton Rataj, posestnik. Ustanovnikov 5, letnikov 26, podpornika 2, skupaj
33.	Gld. 32’-.
18. Ponikva: 1. Fran Podgoršek, posestnik; 2. Fran Šetince, učitelj; 3. Josip Dobnik, nadučitelj. Namestniki:
1.	Gašpar Senica, 2. Anton Galjuf, 3. Miha Zdolšek. Ustanovnikov 6, letnikov 17, podpornikov 19, skupaj 41. Gld. 15-.
19. Rečica v Savinjski dolini: 1. Matija Krtiiu, župnik na Rečici; 2. Fran Kocbek, učitelj; 3. J. Tršak, gostilničar. Namestniki: 1. P. Viktor Jerančič, gvardijan v Nazaretu; 2. Fran Lorber, 3. Anton Jeraj, gostilničar. Ustanovnika 2, letnikov 33, skupaj 35. Gld. 22’—.
20. Ormožki okraj: 1. Dr. J. Gršak, c. kr. notar; 2. dr. A. Žižek, zdravnik; 3. Alojzij Miki, trgovec. Namestniki:
1. Albin Švinger, dekan; 2. Ivan Vrtnih, uradnik. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 12, letnikov 60, skupaj 73. Gld. 50 -.
21. Velika Pireiioa: 1. Ivan Kušar, župnik v Galiciji;
2. Ivan Kav, občinski uradnik; 3. Jos. Klemenčič, nadučitelj v Galiciji. Namestniki: 1. Mart. Podpečan, župan;
2.	Josip Celina, orgljar v Galiciji; 3. Martin Lednik, posestnik. Ustanovnik 1, letnikov 34, podpornikov 48, skupaj 83. Gld. 26-50.
22. Sv. Lenart v slov. goricah: 1. —, 2. dr. J. Leščnik, odvetnik; 3. Matija Suman. Namestniki: 1. Pet. Mesareč. Ustanovnikov 6, letnikov 34, podpornikov 174, skupaj 214. Gld. -
23. Vransko: 1. Anton Svetina, c. kr. notar; 2. Lavoslav Apat, zastopnik »Slavije* pri sv. Juriju ob Taboru; 3. S. Meglič. Namestniki: Anton Balon, župnik na Vranskem;
2.	Dragotin Šeentner, 3. J. Klobučar, zasebnik. Ustanov-niki 4, letnikov 33, podporniki 3, skupaj 40. Gld. —•—. (Osnovana 1891.)
24. Škofija Ves pri Celjl: 1. Fr. Lekše, kapelan v Vojniku; 2. Josip Vrečar; 3. Mart. Vogel. Namestniki: 1. M. Bikovšelt, 2. Anton Breiovnik, 3. Josip Kompolšek. Ustanovniki 4, letnikov 43, podpornikov 23, skupaj 70. Gld. —. (Osnovana 1891.)
25. Breški okraj v Brežioah: 1. Dr. Matej Schmirmaul, zdravnik v dež. bolnišnici; 2. Jos. Stanič, notar, konci-pijent; 3. Andrej Levak, veleposestnik. Namestniki:
1.	dr. Fran Firbas, c. kr. notar; 2. Josip Kostanjevec, kapelan; 3. Jos. Setina, odvok. koncipijent. Ustanovnikov 11, letnikov 49, podpornikov 46, skupaj 106. Gld. —. (Osnovana 1891.)
III.	Koroško.
1. Celovec in okolica: 1. Ivan Wieser, župnik pri Eli-zabetinkah; 2. Filip Haderlap, urednik >Mira«; 3. Pran Treiber, mestni kapelan. Namestnik: 1. Janez Ure, posestnik. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 8, letnikov 54, podpornika 2, skupaj 65. Gld. 45-—-.
2. Beljak in okolloa: l. Matija Wutti, posestnik na Vočilu; 2 Ivan TVueherer, posestnik v Podturju; 3. Ivan Gajler, posestnik v Ločah. Namestniki: 1. Gregor Einspieler in Simon Stoeckl, župnika; 2. Ign. Mikula in Mat.
Markovič, kmeta; 3. Valentin Kraut, župnik, in Janez Lipuš, kmet. Ustanovnikov 20, letnikov 25, podpornikov 214, skupaj 259. Gld. —•—.
3. Podružnica za slovensko Ziljsko dolino in župnijo Vrata: 1. J. Katnik, posestnik v Ziljski Bistrici;
2. Luka Bavtižar, župnik; 3. Filip Milonik, posestnik. Namestniki: 1. Andrej Snabl, 2. Marko Kaiser, 3. Janez Hebein. Ustanovniki 3, letnikov 23, podpornikov 62, skupaj 88. Gld. 36-20.
4. Kotmaraves in.okolica: 1. Matija Prosckar, posestnik; 2. Valentin Štangl, posestnik; 3. Janez Stih, posestnik. Namestniki: 1. Toma Koban, 2. Miha Pak,
3. Boštijan Gradičnik, župnik, in Miha Robas. Ustanov-nik 1, letnikov 21, podpor. 128, skupaj 150. Gld. 32'—•
5. Pliberk in okolica: 1. Jurij Reš, veleposestnik; 2. A. Gabron, župnik v Štebenji; 3. Andrej Kuhar, posestnik v Čergovicah. Namestniki: Janez Jernej, posestnik v Cergovicah; 2. Miha Hanin; 3. Jan. Krajgher, posestnik v Sterpnovesi. Ustanovnikov 6, letnikov 65, podpor. 152, skupaj 223. Gld. 10'—.
6. Apače: 1. Anton Božič, posestnik; 2. Andrej Butej, posestnik; 3. Lenart Lakonik. Namestniki: 1. Jarnej Jagovec; 2. Peter Pirčar, rokodelec; 3. Luka Bolte. Ustanovnik 1, letnikov 62, podpornikov 66, skupaj 119. Gld. 3610.
