Skesanec.
Ruski spisal Lcv grof Tohtoj. Za »Zvonček« prcvedel Ivan Pcdgoruik.
In rečejezusu: »Spomni se rae, Gospod, kadar prideš v svojc kra-Ijevstvo!«
In Jezus mu odgovori: »Resnično ti povem, še danes bos z menoj v ^¦H^BHjj^^^^^B                                      raju!«
•^Ssgi M jvel je nekdo na svetu sedemdeset let Vse svoje žive dni in f"|jP| ^^ ve& svoj čas je prebil v grehu. In ko je zbolel, se niti v bo-k. /2Quk                     lezni ni   pokesal  svojih  grehov,   dasi  ga je vest   zato
^HjPg^iVE^^^I pekla. Ko pa je priŠla srnrt, je zadnji hip bridko za-H^ngfl^^^BRB jokal, se pokesal in rekel: »Gospod! Kakor razbojniku B^VHH^^bS na k'rižu' odPusti še nieni! . . .« Samo toliko je že IHj|^^5~Spp| mogel izgovoriti, in duša je šla iz njega. Grešnikova ^»^^»^"-^o^" duša je zahrepenela po Bogu, zadnji hip zaverovala v Njega milost in prižla k rajskim vratom.
GreŠnik začne trkati na vrata in prositi, da ga puste v nebeŠko kra-ljevstvo.
Kar čuje, da ga nekdo tako-le vpraša izza rajskih vrat: »Kdo je ta človek, ki prihaja in trka na rajska vratar KakŠna dela je storil ta človek za svojega življenja?«
In prosilec odgovori: »Vsa deJa tega človeka so pregrešna, in ni ga, ki bi se moglo imenovati dobro delo.«
Zopet se zaslisi glas izza vrat: »Grešniku ni moČi priti v nebeško kraljevstvo. Pojdi odtod!«
In človek zopet reče: »Gospod! Tvoj glas sem slišal, ali tvojega obličja nisem videl in imena ti ne vem!«
Glas se začujc: »Jaz sem apostol Peter.«
BH*    35   x-                                     _-,.__-
A grešnik pravi: »Usmili se me, apostol Peter! Spomni se človeŠke »ti in božje milostL Kaj nisi bil ti učenec Kristusov? Ali nisi iz samih Njegovih ust slušal Njcgovega uka in videl zgledov \z Njegovega življenja? . . . pa pomisli, ko se je On borii in mučil svojo dušo in te trikrat prosil, da nikar spati, dokler On inoli k Bogu Očetu, si ti spal, zato ker so ti ofii onemogle in težke postale. In ko je odmolil, te je vse trikrat zalotil, da si spal. Takisto je bilo tudi z menoj. — Spomni se še, kako si obetal Njemu samemu, da se Mu ne izneveriš do svoje smrti, in kako si Ga trikrat zatajil, ko so Ga odvedti na Kajfežev dvor. Prav tako sem storil tudi jaz. — Po-inisl) tudi, kako je zapel petelin, in ko si ga zasliŠal, ali nisi šel na plano in se bridko razjokalr Takisto tudi jaz. Če tebi ni bilo nemogoče priti v raj, naj tudi meni ne bo . . .«
In glas utihne in izgine izza rajskih vrat.
Ne mine dolgo, in greŠnik zopet zaČnu trkati in prositi, naj ga puste v nebeško kraljevstvo.
Kar se začuje drug g!as izza vrat, ki pravi: »Kdo je ta Človek in kako ]e živel na svetu:«
Prosilčev glas odgovori in pove, da so vesoljna njegova deia prcgrcšna, a ne navede niti enega dobrega dela.
A glas odgovori izza vrat: »Spravi se odtod! TakŠnemu grešniku ni moči živeti z nami tu v raju.«
Nato reče grešnik: »Gospod, tvoj glas sem sltšal, ali obliČja ti nisem videl in imena ti ne vem.«
Glas mu reČe: »Jaz sem kralj in prerok David.«
GreSnik ne gre izpred rajskih vrat, ampakpravi: »Čuj me, kralj David, in spomni se Človeške slabosti in božje milosti. Bog te je Ijubil in poveličal pred svetom. Vsega si imel: kraljevstvo, slavo, bogastvo, ženo in deco, a ko si se čutil silnega, si vzel ti, bogatin, boremu siromaku zadnjo ovco in z\ mečem si njega ubil. Takisto sem dclal tudi jaz, — In zakaj se ne spommš,' kako si se kesal in govoril: GreŠil sem, v svesti sem s\ svoje krivde in hudo mi je zaradi mojih grehov. — Prav tako pregrešen sern tudi jaz. Čc tebi ni bilo nemogoče, naj tudi meni ne bo.«
In glas za vrati umolkne.
Ne mine dolgo, že začne grešnik zopet trkati in prositi, naj ga puste v nebeško kraljevstvo. Kar zasliši izza vrat že tretji glas, ki pravi: »Kdo je ta človek ? In kako je živel na svetu ?«
In prosilec zopet pripoveduje, kako je živel v grehu, ne da bi bil storil dobrega dela.                                                                                                        .  _
Nato odgovori glas izza vrat: »Pojdi odtod! Grešnik ne more v nebeŽko kraijevstvo.«
In grešnik zopet pravi: »Tvoj glas sem sliŠal, ali obJičja ti nisem videl in imena ti ne vem.«
Glas odgovori*. »Jaz sem Janez Krstnik, ljubljeni učenec Kristusov.«
Tedaj se razveseli grešnik pa reče: »Sedaj ni mogoče in ne moreš, da n\e ne pustiŽ v raj.   Peter in David me nista  pustila;   pusti  me ti,  ker je v
3«
-*•    36    t-s-                                                               j
tebi mnogo Ijubezni. Ali nisi ti, Janez Krstnik, napisal v svoji knjigi, da jc Bog Ijubezen, in kdor ne ljubi, da ne pozna Boga ? Mar nisi ti v poznejših letih govoril ljudem besed: Bratje, Ijubite drug drugcga? Kako bi me mogel ti sedaj zavrniti in ne pustiti v raj ? Ali se izneveri temu, kar si sam govoril, ali pa me poljubi in daj, da grem v nebeSko kraljevstvo.«
Kar sc odpro rajska vrata, in Janez Krstnik objame skesanega grešnika ter ga odvede v nebeško kraljevstvo.