POST GLA: Stanovsko in strokovno glasilo Zvaio poštnih organizacil za Slovenijo v Ljubljani. Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 15 dinarjev na leto. Naročnina se vnapre' plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini. Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika“ v Ljubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo. Letnik II. V Ljubljani, dne 1. decembra 1922. 22. številka Gospodarski in stanovski del. Vštetje vojnih let. »Naš Glas« je priobčil o tem vprašanju v predzadnji številki članek, v katerem avtor utemeljuje upravičenost splošne zahteve državnih uslužbencev, da naj se jim vojna leta vštejejo v napredovanje in v pokojnino, analogno kakor oficirjem, podoficirjem itd. Avtorjeva trditev ,da so držav, uslužbenci med vojno po odpoklicu številnih tovarišev v vojaško službovanje opravljali zelo težavno, naporno in zares požrtvovalno delo sami, po največ brez kvalificiranega nadomestila, je povsem resnična. Da so ti trpini v največ slučajih fizično in duševno vsaj toliko trpeli .kakor njihovi tovariši na fronti, temu mora pritrditi vsakdo. Izpostavljeni so bili tudi raznim vojnim nevarnostim in so poleg vsega tega trpeli še pomanjkanje. Njihovo trpljenje je tedaj gotovo z majhnimi izjemami odtehtalo trpljenje njihovih tovarišev v vojaški službi. Zato je ta zahteva gotovo upravičena in gotovo ni pretirana. Podpirati jo moramo prav vsi in ne popustiti, dokler se ne izpolni. Zahteva pa mora biti splošna, raztezati se mora na vse uslužbence, ki se jim doslej vojna leta niso vračunala, pa bodi to tudi bivši oficir ali podoficir. Slednji te dobrote doslej sploh niso bili deležni in popravljamo v toliko trditev člankarja v »Našem Glasu«. Zdi pa se nam, da je ravno sedaj za to Čas najbolj primeren. Tudi naša poštna organizacija naj se potrudi in naj pri »Osrednji zvezi javnih nameščencev« po svojih delegatih to zahtevo tudi uveljavi. Velja naj načelo: »Enaka pravica za vse!« —F. Š. Nesrečne uredbe. Ves uredbe, ki jih dobivamo iz Beograda, so izdelane skrajno površno. Nejasne so tako, da niti najboljši personalist ne ve, kako naj bi jih razumel. Ako vpraša za razjašnjenje, mu očitajo, da je preveč skrupulozen, ako ne vpraša in ukrene po svoji pameti v prilog uslužbenstva, je v nevarnosti, da ga doleti ostra graja ali še kaj hujšega. Tako je bilo tudi z zadnjimi uredbami, s katerimi so se zvišale draginjske doklade neukaznemu osobju. Nihče jih ni prav razumel, in šele s pojasnili, ki so prihajala naknadno, so nas poučili, da so mislili zvišati prejemke le onemu osobju. Iti dela prometno službo. Smiselno bi torej mogli biti deležni teh dobrot vsi nenkazni uslužbenci pri prometu, a zopet so nare- dili nerazumljivo in skrajno krivično izjemo ter izpustili odpravnike in nameščence čekovnih zavodov. Že v zadnji številki našega lista je bila objavljena vloga, ki je bila poslana na vsa merodajna mesta v zadevi odpravnikov. Z vlogo, ki jo priobčujemo danes, smo se zavzeli za uslužbence čekovnih zavodov. Ministrstvo pošta i telegrafa, Beograd. Z uredbo R. Br. 54.178 in D. R. Br. 142.060 od 19. X. oziroma 9. X. t. 1. so bile povečane draginjske doklade neukaznemu p. t. osobju ter se je to osobje deloma oslobodilo od ograničenja. Teh povi-šic pa niso bili deležni uslužbenci čekovnih zavodov, ker se baje ne smatrajo za prometno osobje, ampak se misli, da delajo izključno le administrativno službo. . Ugovarjamo temu krivičnemu zapostavljanju in prosimo, da se veljavnost uredbe raztegne tudi na uslužbenstvo pri ček. zavodih ter utemeljujemo to prošnjo s sledečimi razlogi: Po našem naziranju je glavni znak prometne službe, da ni uslužbenec vezan samo na uradne ure, ampak tudi na množino dela, ker se mora vse delo obaviti ve-dno isti dan, med tem ko se v administrativni službi dela le gotove ure in se neopravljene posle lahko pusti za drugi dan. Prve dni meseca, ko naraste promet, morajo pri ček. zavodih delati nekateri oddelki nad deset ur dnevno in ni redek slučaj, da je uslužbenstvo od 5. zjutraj do 21. zvečer intenzivno zaposleno. Dovoljen mu je le kratek odmor za kosilo. Proti koncu meseca morajo zopet drugi