7. Št. Kanoljan in okolioa: 1. Janez Silan, posestnik;
2.	Karol Silan, kmečki sin; 3. Lorene Milar, posestnik. Namestniki: 1. Simon Tetnel, kmet; 2. BoSt. Račun, posestnik ; 3. Martin Ročičjak. Ustanovnika 2, letnikov 64, podpornikov 176, skupaj 242. Gld. 31'26.
8. Tolsti vrb in okolioa: 1. Dominik Kotnik, posestnik;
2.	Jožef Pogačnik; 3. Franjo Kogelnik. Namestniki;
1. Fran Ločnik; 2. Lorene Osojnik; 3. Janez Herman. Ustan. 1, letn. 62, podpornikov 31, skupaj 84. Gld. 24-86.
9. Št. Janž v Rožni dolini: 1. Martin Štih, posestnik;
2. Janez Simončič, župnik; 3. Mat. Ambrož, dekan. Namestniki: 1. Fr. Colarič, 2. J. Kuraš, 3. Jurij Rajnik. Ustanovnik 1, letnikov 69, podpornikov 85, skupaj 145. Gld. —.
10.	V Habru pri Medgorjah: 1. Matija Drobivnik, posestnik ; 2 Janez Ognz, župnik; 8. Jurij Drobivnik. Namestniki: 1. Zdravko Lužnik, 2. Jože Drobivnik, 3, A. Ogris. Ustanovnik 1, letnikov 36, podpornikov 71, skupaj 108. Gld. 32 —.
11. Črna in okolica: 1. Jan. Miiller, posestnik; 2. Prim. Walter, 3. Alojzij Božič. Namestnik: 1. Toma Šepni. Ustanovnikov G, letnikov 42, podpornikov 8G, skupaj 134. Gld. 20-—.
12. Št. Šteben ln okolica na Zilji: 1. Jernej Lekš, poštar v Štebenu na Zilji; 2. Gašpar Lekš, 3. Peter Urbance. Namestniki: 1. Ivan Verlič, 2. Vinko Jank, 3. Tone Millonig. Ustanovnika 2, letnikov 37, podpornikov 94, skupaj 133. Gld. 60'—.
13. Priblaves in okolioa: 1. Josip Lipuš, posestnik v Priblivesi; 2. Josip Valej, 3. Gregor Jamez. Namestniki:
1. Janez David, 2. Simon Tratnik, 3. Josip Pižovnik. Letnikov 8, podporniki 103, skupaj 111. Gld. 7'50.
14. Libeliče: 1. Vinko Glinik, posestnik; 2. Lovro Pun-gratnik, 3. Ilirih Kušnik. Namestniki: 1. Fran Trampuš,
2. Toma Novak, 3. Andrej Stimnikar. Letnikov 15, podpornikov 124, skupaj 139. Gld. —. (Osnov. 1891.)
IV.	Primorsko.
a) Goriško:
1. Goriška moika: 1. Dr. Anton Gregorčič, prof. bogoslovja; 2. Anton Šantclj, gimn. profesor; 3. Valentin Kancler, učitelj. Namestniki: 1. Josip Ivančič, gimn. profesor; 2 Franc Furlani in 3. Franc Leban, poštna uradnika. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 14, letnikov 82, podpornikov 17, skupaj 114. Gld. 92-72.
2. Šempas: 1. Iv. Kodre, vikar v Oseku; 2. Jernej Rajar, nadučitelj; 3. Josip Rijavec, posestnik. Namestniki: 1. A. Slokar, 2. Ivan Batič, 3. Jernej Batič. Ustanovnika 2, letnikov 19, podpornikov 9, skupaj 30. Gld. —.
3. Ajdovska z okolico: 1. Iv. Dugulin, župnik; 2. Fr. Petrič, 3. Anton Terčelj. Namestniki: 1. A. Lokar, 2. J. liudihna, 3. Dragotin Kravs. llstanovnik 1, letnikov 4G. podpornikov 7, skupaj 54. Gld. 104-—.
4. Kobarid: 1. Jakob Fon, vikarij v Kredu; 2. Anton Pipan, vikar; 3. —. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 8, letnikov 18, podpornika 2, skupaj 29. Gld. 93-67.
5. Boleo: 1. Fran Ilovar, dekan; 2. Adolf Komac, učitelj;
3. Gregor Šubic, kontrolor. Namestniki: 1. Alojzij Sorč, c. kr. poštar; 2. —; 3. Fran Pečenko, občinski tajnik. Ustanovnikov 6, letnikov 38, podpornika 2, skupaj 46. Gld. 34 -.
6. Dornberg, Prvačina in Gradišče: 1. Fil. Kramar, župnik; 2. Vinko Gregorič; 3. Josip Poljšak, župnik. Namestniki: 1. Simon Gregorčič; 2. Ign. Križman ml.;
3.	Josip Orel. Ustanovniki 3, letnikov 31, podporn. 110, skupaj 144. Gld. 17'—.
7. Cerkljanski okraj (Cerkno); 1. Mnsgr. Jos. Jeram, dekan; 2. Anton Kosmač; 3. Josip Kosec, kapelan. Namestniki: 1. Jos. Šejbal, 2. Mohor Sedej. Ustanovnik 1, letnikov 24, podpornikov 50, skupaj 75. Gld. 3236.
8. Briška, sedež v Biljani: 1. Lovro Juvančič, župnik; 2. Andrej Širok, nadučitelj; 3. Hrabroslav Volarič, učitelj. Namestniki: 1. —, 2. Anton Skolaris, 3. M. Zamar. Ustan. 7, letnikov 30, podpor. 20, skupaj 57. Gld. 35'—.
9. .Goriška ženska: 1. Josipina Premrov-, 2. Marija Jug; '3. Pavla Koren. Namestnice: 1. Avgusta Šantel; 2. Marija Klavžar', 3. Amalija Druffa. Ustanovnic 18, letnic 157, podpornic 166, skupaj 341. Gld. 300-—.
