n ^020S7
/
• '
GR
LETNIK Z GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE
naša
skupnost
JULIJ 77	številka 7
DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE
SLAVJE V ZAGRADCU
Letošnje praznovanje krajevnega praznika - 16. julija -je bilo povezano s slovesno otvoritvijo novozgrajene zdravstvene postaje v Zagradcu. Velika udeležba krajanov in gostov, med drugimi so bili tudi Ivan Maček, član sveta federacije, Francka Strmole, predsednica skupščine regionalne zdravstvene skupnosti ter dr. Jože Beniger, častni občan krajevne skupnosti, je še enkrat potrdila pomen, ki ga ima zdravstvena postaja za Zagradec in okolico.
Skupni napori krajanov, ki so s samoprispevkom zbrali del sredstev, regionalne oziroma občinske zdravstvene skupnosti, stanovanjske skupnosti, skupščine občine Grosuplje ter zdravstvenega doma Ljubljana - TOZD Grosuplje, ki so prispevali ostali del sredstev so pripomogli, da je zdravstveno varstvo približano ljudem. Objekt je v kratkem roku zgradilo SGP Grosuplje.
Zdravstvena postaja ima poleg zdravstvenih ordinacijskih prostorov vse pomožne prostore. V objektu je zagotovljeno tudi stanovanje za zdravnika.
Iz delo občinske skupščine
ŠTIPENDIRANJE V OBČINI ŠE NI ODRAZ POTREB ZDRUŽENEGA DELA
Sprejeti ukrepi skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o Štipendiranju na ravni republike (o njih smo poročali v letošnji 3. številki Naše skupnosti) so pripomogli k usmeritvi štipendiranja iz združenih sredstev v gospodarstvu. V lanskem letu je bilo za štipendiranje v občini zbranih 3^085.989^70 din. Ta sredstva so zadoščala za izplačilo vseh štipendij. Od februarja letos dalje znaša mesečno izplačilo štipendij 2483020 dinarjev. Naše delovne organizacije združujejo v ta namen 0,5 % od bruto osebnih dohodkov, kar pomeni 131.866 din, razliko potrebnih sredstev pa dobimo iz solidarnostnih sredstev.
Poročilo o izvajanju štipendijske politike v občini so obravnavali tudi zbori občinske skupščine, pred tem pa predsedstvi občinske konference SZDL in občinskega sveta zveze sindikatov, ocenili, da štipendiranje v občini še ni sestavni del kadrovske politike v delovnih organizacijah kot neločljivi del razvojnega programa vsake delovne organizacije ter sprejeli naslednje skupne
ugotovitve in priporočila:
1.	Kadrovske in nekatere druge službe v manjših in srednje velikih delovnih organizacijah so pomanjkljivo organizirane zaradi pomanjkanja kadrov ter se zato kaze premajhna skrb za človeka, delegatski sistem, samoupravne odnose in ustrezno delovanje samoupravnega sistema.
2.	Prevelike so razlike med planiranimi in razpisanimi štipendijami v delovnih organizacijah.
Delovnim organizacijam se predlaga, da srednjeročne plane razvoja dopolnijo s poglavji o kadrih, znotraj tega pa s programom štipendiranja kadrov.
3.	Lesnina TOZD Sinoles Ivančna gorica, Lesnina TOZD Splošno mizarstvo Grosuplje, KZ Stična, KZ Dobrepolje, Komunalno podjetje Grosuplje, GP Polževo, Black & Decker Grosuplje, Universal Ivančna gorica in Hotel Turist Motel Grosuplje, naj razpišejo štipendije za študijsko leto 1977/78.
4.	Delovne organizacije naj v skupno komisijo podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju delegirajo take delegate, ki bodo v tej komisiji aktivno sodelovali.