oddelki napeti vse sile in delati vzdržema ves dan, da odpravijo nakaznice, s katerimi se nakazujejo plače, pokojnine in preskrboval-nine. Ne najdemo nikake razlike med delom uslužbenstva blagajne pri ček. zavodih in uslužbenstva pri blagajnah poštnih uradov. Isto delo kakor pismonoše opravljajo služitelji ček. zavoda, ki dostavljajo strankam naročene čekovne knjižice in položnice na dom. Pisma, v katerih so dnevni zaključki računov (izpiski), mora služitelj ožigosati ter jih razdeliti po ambulancah in poštah s tranzitom, opravlja torej isto delo kakor razdelfevaloi pi?em nri ambulantnih poštah m poštnih uradih. Se posebno onozariamn na to. da morajo podnradniki in služitelji pri rek. zavodu opravljati nočno stražo pri hlavajni, da prihra.niio državi izdatke, ki bi jih imela za vojaško stražo, kar se pač ne more smatrati za administrativno službo. Čekovni zavodi imajo lastne tiskarne, v katerih so zaposleni tiskarji in knjigovezi, ki morajo delati ves dam da ugode sproti vsem naročbam. Pričakujemo, da bo ministrstvo upoštevalo navedene razloge ter ugodilo naši prošnji v polni meri, tako, da od pravice do višjih izdatkoy ne bodo izvzeti niti oni uslužbenci, ki so navedeni v členu 7. pravilnika o neukaznem osobju. Društvo poštnih uradnikov in uradnic. Orgaršizaforično gibanje. Konferenca delegatov poštnih organizacij v Zagrebu dne 8. oktobra 1922. (Dalje) In v istem tonu so govorili tudi ostali delegati. Eni so povpraševali, kaj je s službeno obleko, drugi zopet, kaj je z ukinitvijo maksimiranja, tretji, kaj je z napredovanjem itd. Iz zgorajšnjega je razvidno, da je konferenci manjkal pra* vi program. Vsi delegati so se kar kosali, da bi točno pokazali vso bedo svoje po* krajine ter so se v najostrejših tonih za* vzemali za energične korake za zboljša* nje materijelnega stanja. Ako bi bilo šlo v tem tonu naprej, bi si bili sicer prav točno in jasno naslikali svoj obupni po* ložaj, a do kakega pozitiva bi bili težko prišli. Da reši situacijo, je povzel besedo tov. Urbančič ter izvajal: Zelo obžalu* jem, da se te konference ni udeležil osebno tov. predsednik Saveza Toma S. Jovanovič, ki hi lahko na vsa vprašanja točneje odgovarjal. Naši konferenci se pozna, da smo došli na njo nepriprav* Ijeni, in da nimamo pravega programa. Bili smo prekasno obveščeni. Posebnih sadov si od te konference ne smemo obečati, zato mislim, da bi bilo naj* umestne j e, da se zamislimo v to, kje in kdaj naj bi se vršila druga konferenca. Savez pa mora vse pokrajinske organi* zacije obvestiti o njej najmanj 14 dni poprej. Vsaka pokrajinska organizacija naj bi izdelala svoj program za konfe* renco; vsi ti programi naj bi se odposlali Savezu, ki bi na podlagi tega izdelal končni program ter ga o pravem času doposlal pokrajinam, da ga prouče in se pripravijo. Namen današnje konferen* ce naj bo v prvi vrsti, da se zedinimo v vprašanju materijelnega zboljšanja na* šega stanja. Treba, da to vprašanje siste* matično pretresavamo. Mislim, da nam o pragmatiki v tem momentu ni treba toliko razpravljati, ker imamo za to pre* malo časa in, ker je pragmatika itak že v razpravi v zakonodajnem odseku. Ko ko prišel pravi čas, bomo že tudi na pragmatike, segli, danes se pa omejimo na materijelno vprašanje. Tudi se ne smemo zanašati na pragmatiko, da bo izboljšala naše materijelno stanje Te dve vprašanji moramo strogo ločiti ter vsako posebej obravnavati. Polagoma je prišla razprava v pravi tir ter se je obravnavalo v prvi vrsti sa* mo vprašanje materijelnega zboljšanja.. Bilo bi preobsežno navajati izvajanja posameznih delegatov. Omenjeno bodi, da so se pred vsem tovariši iz Hrvatske ostro zavzeli za takozvani indeks, ki je vpeljan v Avstriji. Svoje zahteve so utemeljevali s tem, da imajo tudi v naši državi že indeks, toda samo pridobitni sloji. Ti se strogo ravnajo po stanju di* narja ter svoje izdelke z vsakim padcem dinarja avtomatično zvišujejo. Trgovci zahtevajo za svoje blago višje cene, obrtniki podražujejo svoje izdelke, ro* kodelci podražujejo svoje delo, to je isto, kot indeks v Avstriji. Za vse velja tak indeks, zakaj bi se ne uvedel tudi za državne nameščence. Država