10. Naklo na Krasu: 1. —, 2. J. Kumar, 3. Ant. Pakiž. Namestnik: 1. Jan. Štrukelj. Skupaj 80. Gld. —•—.
11. Tolmin: 1. Josip Kragelj, dekan; 2. Kr. Bratina, nadučitelj; 3. Ivan Jug, sodnijski sluga. Namestniki: 1. Jos. Ivančič, c. kr. notar; 2. Andrej Vrtovec, učitelj; 3. Fran Kavčič. Ustan. 5, letnikov 25, skupaj 30. Gld. 100'—.
12. KAmenskl okraj: 1. Adolf Harmcl, dekan v Komenu; 2. Alojzij Strckelj, podžupan; 3. Edvard Štrekclj, duh. pomočnik. Namestniki: 1. Alojzij Lužnik, učitelj v Škrbini; 2. Josip Štrekclj, učitelj na Gorjanskem; 3. Josip Kovačič, župan v Komenu. Ustanovnikov 9, letnikov 47, podpornikov 80, skupaj 136. Gld. —•—. (Osnov. 1891.)
13. Kanal: V osnovi.
b) Trst:
1. Tržaška moška: 1. Mate Mandič, deželni poslanec;
2.	L. Furlani', 3. —. Namestniki: 1. Fr. Žitko, 2. dr. H. Tuma, 3. F. Bartel. Pokrovitelji 4, ustanovnikov 40, letnikov 135, skupaj 179. Gld. 1579'26.
2. Tržaška ženska: 1. Natalija Truden, 2. Marija Nad-lisek, 3. Ljudmila Mankoč. Namestnice: 1. Justina Michclli, 2. Josipina Delkin, 3, Ana Ščuka. Pokroviteljica 1, ustan. 17, letnic 161, skupaj 179. Gld. 71'90.
3. Sv. Ivan v Vrdell pri Trstu: 1. Ivan M. Vatovec, trgovec; 2. Anton Trobec, 3. Josip Gašperšič. Namestnik: 1. Štefan Nadlišek. Ustanovnikov 10, letnikov 39, podpornika 2, skupaj 51. Gld. 33’—.
4.	Greta pri Trstu: 1. Dragotin Martelance, zasebnik; ‘2. Vatroslav Počivalnik, kapetan; 3. Anton Škabar. Namestniki; 1. —, 2. Josip Požar, 3. Fran Dolenec. Usta-novnikov 6, letnikov 88, podpornikov 21, skupaj 115. Gld. —.
o) Istra:
1.	Podgrad: 1. Anton Pogač, dekan v Hrušici; 2. Ivan Nekerman, nadučitelj; 3. Fran VajSelj, učitelj. Namestniki: 1. Slavoj Jenko, nadžupan; 2. Ivan Benedik, župnik; 3. Ivan Makarovič. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 7, letnikov 42, podpornikov 6, skupaj 57. Gld. 64'—.
Družba sv. Cirila in Metoda torej šteje o VI. veliki skupščini 98 podružnlo.
Družbenikov je naznanjenih:
za Kranjsko: Pokroviteljev 34 (10 pokroviteljev pri družbineui vodstvu), ustanovnikov 373, letnikov 1485, podpornikov 472, skupaj 2444;
za Štajnrsko: Pokroviteljev 10, ustanovnikov 221, letnikov 1007, podpornikov 828, skupaj 2066;
za Koroško: Pokrovitelj 1, ustanovnikov 52, letnikov 553, podpornikov 1384, skupaj 1990;
za Goriško: Pokrovitelja 2, ustanovnikov 74, letnikov 517, podpornikov 463, skupaj 1136;
za Tržaško: Pokroviteljev 5, ustanovnikov 73, letnikov 423, podpornikov 23, skupaj 524;
za Istro: Pokrovitelja 2, ustanovnikov 7, letnikov 42, podpornikov 6, skupaj 57.
Po vseh deželah torej: Pokroviteljev 54, uslanov-nikov 800, letnikov 4027, podpornikov 3176; vseh družbenikov 8217.
OPAZKA: Pri onih podružnicah,ki svojih udov niso po kategorijah naznanile, privzeli smo jih k zadnji vsoti. — Slavna naeelništva so tako natisnena, kakor so bila vodstvu na zadnje objavljena.
Pokrovitelji
šolske družbe sv. Cirila in Metoda po § 4, ki so vplačali vsaj po 100 gld.
1. Mariborska posojilnica.
2. Danka ,,Slavija“.
3. Andrej Zamejit', stolni kanonik v Ljubljani.
4. Simon Pogačar, umir. c. kr. voj. oskrbnik v Ljubljani.
5. Dr. Pavel Turner, zasebnik na Dunaji.
6. Luka Svetcc, deželni poslanec, posestnik itd. v Litiji.
7. Dr. Josip Vošnjak, deželni odbornik v Ljubljani.
8. Ivan Murnik, cesarski svčtnik, deželni odbornik v Ljubljani.
9. Tomo Zupan, gimn. profesor, konzistorijalec v Ljubljani.
10. Dr. Lovro Vidrio, odvetnik v Zagrebu.
11. Jakob Hren, c. kr. deželnosodnji svčtnik v Celovcu.
12. Ivan Vilhar, hišnik in meščan v Ljubljani.
13. Franc Ks. Souvan, veletržec v Ljubljani.
14. Dr. Jarnej Zupanec, predsednik not. zbornici v Ljubljani.
15. Ivan Velkovrh, tovarnar, mestni odbornik v Ljubljani.
16. Anton Žlogar, kurat na ljubljanskem Gradu.
17. Dr. Josip Srncc, odvetnik, deželni poslanec v Celju.
18. Celjska posojilnic«.
19. Mihael Vošnjak, državni poslanec v Celju.
20. Andrej Jurca, veletržec na Ptuji.
21. FrancrKalister, veletržec v Trstu.
22. Ivan Šabec, veletržec v Trstu.
23. Mnsgr. Anton Hrovatin, f č. kanonik v Trstu.
24. Savinjska posojilnica v Žalci.
25. Ivan Plantan, c. kr. notar v Ljubljani.
26. Gospa ivana Kalister, soproga veletržčeva v Trstu.
27. Ivan Vrhovnik, trnovski župnik v Ljubljani.
28. Franc Kotnik, f veleposestuik na Vrhniki.
29. Mnsgr. prof. Andrej Elnšpielcr f v Celovcu.
>:	30.	Ormoika posojilnica.