PREDELI NAŠE OBČINE VSE BOLJ PRIVLAČNI ZA ODDIH
Po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih je za izdajo soglasja spremembi namembnosti kmetijskega zemljišča pristojna občinska kmetijska zemljiška skupnost. V lanskem letu je njen izvršni odbor obravnaval 208 takih vlog za gradnjo počitniških hišic, nadomestnih stanovanjskih hiš in stanovanjskih hiš. Zlasti se je povečal interes za gradnjo počitniških hišic na celotnem območju naše občine. Zato je izvršni odbor kmetijske zemljiške skupnosti imenoval posebno strokovno komisijo, ki je za območja, kjer bi bilo možno dobiti soglasje za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč za gradnjo počitniških hišic, določila predele v okolici vasi Vino, Lipljene, Staro apno,
Dol, Čušperk, Predole, zaselka Vodice, celotno k.o. Kriška vas, okolico Velike Dobrave, Pristave in lovske koče v Metnaju, Debeli hrib, Čagoško goro, Hočevje z okolico, območje Valične vasi, Gešnjic, Kitnega vrha. Rjavi klanec v Dobrepolju, dolino Hude police proti Gajničem, Straznji vrh pri Ambrusu,
Vrh nad Višnjo goro in Plešivico. Izvršni odbor bo gradnjo počitniških hišic v teh območjih usmerjal na manj kakovostna zemljišča. S tako politiko kmetijske zemljiške skupnosti so soglašali tudi zbori občinske skupščine ob obravnavanju poročila o kmetijstvu v občini, junija letos.
NOVE ULICE V GROSUPLJEM
Posebna strokovna komisija Izvršnega sveta skupščine občine je za junijske seje zborov pripravila predlog imen novih ulic in cest na območju naselja Grosuplje. Komisija je tesno sodelovala tudi s krajevno skupnostjo. Nove ulice v Grosupljem so: Pod gozdom cesta VI, Pod gozdom cesta VII, Pod gozdom cesta VIII, Stritarjeva cesta. Murnova cesta. Ulica Ane Galetove, Kettejeva cesta. Obrtniška ulica, Zupančičeva cesta, Kovačičeva cesta in Jakhlova cesta.
Delegati so menili, da ni najprimernejše poimenovanje novih ulic in cest z zaporednimi številkami, ker tak sistem, predvsem nepoznavalcem kraja, povzroča težave in bi se ga bilo treba v bodoče izogibati.
Stroške za napisne table novih ulic in cest bremenijo sredstva proračuna občine, stroške hišnih tablic pa bodo morali plačati lastniki stavb oz. tisti, ki s stavbami upravljajo.
ZADOVOLJIVO VZDRŽEVANJE LOKALNIH CEST I, IN II, REDA
Obrtno komunalno podjetje Universal Ivančna gorica, ki je pooblaščeno za vzdrževanje 114,445 km makadamskih in 23,373 km asfaltiranih lokalnih cest I. in II. reda, je julijski seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti predložilo v pretres in potrditev obračun vzdrževanja teh cest v letu 1976 in program del za leto 1977. Za posipanje makadamskih cest so uporabili 5480 m3 gramoza, zakrpali so 140 m2 asfaltnih površin ter napravili 30 cevnih propustov. Za posipanje poledenelih cestišč so uporabili 274 m3 rizla in 8640 kg soli. V ta dela so vložili 16927 delovnih in 1321 strojnih ur. Celotno vzdrževanje pa je stalo 2,100.000 dinarjev. Za vzdrževalna dela v letu 1977 ima Obrtno komunalno podjetje Universal Ivančna gorica zagotovljenih 1,624.458,45 dinarjev.
Delegati so ocenili, da je ta komunalna delovna organizacija zadovoljivo in solidno vzdrževala lokalne ceste I. in II. reda v lanskem letu in jo zavezali, da pri realizaciji letošnjega programa del dosledno upošteva zagotovljena sredstva. Za morebitne prekoračitve je dolžna predhodno dobiti soglasje cestnega sklada.
SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE
Na podlagi 3. odst. 5. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uv.l. SRS št. 24/75 in 13/77) in 182. člena statuta občine Grosuplje (Ur. I. SRS št. 10/74) je skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega delat zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 13/7-19773 sprejela
SKLEP
o sklenitvi družbenega dogovora
Občinska skupščina Grosuplje sklene družbeni dogovor o izhodiščih za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost in o načinu soodločanja delovnih ljudi in občanov o komunalnih zadevah na območju občine Grosuplje.