naj po* tem uvede še indeks za vse dajatve in davke, pa se ne bo bati, da bi jo to pri« vedlo na današnje finančno stanje Av* strije. Ako je državno gospodarstvo zdravo, ga indeks ne bo ubil, ako pa je gospodarska politika naše države nič* vredna, bo vedla državo navzdol tudi brez indeksa. Drugi delegati so zopet izražali svo* je nezaupanje indeksu. Tov. Paolovič in z njim gotovo večina je bila mnenja, naj se plača v pragmatiki določi v zlatih di* narjih. Finančni minister pa naj potem gleda, da bo dobil za te izdatke primer* no kritje. Razprava o teh vprašanjih je trajala skoraj ves dan, ter ni mogoče navesti vseh podrobnosti. Vprašanje se je vsestransko obravnavalo ter se je končno dosegel enodušni sporazum. — Konferenca je odločila, da se poštni uslužbenci pridružijo že dne 23. avgusta 1922 v Zagrebu sprejeti resoluciji (za* htevalo se je 100% povišanje doklad in nabavni prispevek v iznosu tromesečnih prejemkov), kateri pa se je še docla’o, da se mora maksimiranje rodbinskih do* klad istočasno ukiniti. Posebno se je dal v resoluciji poudarek točki 8. že omeni e* ne zagrebške resolucije, katera omenja posledice, ako bi vlada na naše upravi* čene zahteve ne pristala. Nadalje je kon* ferenca sklenila, da bodo nastopale poštne organizacije solidarno z organi* zacijami javnih nameščencev in železni* čar jev. Centralnemu Savezu poštnih na* meščencev je da*a konferenca strogo odmerjene smernice za nadaljnjo taktiko v vprašanju materijelnega izboljša* nja. Poudarjala se je potreba, da se vse poštno osobje v vsi državi strogo drži navodil svojih organizacij in tako pred vso javnostjo dokaže disciplino in moč. Resolucije so se na licu mesta spi* sale ter oddale podpisane po vseh pokra* jinskih delegatih tov. Pao’oviću, da jih osebno ponese v Beograd. Resolucija se preda predsedstvu vlade, predsedstvu narodne skupščine in Savezu. Na popoldanskem nadaljevanju konference se je razmotriva^o vprašanje beogradskega Saveza. Stavili so se razni predlogi o njegovi reformi. Ker pa niti delegati iz pokrajine, niti odposlanec Sa< veza na to vprašanje niso bili dovolj pri* pravljeni in pooblaščeni, se je vprašanje reforme Saveza preložilo na poznejši čas. — Zagrebška konferenca je pokazala, kako potrebni so slični sestanki, samo treba bi bilo, kot je na konferenci ome* nil tov. Urbančič, da bi se udeležniki na konference dobro pripravili, da bi se ne tratil čas z raznimi več ali manj brezplodnimi debatami. Na takih konferen* cah bi morala odmevati programatična in točno stvarnost. Delegat Saveza je s svojo požrtvovalnostjo in globokim po* znavanjem stroke sicer mnogo dopri* nesel k lepemu uspehu zagrebške konfe* renče, vendar je bilo opažati, da ga Sa* vez, ki ga je odposlal, ni zadostno infor* miral o stanju naših zadev. Zagrebški kongres naj bi bil tako za Savez kakor tudi za vse pokrajinske organizacije nekak kažipot, kako naj se slične konference v bodoče pripravijo in vrše. — Kunst. (Konec.) Sestanek Zveze poštnih organizacij. Dne 14. t. m. ob 8. zvečer je poročal v mestni posvetovalnici predsednik Urbančič o poteku beogradske konference ter o intervencijah pri vplivnih politikih in poštnem ministrstvu. Sestanka se je udeležilo okrog sto tovarišev, med njimi dva iz Maribora, ki jih je predsednik posebno pozdravil. Iz poročila bomo navedli samo ona mesta, o katerih ni bilo že govora v uvodniku zadnje številke našega lista. Zaradi obupnega materijelnega stanja državnih nameščencev je Savez na pritisk naše Osrednje Zveze sklical kongres delegatov iz cele države na 29. p. m. Slovenija je poslala 12 zastopnikov, med temi 5 iz Ljubljane. Na predkonferenci je vladala harmonija. Poštarji smo lahko ponosni, da se je kongres vršil v Poštnem domu. Otvoril ga je dr. Jovanovič, predsednik Saveza in načelnik v finančnem ministrstvu. Povedal je, da je bil na posredovanje Saveza poklican v zakonodajni odbor kot delegat državnih nameščencev in se mu je posrečilo, da je bilo iz-premenjenih nekaj členov nove pragmatike nam v prilog. Stankovič je predlagal, da se naj obravnava osnutek pragmatike od člena do člena, a je bil predlog odklonjen, ker bi taka razprava gotovo