31. Oroslav Dolenec, mestni odbornik v Ljubljani.
32. Jurij Jan, častni kanonik in dekan v Dolini v Istri.
33. Anton vitez Vlcco, graščak v Podgradu v Istri.
34. Dr. Ivan Svetinu, gimn. profesor v Ljubljani.
35. Maks Vršeč, zasebnik v Celju.
36. Mestna občina v Idriji.
37. Josip Zčlcnlk, posestnik pri sv. Urbanu poleg Ptuja.
38. Jakob Fon, župnik v Kredi.
39. Vas Šmartno pri Litiji.
40. Župnija St. Lambert.
41. Dr. Jernej Glančnlk, odvetnik v Mariboru.
42 Martin Drčar, župnik v Preski.
43. Andrej Kalan, stolni vikar v Ljubljani.
44. Litijske in Šmartlnske Slovenke I, po zastopnici gospej Terezi Svetčevi.
45. Dr. Fran Celestin, vseučiliščni profesor v Zagrebu.
46. Ivan Nep. Resman, načelnik železnične postaje v Nabrežini.
47. Jakob Gruden, vpokojeni župnik v Turjaku.
48. Dr. Fran Munda, odvetnik in posestnik v Ljubljani.
49. Ivan Volk, kapelan na Trebelnem.
50. Slovenski bogoslovci centralnega semenišča v Gorici.
51. Žnpnija Zagorijo ob Savi.
52. Gospica Vekoslava Koblar-jeva v Litiji.
53. Anton Zarnik, posestnik in trgovec v Krtini.
54. Litijske iu Šmartlnske Slovenke II, po zastopnici gospici Ljudmili Roblek-ovi.
Vodstvo
družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani po volitvi v VI. včliki skupščini v Kameniku, dnč 23. jul. 1891.
1. Prvomestnik: Tomo Zupan, gimn. profesor, konzislori-jalni svčtnik, član c. kr. dež. šol. sveta Kranjskega, vodja deškega semenišča »Alojzijevišče«, mestni odbornik Ljubljanski itd. Izvoljen 1. 1890.
2. Dr. Dragotin vitez Bleivreis pl. Trsteniškl, primarij deželne bolnišnice, član c. kr. deželnega šolskega sveta, deželni poslanec, mestni odbornik itd. L. 1889.
3. Dr. Ivan Dečko, odvetniški kandidat, deželni poslanec, tajnik »Slov. društva* itd. v Celju na Štajarskem. L. 1889.
4. Gregor Einšpleler, župnik v Podkloštru, deželni poslanec itd. na Koroškem. L. 1889.
5. Ivan Hribar, Ljubljanski častni meščan, glavni zastopnik banke »Slavije«, dež. poslanec, mestni odbornik itd. L. 1890.
6. Matej Močnik, učitelj v p., odbornik »Vdovskega podpornega društva* in »Narodne Šole«. L. 1891.
7. Ivan Murnik, cesarski svčtnik, deželni odbornik, član c. kr. deželnega šolskega svčta, tajnik kupčijsko-obrtne zbornice, mestni odbornik itd. L. 1891,
8. Podpredsednik: Luka Svetec, c. kr. notar, deželni poslanec, posestnik itd. v Litiji. L. 1890.
9. Dr. Ivan Tavčar, odvetnik, deželni poslanec, mestni odbornik itd. L. 1890.
10. Blagajnik: Dr. Josip Vošnjak, dež. odbornik, član c. kr. dež. Šolskega in zdravstvenega sveta itd. L. 1891.
11. Andrej Zamejic, stolni kanonik, konzistorijalni svetnik, član c. kr. mestnega šolskega sveta, predsednik I. Vin-cencijeve konference itd. L. 1891.
12. Tajnik: Anton Žlogar, c. kr. kurat na Gradu in vero-učitelj na c. kr. strok, šoli za lesno industrijo. L. 1889.
Nadzorništvo
družbe sv. Cirila in Metoda:
1. Oroslav Dolenec, hišni pos. in svečar, mestni odbornik itd.
2. Franc PovŠfc, ravnatelj v p., dež. in drž. poslanec, mestni odbornik itd.
3. Franc Ravnikar, dež. knjigovodja, vlastelin, mestni odbornik, predsednik »Glasbene Matice« itd.
4. Dr. Ivan Svetina, gimn. profesor, prefekt v Alojzijevišči.
5. Ivan Vrhovnik, trnovski župnik.
Razsodništvo
družbe sv. Cirila in Metoda:
1. Andrej Kalnu, stolni vikar, urednik »Domoljubu«.
2. Dr. Alfonz Mošč, odvetnik, posestnik itd.
3. Dr. Franc Munda, odvetnik, hišni posestnik itd.
4. Ljudovik Ravnikar, deželno-sodiščih svetnik v p. itd.
5. Dr. Jarnej Zupance, predsednik not. zbornici, c. kr. notar, hišni posestnik itd.
Društveni zavodi.
I. Otroški vrteo v Celji.
Voditeljica: C. prednica šolskih sester s. Lidvina Furgaj.
Vrtnarica: S. Vincencija Lah.
Škofijski nadzornik: Ivan Krušič, knez.-vlad. duhovni svčtnik, gimn. profesor.
Družbeni nadzornik: Dr. Ivan Dečko, deželni poslanec, prvomestnik Celjske podružnice.
n. Otroški vrteo pri sv. Jakobu v Trstu.
Voditelj: Mihael Kumuščič, vodija družbene šole.
Vrtnarica: Antonija Nadllšek.
Škofijski nadzornik: Franc Sila, kapelan pri sv. Jakobu.