Številka: 025-7/76 Datum:	13/7-1977
Predsednik
skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak l.r.
VOLITVE IN IMENOVANJA
Zbori skupščine občine Grosuplje so na seji dne 13. julija 1977:
-	KIKELJ Alojza z 31/8-1977 razrešili dolžnosti ravnatelja osnovne šole " Louis Adamič " Grosuplje
-	STRUNA Marijo razrešili dolžnosti namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani
-	TURK Benjamina^ dipl. pravnika s pravosodnim izpitom, imenovali za namestnika občinskega javnega pravobranilca
-	VERBIČ Majdi, učiteljici razrednega pouka, podaljšali opravljanje funkcije vršilke dolžnosti ravnatelja Posebne osnovne šole pri zavodu za revmatične in srčne rekonvalescente "Dr. Marko Gerbec" Šentvid pri Stični do konstituiranja posebne osnovne šole v sestavu zavoda, vendar najdlje do 30/11-1977
-	V komisijo za ugotavljanje izvora premoženja imenovali: ŠTIBERNIK Franca, SGP Grosuplje - za predsednika; FAJDIGA Mira, Kovinastroj Grosuplje - za namestnika predsednika; ZAVODNIK Franca st. Grosuplje, Jurčičeva II/7, MERSEL Ignaca, IMF Ivančna gorica, PERKO Jožeta, Motvoz in platno Grosuplje,
, ZAJC Alojza, Splošno mizarstvo Grosuplje - za člane; PANGERC Miho, Veterinarska postaja Grosuplje; LUČOVNIK Hildo, Grosuplje Partizanska 38, ŽITNIK Franca, Tabor Grosuplje, STRAH Staneta, upokojenca iz Kompolj - za namestnike članov
-	FERINCEK Ladislava, davčnega inšpektorja pri SOb Grosuplje, imenovali za vršilca dolžnosti tajnika komisije za ugotavljanje izvora premoženja.
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA JE SPREJEL
LISTO DELEGATOV ZA VOLITVE V DISCIPLINSKE KOMISIJE DELOVNIH ORGANIZACIJ , ki jo sestavi j aj o:
1.	Anžlovar Dušan, ekonomist. Skupščina občine Grosuplje
2.	Ahlin Dušan, dipl.ing.tekst., Motvoz in platno Grosuplje
3.	Ahlin Rezka, admin. tehnik, SGP Grosuplje
4.	Ambrožič Andrej, predm.učitelj. Strok.službe SIS Grosuplje
5.	Bučar Rezka, višji upravni delavec. Instalacije Grosuplje
6.	Blatnik Vinko, učitelj. Obč.iz obraz.skupnost Grosuplje
7.	Baltič Tone, učitelj. Osnovna šola Stična
8.	Centa Jože, višji upravni delavec, SGP Grosuplje
9.	Dolenc ing. Srečko, lesni ing., Stolarna Dobrepolje
10.	Drobnič Anton, elektro tehnik, Iskra Dobrepolje
11.	Eršte Julijana, višji upravni delavec. Skupščina občine Grosuplje
12.	Hočevar Karol, ing.org.dela. Motvoz in platno Grosuplje
13.	Hrovat Majda, knjigovodja, KZ Stična
14.	Košak Jože, ekonomist. Tabor Grosuplje
15.	Košir Pepca, fin.knjigovodja. Tabor Grosuplje
16.	Kastelic Danica, učitelj razrednega pouka. Osnovna šola Stična
17.	Kavšek Nika, višja med.sestra. Zavod za rev. Šentvid
18.	Ljubič Milan, gradbeni tehn. SGP Grosuplje
19.	Luzar Janez, ing.geodezije. Komunalno podjetje Grosuplje
20.	Mohar Alojz, dipl.pravnik, SGP Grosuplje
21.	Mišigoj Jože, tekstilni tehnik. Motvoz in platno Grosuplje
22.	Novljan Melita, pravnik, Kovinastroj Grosuplje