ne imela nikakega uspeha, a trajala bi lahko več dni. Šumadijec prof. Miloševič je ostro napadel parlamentarce in vlado. Zahteval je radikalno redukcijo nekvalificiranih uslužbencev. Lillek je navedel vire, ki bi finančnemu ministru omogočili kriti večje izdatke. Posebno se je zavzemal za zvišanje davka na alkoholne pijače. Dr. Benkovič, predsednik Udruženja državnih nameščencev v Zagrebu, je zahteval, da se naj dodatki na stanarino izplačujejo v vsi državi, draginjske doklade pa naj bodo povsod in za vse uslužbence enake. Nemoralno se mu zdi diferenciranje med višjimi in nižjimi uradniki. Profesor Miloševič se je še enkrat oglasil k besedi (er je med drugim povedal, da pozna tovariša, ki je popolnoma nesposoben in je predlagal njegov ravnatelj, da se odpusti. Ta profesor se je peljal v Beograd in je prišel nazaj kot nadzornik ter je na ta način postal predstojnik svojega prejšnjega ravnatelja. Na ta način se ne sme vršiti redukcija. V relem je nastopilo 35 govornikov, ki so bili sicer jedko ostri, a lojalni. Bili so mnenja, da naj iz gotovih razlogov ne štrajkamo, ampak na drug način pritisnemo na vlado, da ugodi našim zahtevam. Po kongresu so delegati nastopili križev pot in naredili prvo postajo pri ministrskem predsedniku Pašiču, ki je bil jako prijazen in je pohvalil patrijotizem in lojalnost državnih nameščencev. Uvidel je, da je pomoč res nujno potrebna, dejal je, da je glavni faktor pri takih stvareh fin. minister. Predsednik skupščine dr. Luki-nič ni bil nič manj prijazen. Rekel je, da smatra vprašanje državnih nameščencev za favno tako važno, kakor vsako drugo državno vprašanje. Delal bo z vsemi mak čmi na to, da se nam ugodi. Izjavil je od-* krito, da se nam čudi, ker našo mizerijo! toliko časa mirno prenašamo. Rekel je, da je prepričan, da pri praznem želodcu ponehava patriotizem in da je dolžnost vlade skrbeti za svoje nastavljence. Križeva pot je potem peljala do vseh klubov in prav vsi poslanci, tudi poslanci Jugoslo-venskega kluba, so zagotavljali svojo naklonjenost in obetali podporo. Gospod' finančni minister Kumanudi je posebno naglašal, da on ni nikoli rekel, da smo dovolj plačani, kakor so to poročali nekateri časopisi. Pripravljen je ustreči vsem našim zahtevam, ki se jih lahko spravi v sklad s finančno možnostjo. Pripravljen je tudi izenačiti draginjske doklade v celi državi ter ublažiti maksimiranje, ki se je baje moralo vpeljati zaradi razmer v Srbiji. Tam so sprejemali v državno službo premožnejše ljudi s številno obiteljo, da so jim ustvarili sinekuro. S ponovno redukcijo upa dobiti nekaj prihrankov, glavno materijalno odpomoč pa da nam bo prinesla pragmatika. Delegati so mu odgovorili, da tako dolgo ne moremo čakati, in so zahtevali, da se takoj izplača nabavni prispevek. Gospod finančni minister je naročil načelniku Jovanoviču, da se naj poiščejo viri novih dohodkov ter ugotovi, koliko bi prinašali in koliko bi državo veljali novi zviški. G. Kumanudi je rekel da takoj ne more zvšati naših prejemkov, ker tudi dohodkov iz novih davkov ne more takoj dobiti. Za to nima niti zmožnega personala. Delegati so mu nasvetovali, da bi se vzel v Narodni banki predujem na nove davke. Predsednik Urbančič je govoril z ministrom Pucljem in poslancem Rajerjem, da bi izvedel, kako stališče zavzemata napram povečanju zemljiškega davka. Samostojni kmetic so proti temu davku in bi ga dovolili le. ako bi se istočasno zvišali tudi drugi direktni davki. Delegati so se zglasili še pri ministru dr. Žerjavu in pri dr. Kukovcu, ki s*a jim šla oha močno na reko. Posebno minister dr. Žerjav se je z veliko vnemo zavzel za na«e zahteve ter je debate spremil do gospoda finančnega ministra, na katerega je nritiskal, ter veliko pripomogel, da so na?i zastopniki dobi1» povoljno iziavo. da ce bo naše materijalno stanje v krhkem izboljšalo, posebno da bomo dobili enkratni nabavni prispevek. Ako do 8. decembra ne bodo naše zahteve uslišane, potem se bodo delegati še enkrat se?!i v Beogradu, da ukrepajo o končni odločitvi. Naš predsednik je interveniral pri poštnem ministrstvu, a ni mogel veliko doseči, ker so razmere močno neugodne. Vzadevi