Družbeni nadzornik: M. Mandič, prvomestnik Tržaške možke podružnice, deželni poslanec itd.
m. Slovenska štirirazredna osnovna šola pri sv. Jakobu v Trstu.
Katehet: Franc Sila, duhovni pomočnik pri sv. Jakobu. Voditelj-učitelj: Mihael Kamuščič.
Učiteljica: Josipina Delkiit.
Učitelja: Ivan Kiferle in Fran Delcott.
Nadzornika: Ista.
IV. Otroški vrtec v Rojanu ali na Greti pri Trstu.
Voditelj: Mihael Kamuščič.
Vrtnarica: Irma Fabijani.
Škofijski nadzornik: Tomo Thaler, župnik v Rojanu. Družbeni nadzornik: Dragotin Martelance, prvomestnik podružnice sv. Cirila in Metoda na Greti.
V.	Otroški vrteo v Pevmi pri Gorioi.
Vrtnarica: Viktorija Kavčič,
Škofijski nadzornik: Fran Košuta, prvostolni kanonik, dekan itd.
Družbeni nadzornik: Dr. Anton Gregorčič, bogoslovski prof., dež. in drž. poslanec, prvom. Goriške moške podružnice.
Družba podpira:
VI. Otroški vrteo v Podgori pri Gorioi.
Vrtnarica: Ema Pehani.
Škofijski nadzornik: Ivan Filipič, dekan, župnik.
P. n. državni nadzorniki nadzorujejo i privatne zavode.
—-■**<-
Članovina, darila, prošnje, pisma itd. naj sc blagovoljno pošiljajo z naslovom:
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
P. n. slavnim načelništvom, rodoljubom, narodnemu žen-stvu, vsem prijateljem naše družbe in pospeševateljem narodnega šolstva iskrena zalivala in Božji blagoslov!
Pristavek: Po natisnjenem »Vestniku V« se je 4. okt. 1891 ustanovila „Šentpeterska ženska podružnica1'— prva ženska v Ljubljani. Prvomestnica joj je gospa dr. Zarnikom, podpredsednica gospa Trček, zapisnikarica in blagajničarica vrtnarica Justina Lavrič. Družbenic ima žc nad 90.
priporočljivih domačih tvrdk, katere naj izvoli občinstvo v mestih in na deželi uvaževati pri naročevanju. — Pri naročilih naj se blagovoli dotični naročnik sklicevati na inserat, priobčen v „Yestniku“.
Čisti dohodek naznanil namenjen je družbi sv. Cirila in Metoda.
Domača tvrdka!
L!«S-
Špltalake ulloe __ T J..UU. n: poleg-ningarjeve štev. e v "juuijani ulloo
priporoča svojo bogato zalogo najraznovrstnejšega
modnega in kramarskega blaga,
posebej če sukno za možke in ženske obleke,
dalje močno lepo volneno blago dvojne širokosti meter od 60 kr. višje. Največja izbera najcenejših robcev za na glavo, svilnatih in volnenih v najrazličnejših bojah, dalje platno, kotonina, hlačevina, volneno blago, belo in barvano, po najnižjih oenah. ~Wl
S voj i k s v oj i m! :kx«3
Knjižice, primerne za otroke:
Jezus, dobri pastir,
to jo lepo molitvice pri sveti maši itd.
Trdo vezana 20 kr., v usnju 36 kr., v usnju z zlato obrezo BO kr.
Molitvene bukvice za pobožno mladost.
Z navadnimi mašnimi molitvami. — Spisal J. Parapat.
V usnju 35 kr., v usnju z zlatim obrezkom 48 kr.
Spomin na Jezusa pri sv. maši.
Trdo vezana 20 kr., v usnju 35 kr., v usnju z zlatim obrezkom 48 kr.
Te knjižice so še posebno lično vezane, da so primerne za darila. Dobč se v raznih barvah.
Najprimernejši molitvenik za odraslo mladino obojega spola je:
I&H8I  
ali nauki in molitve za odraslo mladino.
Spisal J. Kordon.
Polusnje 60 kr., platno z rudečim obrezkom 75 kr., usnje z rudečim ali marmoriranim obrezkom 80 kr., usnje z zlatim obrezkom 1 gl., šagrin z zlatim obrezkom 1 gl. 50 kr., rujavi šagrin z okovanjem, zaklepu, pozlačenimi platnicami 1 gl. 60 kr., rujavi šagrin z okovanjem, zaklepo, pozlačenimi platnicami in koščenim križcem 1 gl. 80 kr., gladek Črn Šagrin z napisom na platnicah (nov jako okusen vez) 1 gl. 80 kr., rujavi šagrin z okovanjem, zaklepo. žametom in koščenim križcem na platnicah 1 gl. 90 kr.
Katoliška Bukvama v Ljubljani, Stolni trg št. ti.
. . .
\ViWW
v V v v v
. ^K®8§P|
BPlif
KKg: o
»mn
lekarna v Ljubljani
poleg mestnejhiše je stara nad 150 let.
ahur.-jtf«
V lekarni poleg rotovža gosp. pl. Trnkurzy-ja se dobivajo naslednje popisana domača zdravila vedno sveža (friStiaj in se razpošiljajo proti postnemu povzetju z obratno poSto.
Lekarn Trnkčczy-jeve firme je pet, in sicer: Na Dunaji: Viktor pl. Trnkdez), V., Hundsthurmer-strasse 11 il (tudi kemična tovarna,); dr. Oton pI.Trn-kdezy,lll., Hadetzkvplatz 17, in Jultiis pl. Trnkdezj’, Vlil., Josefstiidterstrasse 30; v G rad c i (na Štajar-skem): Veudelln pl. Trnkdczj ; v Ljubljani: Ubuld pl. Trnkdez)'.
Lekarna Trnkoczy-jeva
v Ljubljani priporoča:
Cvrt zoper trganje ((liclitgeist)
lajSa izdatno in prežene bolečine.— Steklenica stane 50 kr., tucnt 4 gl. 50 kr.