23.	Novak Andrej, elektrotehnik, Black & Decker Grosuplje
24.	Novljan Polde, kmet. tehnik, KZ Stična
25.	Perko Jože, tekstilni tehnik. Motvoz in platno Grosuplje
26.	Pejovič Nedeljko, dipl.ing.stroj. Kovinastroj Grosuplje
27.	Potokar Franc, ing. strojništva. Instalacije Grosuplje
28.	Perme Janez, strojni tehnik. Instalacije Grosuplje
29.	Rode Andrej, dipl. ing.metalurg., IMF Ivančna gorica
30.	Struna Andrej, tekst, tehnik. Motvoz in platno Grosuplje
31.	Starič Franc, višja upr.šola, DVZ Ponikve
32.	Sušič Bogomir, predmetni učitelj. Osnovna šola Šentvid pri Stični
33.	Smolič Andreja, socialni delavec, IMF Ivančna gorica
34.	Škrjanc Alojz, dipl.pravnik, SGP Grosuplje
35.	Šraj Alojz, kmetijski tehnik, KZ Stična
36.	Uršič Marija, profesor. Gimnazija Stična
37.	Vencelj Alojz, lesni tehnik, Sinoles Ivančna gorica
38.	Videnič dr. Ana, zdravnica. Zavod za revmatične Šentvid
39.	Vilar Cvetka, učiteljica. Osnovna šola Grosuplje
VPRAŠANJA IN PREDLOGI DELEGATOV
Na skupnem zasedanju zborov občinske skupščine 29/6-1977 je delegat zbora združenega dela tov. Dimic Peter opozoril, da je leto 1977 proglašeno za leto varstva okolja in poudaril, da je skrb za čisto in zdravo okolje naša skupna družbena naloga, zato smo dolžni vsi, vsak v svojem okolju, sprožiti akcijo. Predlagal je, naj bi KS, organizacije združenega dela, društva, šole, mladina in vsi drugi dejavniki, sprejeli konkretne programe dela za očiščenje onesnaženega in preprečevanje onesnaževanja okolja in jih tudi dosledno izvajali, kot je to storila npr. Lovska družina Grosuplje. Predlog je bil deležen polne podpore delegatov in prepričani smo, da bo rodil tudi rezultate.
Divja odlagališSa odpadkov so ob naših cestah še pogost pojav. "Oskubljenemu" spačku zelene barve (na sliki) je brezvestni lastnik namenil zadnje parkirišče tik ob regionalni cesti II. reda Grosuplje -Krka, nad vasjo Krka. Po obliki in barvi vozila - spačkov v naši občini ni mnogo - pristojnim organom najbrze ne bo težko odkriti nekdanjega lastnika in ga za neodgovorno dejanje "primerno nagraditi".
Iz dela družbenopolitičnih organizacij in društev
PREDSEDSTVO REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE V GROSUPLJEM
Predsedstvo Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, ki je 30. junija 1977 zasedalo v družbenem domu v Grosupljem, je med drugim obravnavalo informacijo in predlog stališč za nadaljnje aktivnosti sindikatov v zvezi z upoštevanjem zavarovalne dobe s povečanjem ter nekatera vprašanja o uresničevanju zakona o pogojih in postopku za sanacijo delovnih organizacij.
Pri obravnavi informacije o vštevanju zavarovalne dobe s povečanjem je predsedstvo menilo, da se morajo delovne organizacije bolj zavzemati za odpravljanje razmer, ki pogojujejo take zahtevke in da mora biti rešitev celovita, to pomeni, da bi veljala za vse delavce, ki delajo v enakih razmerah.