potnin, tantijem in nočnin mu je svetoval predsednik Saveza Jovanovič, da formuliramo predlog ter ga pošljemo Savezu in drugim bratskim organizacijam, da bo nastop enoten. Čekovni urad ni dobil uredb, s katerimi so bile zvišane draginjske doklad®' neukaznemu osobju, ker so te povišice namenjene le onim, ki opravljajo prometno' službo. Predsednik je dokazoval, da delajo uslužbenci čekovnih zavodov jako težavno službo, ki se mora smatrati za prometno, a ni uspel. Poštni nameščenci v Srbiji in Črni gori so že vsi prevedeni po znani naredbi o organizaciji ministristva pošte in p. t, t. stroke, pri nas se pa prevedba ne more izvršiti, ker v budžetu ni predvideno kritje. Ako bi nas prevedli, bi vsakdo pridobil ckorg 500 Din na leto, ker se plače zaokrožijo navzgor. Poštarji V. klase, ki dobivajo sedaj Din 2020.80, bi prejemali po prevedbi Din 2500. Diference, ki pripadajo bivšim ofici-jantom za januar, februar in marec lanskega leta, niso še do danes izplačane, ker finančno ministrstvo ni odgovorilo na predlog našega ministrstva. Ravnateljstvo naj naredi novi predlog, ker se je stari gotovo izgubil. Odpravniki niso omenjeni v uredbi o zvišanju draginjskih doklad neukaznemu osobju, ker niso bili stavljeni v proračun. Ministrstvo se izgovarja, da je pogreško zakrivilo naše ravnateljstvo, toda predsednik se je sam prepričal, da je ta izgovor jalov. Ravnateljstvo ni nikoli izgubilo iz evidence odpravnikov, pač se je pa to zgodilo referentu, ki je poročal finančnemu odboru, kjer se je kovala uredba. Blago za službene obleke je dobro. Predsedniku so pr kazali vzorce. 24. t. m. poteče rek za natečaj, s katerim se je razpisalo napravljanje oblek. Čevlje je tudi videl in so se mu dopadli, ker so lepi, rjavi in trpežni.. Dnevnice ambulancarjev so se zvišale in je tozadevni odlck že podpisan. Uredništvo bo prejemalo za službo, ki trnja nad dvanajst ur na dan Din 36, a za službo, ki traja manj kot 12 ur. le polovico tega zneska. Poduradniki, ki deUjo samostojno službo, bodo prejemali Din 30, pomočniki pa Din 25 za službo, ki traia nad 12 ur na dan in polovico teh zneskov za službo, ki traia manj kot 12 ur. Predsednik je interveniral pri generalnem direktorju za one nameščence, ki so bili prestavljeni v Vojvodino, pa so zaradi obupnih gmotnih razmer pobegnili, ter prosi, da bi se nastavili zopet v Sloveniji. G. gen. direktor je bil nedostopen, ker ni maral ustvariti prejudica. Nedostopen je bil tudi v zadevi naknadnega nakupa aspirantskih let za one, ki so zamudili predpisani enoletni rok za prijavo. Ni pa nasproten zahtevi, da bi dobivali naši privremeni Poštarji nlačo vnaprej analogno kakor njih tovariši v Srbiji in Črni gori. Naše ravnateljstvo naj naredi tozadevni predlog. Oficijantski tečaj, sedaj nižja poštanska šola, bo otvorjen na predlog ravnateljstva v Ljubljani in bo sprejetih 40 frekventantov. To pa seveda le v slučaju, ako bo primanjkovalo csobja. Službo pri telefonu bodo opravljale povsod telefonistke v smislu pravilnika za neukazno osobje. Moči, ki opravljajo sedaj to službo, bodo dodeljene drugim oddelkom. Predsednik se je zavzemal tudi za zvišanje doklad onemu osobju, ki službuje na Bledu ali ki je tja eksponirano. Zvi-ški se bodo lahko dovolili šele s sprejetjem novega budžeta, ker v starem ni najti za te izdatke kritja, zakaj rubrika »nagrade in podpore« je ukinjena. Tozadevno spomenico je s posredovanjem nekega poslanca predal kraljevemu tajniku Petroviču. Savez nabavljalnih zadrug ima na razpolago 400 vagonov sladkorja, ki ga bodo dobili s posredovanjem pokrajinskih zadrug vsi državni nameščenci, ki vodijo lastno gospodinjstvo. Sladkor bo veljal v Ljubljani približno 50 kron za kg. Manj je na razpolago moke Jn masti in bodo ta živila dobili samo člani nabavljalnih zadrug. Predsednik je odgovoril še na nekatera vprašanja, na kar je zaključil poročanj^________________________________________ Razna nesti. Zakasnitev. Ker smo morali čakati na poročilo o kongresu delegatov uradniških organizacij v Beogradu, zadnji naš list ni izšel ob pravem času. Morali smo ga natisniti v povečanem obsegu in je zato morala izostati številka, ki bi bila sicer