1'lnniuski zeliščni prsni sirup kranjski za odraščene in otroke; razkroja sliz in lajša bolečine pri kašlji, hripavosti, vratobolu, prsnih in pljučnih boleznih. — Steklenica stane 56 kr., tucnt 5 gld.
£rhut|mnrf r
^ezxaczz£zza:zzzzzzz^
m	Marijinceljske m
J Jcfeflkapljice za želodec [j
Iso ’ZTrs^no uspešno, želodec . iST" limfi O	krepilno, slezo ločilno, odvajno	H
H	<1	in slast do jedi oživljajoče	II
II	nlluFI	IIhm	2§|	zdravilo.—Steklenica 20 kr., .
Pril	fl	^jj|l	tucat 2 gld., 5 tucatov samo	H
M	fl	'JuL	Kri čistilne k rogljiče ne	u
U	ji	tfflpŽMt	smele hi se pogrešati v no- ,
J ^	he,|i rodbini. So lahko od-	K
K	jii»'	vajajoče. slezo odganjajoče	II
M	LL-™O'aauifflgM—U	zdravilo pri zabasanji. ska-	.
M ženem želodci ter so na prodaj v škatljicah po 21 kr., H || jeden zamotek s G škatljicami slane I gl. 5 kr.	||
m Esenca za želodec, 1 steki. 10 kr., l tucat l gld., u JJ 5 tucatov samo 4 gld. 50 kr.
J Angleški čndotvorni balzam, l steklenica 10 kr., JJ
N 1 tucat I gld., 5 tucatov samo 4 gld.	H
H	Štupa	za	živino.	J
Ta prav dobra štupa “ pomaga pri kravjih, konj- j| skih in pračičjih notra- u : njih boleznih. Zamotek z »» navodom vred (j velja le 50 kr., o za- m motkov z labilnim na- *v vodom samo 2 gld. ||
C-tre-fe za. lsoxxje.	M
Najboljše mazilo za U konje, pomaga pri pre- u tega žil, otekanju nog. N otrpnjenji v boku, v križi M
itd., s kratka pri vnanjih ^ boleznih in hibah. Ste- H klemen z rabilnim navo- M dom vred stane le I gld.. u 5 steklenic z rabiluim H navodom vred pa stane fc| le 4 gld.
d Našteta in razna zdravila ima U. Trnkčczy v Ljubljani. ” Vea::ezzzxsatsxxxzxxz3(l
D
i
i
i
stavbinske železne potrebščine
;ot: traverze, atare železniške šine, •laljc štorJ< za štokadoranje, najboljši
^k« m ii i n k i c v m ent,ii£
ter pristni
dovski mavec (Lengenfelder Gyps)
itd. itd.
5 Valvazorjev trg LJUBLJANA Valvazorjev trg 5
(prej Fr. Terček)
priporoča gg. stavbenim podjetnikom in sl. občinstvu v mestu in na deželi veliko svojo zalogo železnega, mesingastega, pakfonastega, bakrenega in cinkastega blaga, kakor
pečij od litega železa,
posamne dele pečij in ognjišč za vzldavanje, ključavničarskega blaga, orodja za mizarje, usnjarje, sedlarje in črevljarje, kovanih iu dratenih žebljev, likalnikov iHilgeleisen) itd. itd.
Velika izbera posteklene in pocinjene
k\a,b.in.jek© posode, §&2 prenosljivih Stcdllnili ognjišč,
sploh vsakovrstnega
hišnega in kuhinjskega orodja.
Na izbero so dalje vsakovrstni železni pozlačeni
ilC nagrobni križi, ^ ravnotežnice (vage), žage od litega železa, kfise in pile,
i
M
JijT Vnnnj« naročila iz vrše se točno in JijT po nizki ceni.	nj
i
Anton Virant v Rudolfovem
priporoča svojo veliko zalogo
cisto
tvcncga perila
po župnik Kneippovi metodi.
ISdino pra vo im Dolonjskom ! ^ Httautl Naročila po poiti se točno Izvršujejo.	Iffl;
i
Hisnitelegraf
hrez telefona le gld. 4 50 in više.
Posamezni deli za napel javo strelovodov hišnih telegrafov in telefonov so na razpolago.
Za dobro, zanesljivo in točno delo jamči, cena je kar mogoče nizka.
4 JOSIP REBEK,
rj	(prej	Karol Ahčini
kiju carski mojster,
v Ljubljani, Francovo nabrežje St. 13,
pripor0ča svojo izborno zalogo lepih in trpežnih
ZCSr štedilnili o«nji6<\
ter okov za okna in vrata; izdeluje tudi železne ogrige v vsakovrstni!) oblikah po poslanih uzorcih ali lastnem načrtu in sploh vsa ključarska dela po najnižji ceni. — Posebno opozarja na svojo na Kranjskem največjo zalogo
elektrotehničnih proizvodov, j£>
katera omogočuje najzanesljivejšo vpeljavo telegrafov in hlinili telefonov v poljubni dolgosti. — Strelovode napeljuje na stolpe, dimnike in poslopja po najnovejšem zanesljivem načinu; popravlja tudi že napeljane pohabljene strelovode, ter je preizkuša z elektrometrom
»■»♦»»♦»»♦»»♦alk«
I
!
i
♦
!
;
nne A
om. I
mzzzz;
uzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz:
>
o
jta
/ I MIKIISCH
ZSZZZZZZZZZZM
J. |
P f] m t;
o R
trgr 16,
veliko zalogo
Mestni
priporoča svojo
dežnikov in	i,solnčnikov	n
v vseh velikostih in iz |)	priprostih	in	naj-
različnega blaga	elegantnejših
po naj nižji h cenah.
Prekupcem se pošiljajo obširni ceniki zastonj in franko.
m
*:
m
m
m
m
m
m
«9
i
m
m
<3
Prva kranjska
tovarna oljnatih harv, Arneža, laka in kleja
AD. HAUPTMANN-a
v Isjiihljanl.