M zvezi z uresničevanjem zakona o pogojih in postopku za sanacijo je predsedstvo sprejelo stališče, da morajo delavci TOZD, ki do 3o. junija 1970 niso pokrile izgub iz poslovanja v letu 1976, preiti na izplačevanje zajamčenih osebnih dohodkov. Ta pa znaša najmanj 55 % povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za minulo leto, to je 2162 dinarjev. Zajamčeni osebni dohodek je lahko večji le v primeru, če je tako določeno v območnem družbenem dogovoru, razlika pa bi se v tem primeru pokrivala iz sredstev skladov skupnih rezerv, oblikovanih na ravni občin.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 MERILIH ZA OBLIKOVANJE SPLOŠNEGA AKTA STANODAJALCEV 0 ODDAJANJU STANOVANJ V OBČINI GROSUPLJE
Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Grosuplje je dalo v javno razpravo, ki traja do 31. julija 1977, osnutek samoupravnega sporazuma o merilih za oblikovanje splošnega akta stanodajalcev o oddajanju stanovanj v občini Grosuplje.
S tem samoupravnim sporazumom se bodo podpisniki zavezali, da bodo v svojih samoupravnih splošnih aktih uveljavili merila za prednostni red, po katerem bodo oddajali stanovanja pričakova1cem stanovanj, pri čemer bodo upoštevali stanovanjske razmere, socialno stanje, kadrovske potrebe, dobo čakanja na stanovanje, delovno dobo pri stanodajalcu, skupno delovno dobo, zdravstveno stanje družine, udeležbo prosilca v NOB in druga merila.
SAMOUPRAVNI SPORAZUMI O TEMELJIH PLANOV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA OBDOBJE 1976 - 1980 SPREJETI
Konec preteklega meseca so skupščine občinskih interesnih skupnosti na svojih sejah sprejele samoupravne sporazume o temeljih planov za srednjeročno obdobje 1976-1980. S tem je bila zaključena že v letu 1976 začeta akcija za sprejem samoupravnih sporazumov.
Razpravljalen' so že v lanskem letu dali nekatere utemeljene in koristne pripombe na takratne osnutke samoupravnih sporazumov, kar so strokovne službe po predhodnih razpravah na izvršnih odborih v največji možni meri upoštevale. Ko so se v letošnjem letu predlogi samoupravnih sporazumov ponovno pojavili na dnevnih redih zborov delavcev, so delavci dobili jasnejšo predstavo o tem, kako se financirajo družbene dejavnosti in v kakšnem razmerju se gibljejo prispevki glede na gibanje dohodkov v delovnih organizacijah, zato je vseh 39 organizacij pristopilo k samoupravnemu sporazumu. Tudi razprava je bila sedaj bolj kvalitetna, kar je sigurno odraz aktivnejšega sodelovanja v razpravah političnih aktivov v delovnih organizacijah in v občini in kvalitetnejših samoupravnih sporazumov. Tudi ob sprejemu samoupravnih sporazumov je bilo še nekaj pripomb, predvsem na sporazume izobraževanja, otroškega varstva in telesne kulture. Večina teh pripomb je umestnih, vendar jih ni bilo mogoče vnesti v sporazume, predvsem zaradi premajhnih investicijskih sredstev namenjenih v tem srednjeročnem obdobju za te dejavnosti.
Ob sprejemu samoupravnih sporazumov so skupščine SIS sprejele tudi nove prispevne stopnje za obdobje avgust-december 1977:
-	občinska	izobraževalna skupnost	5,06
-	skupnost	otroškega varstva	1,09
-	skupnost	socialnega skrbstva	0,93
-	telesnokulturna skupnost	0,27
-	kulturna	skupnost	0,80
-	skupnost	zdravstvenega varstva	7,76
Iz delo samoupravnih interesnih skupnosti
KAKO BOMO ZDRAVILI ALKOHOLIKE?