izšla 15. novembra, da ne bo izgube. Tudi smo list natisnili že večkrat med letom na 8, 10 in tudi na 12 straneh. Prosimo, da naši naročniki to upoštevajo . Uprava. Za Jugoslovensko Matico: Društvo poštnih upravnikih za Slovenijo v Brežicah je darovalo namesto venca na grob umrlega tovariša Ivana S p a n j o 1 a, poštnega upravnika v Tržiču, Din 50. V kavarni Zalaznik v Ljubljani se je nabral znesek Din 82.50. Iskrena hvala! Posnemajte! Opomin. Nabavljalna zadruga v Ljubljani opozarja svoje čiane, ki so v zaostanku na plačilu deležnih. obrokov, da zaostanke v najkrajšem času poravnajo, sicer izgube Članstvo in zapadejo v smislu § 15 zadružnih pravil vsa prejšnja vplačila na korist rezervnega fonda zadruge. Osrednje društvo poštnih in brzojavnih nameščencev, podružnica Maribor, je podelilo iz čistega dobička svoje poletne veselice tele podpore: tov.. Francu Prosniku, poduradniku, 1000 K; tov. Antonu Fo-kležu, uradnemu slugi, 1000 K; tov. Miju Lokoviču, poduradniku 3000 K; tov. Čer-necu, poduradniku, 500 K; Welletu, uradnemu slugi 500 K; tov. Ivanu Hreščaku, urad. slugi 500 K; tov. Ani Forstneričev!, vdovi, 1000 K; tov. Škrobljevi, vdovi, 500 K: otročki bohiici v Mariboru 1000 K. — Skupaj 9000 K. Pre^fcrbnim po umrlih aktivnih in umirovljenih civilnih in vojaških uslužbencih. Na pristojnem mestu smo doznali, da vlagajo svoj d po aktivnih in umirovljennih, civilnih in vojaških usiuž-b"ndh pogosto svoje nezadostno opremljene prošnje za nakazilo preskrbnine pri delegaciji mi-nisfrstva financ. Da se pospeši nakazovanje preskrbnine, naj svojci po umrlih civilnih ak ivnih in umirovljenih drž. nastavljencih vlagajo pismene prošnje za nakazilo posmrtnine, vdovnine in vzgojnine, vdovske odpravnine in sirotnine na ono nakazujočo oblastvo, kateremu je b i umrli uslužbenec podrejen, oziroma, ki ga je upokojilo. Prošnje za nakazilo posmrtnine, vdovn'ne in vzgojnine je opremiti s sledečimi prilogami: 1. mrtvaški list. 2. poročni list, 3. potrdilo župnega urada, da sta zakonska do smrti živela v zakonski zvezi, 4. krstne liste (matične izpi-'ke) o'rk, 5. potrdilo županstva, da so otroci netresk'hijeni in v polni oskrbi matere, če bi ne b:lo vdove aii zakonskih potomcev, ki so se nahajali v oskrbi umrlega, se sme izplačati posmrtnina po umrlem uslužbencu tudi drugim osrbam, ki dokažejo, da so stregle umrlemu pred njeoovo smrtjo ali plačale pogrebne stroške iz svo?e"a. V takem slučaju Je priložiti prošnji mrtvaški list, saldirane račune o pogrebnih stroških ali pa potrdilo župnega ali občinskega urada, ali zdravnika, ki je pokojnega zdravil, da je prosilec stregel pred njegovo smrtjo. Vdova po drž. uslužbencu, ki se zopet poroči, si lahko obdrži vdovnino za slučaj, da zopet postane vdova a!i pa da si da izniačafi odpravnino. Prošnii za vdovninsko odpravnino je pridelati poročni list. Prošnjam za sirotnino je pridelati: 1. mrtvaški list očeta in matere. 2. poročni list staršev. 3. če se je mati zopet poročila, poročni list ali dokaz, da mati ne sme dobiti preskrbnine ali da je na podlagi sednijstre odredbe izgubila pravico do preskrbnine. 4. krstne liste. 5. odlok, s katerim je bila materi eventualno nakazana preskrbnina. 6. varuški dekret, če niso bile sirote spoznane za polnoletne. 7. če Je oče umrl v aktivni službi, Je v prošnji navesti tudi njegov službeni položaj, če je umri v pokoju, je priklopiti prošnji njegov mirovinski dekret. 8. potrdilo, da je sirota nepreskrbljena in v oskrbi varuha. ProiU nje za nakazilo preskrbnine, potrdila v mire vin-, skih zadevah in vse priloge prošnje so kolkaj proste. Tovariš nam piše: Koncem tega meseca ml poteče naročnina. Ker sem bii čez tri leta Vaš naročnik in tudi reden plačnik, meram, če ne rad, list odpovedati, ker me k temu sirijo gmotne razmere. S 1. ektebrem je poteklo že šest mesecev, od kar smo maksimirani, pa še nobene rešitve ni za nas. Ni li to škandal! Sem namreč oženjen iu imam z ženo dva šoloobvezna otroka — tretjega pa pričakujem — in moram pri teh slabih razmerah gledati na vsak dinar. Čeravno ni dosti 10 Din za eno četrtletje, je pa vseeno dosti, ko mi pov-sedi primanjkuje. Ko se razmere ublažijo