Zaloga:
Šolski drevored 6, Semeniško poslopje.
Filijala:
lonove ulice štev. 10-12.
P
P
ip
p
I
p
p
k
» » » »	» fr ji- g- A fr fr fr ji- fr fr
Andr. Druškovič,
trgovec L železnino, v Ljubljani, Mestni trg št. 10,
priporoča v velikem izboru in po nizki ceni različne okove za okna in vrata, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, kakor vse pri stavbah potrebne stvari, priznano najboljši kamniški Portland- in Roman-oement, sklejni papir (Daclipappe) in asfalt za tlak, lepa in močna
štedilna
ognjišča
in njih posamezna dela.
kuhinjsko
orodje
v
največjej
izberi.
Velika izbera raznih ravnotežnic. Vodn-jalcov (|f
za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z malimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako se tudi do-bivnjo vsi deli za izkopane vodnjake, železne oevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe, ventile in železna okova.
jg Lepo pozlačene natigrobne krize.
Ztt poljedelstvo:
vsake vrste orodja: lepo in močno narejene pljuge in pljužna, Železne in lesene brane itd.
Poštna naročila se takoj in vestno izvršč.
MIH UMU lili * • Ulili lltll IIII MIMI MIMI
IIIIIIIIIIMMMMMMMMMMIMMMMMIM
$ » Slavni trg Fran KollmaiM, V Ljubljani g &
O priporoma sl. občinstvu, posebno preč. duhovščini in gg. uči- p
teljem svojo veliko zalogo
£
w š steklenega in porcelanskega blaga, o ur
f T» S svetilk, cerkvenih svečnikov i/. steklu in kovin. Zn- O i./ 4S c? l0t»il ®^tmarovih izdelkov po tovarniških ceunh. Pre- h C* > hg vzorna vsa steklarska dela in poprave pri novih in <d .•* ^	starih	stavbah.	—
Cemlmki zastonj in franko.
Največja zaloga
JAN. JAX,
Ljubljana.
Nizke cene. Ugodno plačevanje na obroke. — Stari stroji se zamenjavajo. Po-pravila se Izdelajo hitro, dobro in oeno. Izbrana zaloga najrazličnejših
& biciklov, velocipedov, triciklov %
itd. itd.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOC
0 F. OASSEnMAUlT,
zavod za izdelovanje oblek, v Ljubljani, Šelenburgo ve ulice, se priporoča rdeč. <Mtop$čini in h Utr. občinstru v mestu in na deželi v izvršitev &£■ najrazličnejše obleke ">J&, iz zanesljivo trpežnega blaga izdelane. V zalogi je vedno najbolje tu- in inozemsko sukno, tosking, la n sting itd. Cene primerne, delo flnorpostrežha uijudna. OOO Vnanja naročila lsvrič so vestno ln nojtočnoje.
Anton Belec-a
delavnica kleparskih, ključavničarskih, kovaških, kovino-tiskarskih, stavbenih in galanterijskih del
v Št. Vidu pri Ljubljani,
priporoča se prečast. duhovščini v izdelovanje vsakovrstnih prav ličnih kositarskih cerkvenih svetilnio ali stalnic, različnih svečnikov itd. — Izdeluje vsakovrstna stavbinska dela pri cerkvah, farovžih. pokriva in prekriva zvonike, cerkvene strehe itd.
Izdeluje mnogovrstna, lepa ter trajna
železna štedilna ognjišča, umetne ključavničarske, stavbinske in druge stvari.
Popravlja vse v njegovo stroko spadajoče reči in poeinja (prednja) stare in nove posode.
“I
fl
Ul
Podpisani priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo
kamnoseško delavnico,
Kolodvorske ulico
pre*
v Ijubljani na*^of
kateri izdeluje razna cerkvena dela, kot so:
altarji, lece, obhajilne mize, ograje, spomeniki itd.,
dalje priporoča svojo izborno zalogo
nagrobnih spomenikov,
katere oddaja po najnižjih cenah.
Velespošto vanjem
Alojzij Vodnik,
kamnosek.
j
Podpisani priporoča velečastiti duhovščini, kakor
1 slavnemu občinstvu
♦ čebelno-voščene sveče
4 za cerkev, procesije in pogrebe, gospodom trgovcem voščene zavitke, kakor tudi
■	S3T med
2 za prodajo v škafih po 15, 20. 40 kg težkih prav ^	po ceni. — Za čebelarje
1	izvrstni garantirani pitanec f5^
P v škatljah po 5 kg, 1 kg 60 kr., škatlja 80 kr, pošilja L se po pošti proti povzetju ali predplačilu. — Dobiva se ± med v satovji in pitanec v škafih po 20 - 40 kg
2	prav	po	ceni.
4 Za birmo, božič, Miklavža itd. prodaja se
J	—= raznovrstna medenina =—
na debelo in drobno.
;
j     ..................
4 med v panjih in sodčkih,
Kupuje se tudi vsaki čas
i
kakor tudi
vosek in suho satovje *<-
po kolikor mogoče visoki ceni.
Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči
t OROSLA? DOLENEC,
■	svečar	in	lectar,	trgovina	z	medom	in	voskom,
♦	v	Ljubljani,
■	Gledališke	ulice št.	10.
m
t
rx;;
mm-
J. Giontini - jeva knjigarna
v Ljubljani, Mestni Trg
priporoča in opozarja na nastopne ravnokar izišle knjige:
Funtek-Hopfen, Kako je izginil gozd, Povest 20 kr.
Leban Janko, Šestdeset malih povestij za
otroke.................................16	„
Miklavčič-Amicis, Srce, 4 zvezki..........k	20	,,
Planinski J. P., Zbirka narodnih pripove-
dek za mladino, 2 zvezka,.............U	20	„
Tkalec Ivan, Tiun-Lin, Povest..............20	„
Tomšič Ivan, Nazorni nauk II. del (150 barve n i 11 podob za prvi pouk najvažnejših strupenih in pitomih rastlin). Cena gld. 3’50.
