Standard je tudi kultura
Kulturo potrebuje in si jo želi vsak občan in standard človeka se meri tudi po kulturnih dobrinah, ki jih uživa. Tudi naši občani si žele, da bi uživali čimveč kulture in to ali kot porabniki ali kot izvajalci. To se odraža v dejavnosti kulturnih skupin, ki nastopajo in žive v naši občini.
Kulturne dobrine pa so odvisne od cele vrste dejavnikov in možnosti. S temi problemi se ukvarja skupščina SIS za kulturo s predsednikom Avgušinom Vižintinom, sicer direktorjem delavske knjižnice v Ljubljani.
— Tovariš predsednik, kak-šen je letos položaj v naši ob-čini na področju kulture?
,,Nasploh lahko rečem, da se v primerjavi z lanskim letom ne bo bistveno spremenil. Občin-ski proračun za kulturno dejav-nost se bo dvignil in upamo, da bomo s tem obdržah lansko raven. Zaradi stalnih podražitev pa bomo na področju kulture prizadeti predvsem na področju investicij. Od društev smo dobili predloge potreb. Te so finančno povečane ponekod tudi do 300 % in je nemogoče temu ustreči. Res je, da so se stvari podražile, da so društva dala denar tudi za vzdrževanje dvoran in drugih objektov, kljub temu pa moramo vedeti, da sredstev še daleč ni toliko, kolikor zahtevajo društva. Smo v dobi, ko moramo varčevati vsri, torej tudi kultura, kljub temu, da vemo, da ravno kul-tura  najmanj  troši. Kot  sem
rekel, bomo najbolj varčevali pri investicijah, pri programih pa bomo gledali, da jih bomo uresničili in da ne bodo okr-njeni.
Naj pa opozorim na poseben problem, ki ga bo treba takoj rešiti. Gre za glasbeno šolo v Mostah. Z neprestanim zviševa-njem vpisnine ne bomo rešili njenega problema, temveč smo lahko na najboljši poti, da to šolo izgubimo, ker pada število učencev, to pa zopet podraži celotno vzdrževanje glasbene šole. Tako smo v začaranem krogu, ki lahko pelje le v likvi-dacijo te edine glasbene šole v občini.
Drugi problem so objekti, ki so bili včasih na razpolago za kultume dejavnosti, danes pa so v njih gospodarske organizacije. S temi problemi se ukvarjamo v Polju, Bizoviku in še kje. Te objekte moramo vrniti dejav-nostim, katerim so bili name-njeni in katerih last so, ne glede na to, kdo jih zaseda.Ti objekti so bili postavljeni s prostovolj-nim delom in nima nihče pra-vice, da to delo prodaja. 0 tem se bomo resno pogovorili in zahtevali te objekte nazaj za dejavnosti, za katere so bili namenjeni.
V letu 1974 je bilo v občini okoli 120 prireditev, kar po-meni v primerjavi z letom prej povečanje za okrog 100%. Tudi letos bomo imeli enako število prireditev še kvalitet-nejše kljub temu, da se nad dosedanjimi ne moremo prito-
ževati. Naša SIS si bo prizade-vala, da bo program uresničen do kraja in da bodo urejene stvari, ici so v pristojnosti, kot do sedaj, žal pa se moramo letos odpovedati investicijam. kar bo nekatera društva prav gotovo prizadelo."
Predsednik izvršnega sveta odbora SIS za kulturo je FRANCI BUKOVEC, rojen leta 1948 v Zalogu in tam tudi sedaj stanuje. Zaposlen je v Jugo-tekstilu kot komercialist.
Dosedanje svoje družbeno-politično delo je omejeval bolj ali manj na Zalog, kjer je delal v organizaciji ZMS in DPD Svo-boda Zalog. Zadnji dve leti pa se je njegovo politično delo-vanje preneslo tudi napodjetje, kjer je zaposlen. Od leta 1973 je tudi član ZK.
-  Kako nameravate uresni-čevati spremembe, ki jih je pri-nesel delegatski sistem?
,,Čeprav pred uveljavjanjem delegatskega sistema nisem bil član nobenih občinskih orga-nov, vem, da je sprememba ve-lika. Zato se tudi organizacijsko večkrat lovimo in iščemo pravo pot. Mislim pa, da v bodoče ne bo ovir za uspešno delo vseh skupščin in izvršnih odborov."
-  Kakšno delo vas čaka v prihodnjem obdobju?
,,Program imamo že priprav-ljen, in gre med delegate. Dele-gacije ga morajo proučiti in pri-lagojenega svojim potrebam vrniti. Seveda je to vse v mejah finanžnih   možnosti,   ki   niso
tako velike, kot so velike po-trebe."
— In konkretno delo, kakšnoje?
,,Tu je za zdaj še manj no-vega. Je pa že opaziti kvalitetne razlike. Program najprej pro-učijo po delegacijah in šele nato posredujejo naprej. To pa je po mojem   tudi   smisel  sedanjega
sistema, da so namreč s pro-grami seznanjeni vsi, da temelji na podlagi krajevnih potreb in da od njih izvira pobuda. Niso pa ti programi tako zaprti, saj se kultura ne da zapreti in uokviriti. Svoboda besede in izražanja je velika. Še enkrat pa moram poudariti, da gre vse le v mejah finančnih možnosti."
IS