in ako nam dajo, kar nam imajo dati (namreč vsied maksimiranja pridržane zneske), bom zopet reden' naročnik. Zemaljskl kongres Javnih činovnika ! službenika se je vršil 29. oktobra t. 1. v Beogradu.' Zvezo poštnih organizacij je zastopal s polno-močnim pooblastilom njen predsednik tov. Ur-, bančič. Kongres je razpravljal: 1. O novi pra- gmatiki ter zavzel v odločilnem trenutku o tern še svoje kenčno stališče: 2. O draginjskih dokladah; 3. O nabavnem prispevku. Podrcbncje poročilo sledi. Zakon, s katerim so se ukinile rodbinske dokiaoe onim služabnikom, ki plačujejo nad 5 Din direktnega davka na leto, je izpremenjen tako, da se ukinejo rodoinske doklade onim služabnikom, ki plačujejo nad 5 Din davka na leto le tedaj, če imajo manj kot 5 let državne službe. Onim služabnikom, ki imajo več kot pet let drž. službe, se pa rodbinska doklada ukine, če plačujejo več kot 30 Din davka na leto. Pri služabnikih, ki imajo samo hišo z enim stanovnajem brez drugega posestva, se ta' davek, in naj je še tako visok, ne jemlje v ozir. To velja od 1. oktobra naprej. Leto se bliža koncu. Poravnati moramo naše račune, rabimo denar. Zato prosimo vse one naročnike, ki še niso poravnali naročnine, da to store takoj. S tem nam prihranijo pismene opomine in delo,t sebi pa stroške za pisma. — Uprava »Po-' štnega Glasnika«. Občni zbor osrednjega društva poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo. Dne 17. decembra 1.1. se bo vršil redni le-, tni občni zbor društva v veliki dvorani mestnega magistrata s sledečim dnevnim redom: Volitev predsednika, podpredsed-; nika, tajnika in blagajnika, odbora in nad-’ zorstva. Na dnevnem redu je obilo važnih reči in dolžnost članov je, da se občne-: ga zbora polnoštevilno udeleže. Začetek' zborovajna ob 14. uri popoldne. Posebna, vabila se ne bodo razpošiljala. — Društveni odbor . ■.... ....1 .. .............. ....... ■ r Telefon št. 425. Telefon št. 426. Stavbeno podjetje Ivan Ogrin, tensia nMp! šiev. Dl se priporoča za vsa stavbena dela. Cene solidne^ Točna postrežba (25). Razširjajte .Poštni Glasnik* Odgovorni urednik Ivan Benčan, Ljubljana. Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani. Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani, 'ipiaa i. Bn« priporoča največjo izbiro giiywuuu w. xwiiiM.«... najno^ejših, najfinejših in ^ najcenejših oblek za gospode, dame in otroke. Ljubljana, Mestni trs št. 5—6. (14) I Priporoča se zaloga pohištva I 1¥ÄM CEUME <13) Ljubljana, Dunajska cesta 28. Mia Jasij Pa'Biat, KSSSk.^SS’SSfi» strojev v vseh opremah, materijal kot pred vojno. Igle, olje in vsi posamezni ded. Galanterija, modno blago, nogavice, srajce, na debelo in drobno. Ugodni plačilni pogoji. (15) Tnndnr Hnrn LJUBLJANA, Poljanska cesta 8. Tele-lliuuOi [tulil fon 14. Stavbeni in galanterijski tilepar. Pokrivač streh vsake vrste. Upeljava vodovodov, kopalne sobe, kloseti itd. — Sprejemajo se vsakovrstna dela in popiave po nizkih cenah. Delo dobro in zajamčeno. (20 umil POSOJILU II LJilJU 1.1.10. j. sedaj poleg nunske cerkve. 1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi c. poleg hotela .Union* — Hranilne vloge se obrestujejo po 5% brez odbilka rentnega in invalidskega davka. — Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 4/2%. — Hranilne vloge vezane na dobo četrt leta po 5V4% na dobo pol leta po 51 Izolo. (2) Trgovina usnja » • • • ANTON KUNSTEK • • • • Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 4 priporoča svojo veliko zalogo usnja v vsak množini. Cene solidne in nizke. (3) Uvoz in prodaja raznovrsineg* inozemskega manufakturnega blaga A. & E. Skaberne LJUBLJANA, Mestni trg. Posebni oddelek za pletenine, \ trikotažo in perilo. (/5) 1 Jadranska banka, Beograd Delniška glavnica: Din 60,000.000*— r Rezerva .... Din. 30,000.000*— PODRUŽNICE: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovl, Jelša Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor i Metković, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič ' Zagreb. . Amerikanskl oddelek. Naslov za brzojave: JADRANSKA. \ AfilHrani zavodi; JADRANSKA BANKA: Trst. Opatija, Wien, Zadar i FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82. New York City. ; BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso. Anto-fagasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir. (24) < „NEftätCl“ 'Medic, Rakove & Zanki tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov I Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad. Ljubljana: Telefon 64. Brzojavi: MERAKL. Ljubljana: Poštni predal 120. j Emijlnl laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznan j najboljša in za lesljiva kakovost barve za obleke, vs i vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), maslene j (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski in m j zarski klej, pleskarski, sl karski in zidarski čopič \ drugi v to stroko spadajoči predmeti. (lž P. SKÄFÄR, Rimska c. 11 Vaikaniz laije patra za adoatobilt, matorja in kolesa. (35) JOSIP RESlK -- stavbeno ključavničarstvo - LJUBLJANA, Cankarjevo nabr. 6. (63) Zahtevajte cenikzastonj m poštnine prosto. Kajvrij! zaloga ar. zlatnine in srebrnine-Lasina prolokoliraaa MODNA TRGOVINA A. SINKOVIČ nasl. K. Soss Ljubljana, Mestni tra 19- Priporoča svojo z 1I020; perila, pletenine, svile, modni nakit« 'galanterija, kožuhovina, parfnrnerija. Cene priznano nizke. _(72) Cene priznano nizke Manulaltturna Srgavma na sreiiao H s dlet & Koritnik —: Ljubljana r' . Frančiškanlka ul. 4. Telefon int. 75. (70) Brzojavi: Hedžet. Jugo-livb Ljilia, Ö. i o. i. Tul. 517. Začasno: Poljanska 3. Po 1. IX. 1922. Dunajska 36. Trgovina z avtomobili, motorji; kolesi, pneumatiko bencinom oljem in sestavnimi deli, mehan. delavnica, avtotaksa, garaže 7 * c t n n K t v o tvrdk: AVTOMOBILI: .Steyr* Oesterretchlsche Waftentabriks-Gesellsctiaft Wien. MOTOCIKLI. BICI vLI: B. S. A. Cycles-Limited Birmingham, Oreat - Britlan. PNEUMATIKA: Micheltn & Cie. Manufacture de caoutchouc, Clermont-Ferrand France. ______________2_> M. KUŠTRIN, Ljubljana Tehnično in elektrotehnično podjetje. Trgovina s tehničnimi in elektrotehničnimi predmeti na drobno in na debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumatike Glavno zastopstvo pol-nogumijastih obročev iz svetovne tovarne Walter MARTINY v Turinu. Na razpolago je hidraulična stiska,niča za demontiranje že'eznih in namontiranje gumijas ih obročev. (29) Centrala: Ljubliana, Rimska cesta št. 2. Brzojavi: Kuštrin, Ljubljana. Polražnia: UJBUAIU. Domska t. 2J. Iti. a. 478. KAMBM, Jvliista d- 8. W B. 133. BEOGRAD, Kntz Bihajlm ulica troj 3. Slovenska banka LJUBLJANA Stritarjeva ulica 9 (v lastni palači) Delniška glavnica: K 30,0j0.C00'— Kezerve: K 6,000.000*- (69 Podružnice: Dolnja Lendava, Ljutomer, Maribor, Novisad, Vrhnika. Telefon štev.: 567, 697. Brzojavi: Slovenska. Se pripoiota za izvrfrer vseli ? banfno stroko spadajoJih pas oz. — Kolarstvo —(41) Ustanovljeno 1. 1865. Izdeluje vsake vrste vozove Franc Zanoškar, Ljobljaia, Iržalia 117. Kdor hoče imeti dobro in po času primerni ceni ličen in oblazinjen voz, naj se obrne na ssiljd Jerneja Jelovška Ljubljana, Rimska cesta 11. (39) Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne edino le na domačo tvrdko IDI 111]. uMar in lihi m Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6> (31) „ SIN T A “ Splošna Industrijska in trgovska družbazoz Ljubljana, Miklošičeva cesta 15. dobavlja iz skladišča ali tovarne: Gospodarske stroje In razno orodje, stroje in druge potrebščine za mlekarstvo Nosilce, betonsko železo, lite cevi, žico, strešna lepenko. Vse vrste železa, pločevin, žebljev. Različna orodja, okove za zgradbe ter razne hišne in kuhinjske potrebščine. Motorje vseh vrst za pogon z bencinom, sirovim oljem in paro. Cele naprave za izdelovanje plina in briketov Tračnice, ogibe, vozove in vse druge potrebščine in industr. železnic. Cevi za vodovode in plin, ter vse tozadevne armature. (76$ Najugodnejša nabavna prilika za trgovce in industrijce po tvorniški ceni. Menjalnica Slovenske eskomptne banke LJUBLJANA nasproti glavnega kolodvora kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah. Ima poseben borzni oddelek. Prevzema vse bančne posle. Telefon štev. 3 in 451. (49) Poročni prstani ^ a» i/i «.ić c ! (D c c •** R3 N flr oT