Zaloga pisalnega in risalnega orodja, svinčnikov, papirja, kovert, trgovskih poslovnih knjig itd.
Knjigoveznica
IVANA BONAČA
P„K‘ v Ijubljani
priporoča se za
rezanje fenf£g.fi>
Na prodaj ima molitvenike:
Marija sedem žalosti,
vezi po S)0 kr., gld. 1'10, gld. 1 20 in gld. 130,
Molitvenik za dečke ali deklice,
vezi po 30, 35 in 50 kr. Na 12 izv. 1 nameček.
P
BS
■telovniki, nogrovice, normalno perilo.
.a'
<P
u
,o_ -b®^
0&.
,^>v.aV	>>vu:	p
^	■■v?'	-i.1N	.A^	v\V.
Mfjf’
AY V^SN>'
nN VV
,*A*
/# ' 'VV
V5'
V v «Jr
‘Ojofmiin *fHfuyB.iAt?s-iiojgTno ‘oifject ousf.i.nuv
'MU'
IFmetn©
stavlja na način, ki no prouzroči niknkili bolečin , lor opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
zobozdravnik LFAICHEL
f
v LJUBLJANI,
poleg Hrndeckega mostu, I, nadstropje.
ki
«4>MH» <»» 4«» 4»»
I JOS. PAULIN v LJUBLJANI, |
| raejnarodna potovalna pisarna za pri- | I rejevanje posebnih vlakov in pro- | | daj a najugodnejših voznih listkov |
za potovanje po celem svetu.
«4+»4+4>4*«4t*4+4>4«0>4«e>4«e>4*e>4*e>4+fr4*e>4+«> <W*>4*»> 4*«>4$«>4>
_______ __
zavarovalno društvo za življenje v Londonu.
Podružn za Avstrijo Podružn. zaOgersko DUNAJ, PEŠTA,
Giselastrasse št. i. Franz-Josefpl. 5-6,
v hiši društva. ! v hiši društva.
**	DruSt.akt.30.juo.1890 fr. 11 l.(il0.(!13
Letni dohodki premij in obresti 30. jun. 1890 „ 20,084.349 Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v dobi društ. obstanka (1848) ,. 234.804.082 V zadnji dvanajstmesečni poslovnim dobi vložilo se je pri društvu za........... ob,980.275
novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka skupni znesek vloženih ponudb...............frankov	1.666.812,555,
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno
glavni zastop v Ljubljani
pri
G-vidu Zeschko-tu,
Tržaška cesta št. 31».
Nedavno zavaroval ve je pri „Gre»hamu“ Nj. cev. visokost nadvojvoda >Jonlp, kar pač zadostno enači solidnost in zanesljivost te zavarovalnice.
^ Franje Tftmeej
V- 'Š	pozlatar,
'VLjubljani, Streliške ulice štev. 14,
se najtopleje priporoča preč. duhovSfiini in sl. občinstvu ^jff! v mestu in na deželi v pozlačenje in prenavljanje altarjev, tabernakeljnov, lec, podob, krstnih kamnov, nagrobnih križev, soh, okvirov, sv. razpel, svečnikov itd.
Vse navedene stvari izgolavlja tudi nove trpežno, okusno iu zanesljivo, ter jamči za dobro delo, in primeroma kaj nizko oeno.
/\ljnato slike, čo tudi so vsled starosti popolnom zamazano, očisti, da ko enako novim, no da bi s čiščenjem sliko poškodoval.
Priporočilo in naznanilo preselitve.
Vie mnogo let na tukajšnjem trgu poslujoča domača tvrdka
Peregrin Kaj zel,
trgovina s steklom in porcelanskim jS' blagom ^
naznanja prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sc preseli s J. novembrom letos iz hiše št. Ib na Starem Trgu v popolno novo urejeno prodajalnico
na Starem Trg a st. Hi
v dr. Ahačlčevi h iši
V zalogi ima najrazličnejšo steklovino : svetiljke, cerkvene svečnike, podobe v okvirih itd. itd., barveno steklo »a božje hrame.
Prevzema v njegovo stroko spadajoča naročilu Milil Hilli pri stavbah ||)|||.
kut era izvršuje točno in po nizki ceni.
Uls~ Sajrečja izbe ra bohinjskega oro<lja.~*Xh
"
j
i;
o>
s
J i
a?
ti
Tinktura za želodec, fj
IB
katero lubja
&
a?
iz kineSke rabarbare, svežih pomerančnih
kerhlikovcovega olupkov prireja
H=>
3.
orct
co
je inebko. toda ob enem uplivuo, delovanje prebavnih organov urejajoče aredatvo, ki krepi ielodeo, kakor tudi poapeiuje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 steki, velja gl. 1'36, z 55 steki., 6 Kg. teže, velja gl. 5-36. Poštnino plača naročnik. Po 10 kr. stekleničico prodaja lekarna G. Pic-coli, ,,nri angelju" v Ljubljani na Dunikjelti cesti.
jic več let uživam Vaio izvrstno »Tinkturo ta želodce“ in sprevidim, d« ni za moje telo boljšeija zdravila, kakor je ravno raža Tinktura, kateri dajem veliko prednost. Ne vem, kako bi bilo e mano, ako bi ne imel Vale izvrstne tinkture.
Metlen lleijunje, p. Cerknica
ct> fyi
S*
H
i
JJ 1
J
ANTON OBREZI,
tapetnik In dekoratdr, v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4,
kot narodna tvrdka priporočljiva vsemu slovenskemu razumništvu za nakupovanje
žimnic, modrocav	_ divanov,
na peresih (FedeMOflBBp salonskih garnitur, matratzen),	otoman
ln vsega v to stroko spadajočega dela.
Ceniki a podobami zastonj in frunko na zahtevanje.
JUT Naročniki itren Kranjske in oni na meji Jobi jU ma naročilu, ako se sklicujejo na interat r Inn JUT »Vestniku', franku po Seletmet doposlana.