Skupščina skupnosti socialnega varstva občine Grosuplje, je na svoji seji dne 6. julija 1977 obravnavala poročilo o izvajanju nalog iz akcijskega programa boja proti alkoholizmu v SR Sloveniji. Ta program je obravnaval tudi Izvršni svet skupščine SR Slovenije in sprejel več sklepov in stališč. Tako podpira dosedanja prizadevanja na tem področju in soglaša, da se ustanovi pri republiškem komiteju za zdravstveno in socialno varstvo posebna strokovna komisija za alkoholizem in toksikomanijo ter da se ustanovi Inštitut za alkoholizem in toksikomanijo pri Kliničnem centru v Ljubljani. Predlog je tudi, da se prouči možnost za gradnjo posebnega delovno-zaščitne-ga zavoda za kronične alkoholike in to že do leta 1980. Pri dosedanjih akcijah boja zoper alkoholizem so imeli prioriteto ukrepi za zdravljenje alkoholizma, zapostavljeni pa so bili preventivni vidiki. Zato bo treba to problematiko spremljati tudi na področju vzgoje in izobraževanja, javne varnosti, pravosodja in gospodarstva in ne samo na področju zdravstvenega in socialnega varstva.
Doslej so se alkoholiki zdravili po posebni metodi, ki je bila vpeljana v oddelku Škofljica pri Klinični bolnišnici za psihiatrijo v Ljubljani. Ta oddelek se je razvil v center protialkoholnega boja v republiškem merilu. Metoda zdravljenja uporabljena v tem oddelku odgovarja sodobnim kon-
ceptom zdravljenja določenih kategorij pacientov, ni pa edina, ki je uspešna. Po končanem zdravljenju v tem oddelku, se pacienti v svojem kraju vključujejo v KLUBE ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV, ki predstavljajo specifično obliko podaljšanega grupnega zdravljenja alkoholikov v okviru programa zdravstvenega varstva. V Grosupljem je bil tak klub ustanovljen februarja 1972 in opravlja enkrat tedensko svoje delo še danes. Poleg članov, zdravljenih alkoholikov in svojcev, delujejo v klubu še terapevti (zdravnik, socialni delavec, patronažna sestra). Trenutno obiskuje klub 48 članov, ki abstinirajo že 6 let in več. V zadnjih letih se je število klubov zdravljenih alkoholikov povečalo in jih je v Sloveniji že nad 110.
Klub se je s 1.7.1977 reorganiziral in se organizacijsko in strokovno vključil v dejavnost TOZD zdravstvenega doma Grosuplje. To delo mora namreč postati sestavni del rednih nalog zdravstvene službe. 0 tem je sprejela svoj sklep tudi skupščina občinske zdravstvene skupnosti Grosuplje.
TELESNOKULTURNA SKUPNOST GROSUPLJE ODPRAVLJA PLAVALNO NEPISMENOST
Znanje plavanje je kulturna raven vsakega posameznika in celotnega naroda. Težimo k temu, da bi se vsi Slovenci naučili plavati, zato v vseh krajih, kjer je to možno, prirejamo plavalne tečaje za mladino in odrasle. Plavanje nam zagotavlja: varnost v vodi, pravilen telesni razvoj, povečanje fizične kondicije in prijetno ter sproščeno počutje na počitnicah ali na dopustu. Telesnokulturna skupnost Grosuplje tudi letos - kakor vsako leto - organizira plavalne tečaje za neplavalce vseh starostnih stopenj od predšolskih otrok, šolarjev, mladine do staršev.
Letos organiziramo plavalne tečaje v bazenu pri Motelu Turist Grosuplje in v bazenu Višnja gora. Plavalni tečaj bo 10-dnevni in sicer:
-	Grosuplje od 1.8. do 10.8.1976 od 9.00 do 13.00 ure;
-	Višnja gora od 1.8. do 10.8.1976 od 9.00 do 13.00 ure.
Vsaka starostna skupina bo vadila za sebe s svojim plavalnim učiteljem. Prijave sprejema vodja plavalnega tečaja na licu mesta.
V slučaju slabega vremena bo tečaj prvi naslednji dan, ko bo vreme
primerno.
Prejeli smo
SPODBUDNA OBLIKA POVEZOVANJA SUHE KRAJINE
Da bi čim uspešneje reševale problematiko, ki je značilna in skupna krajevnim skupnostim Suhe Krajine, so se krajevne skupnosti z območja občin Novo mesto, Kočevje, Trebnje in Grosuplje dogovorile za skupen program. V ta namen so se krajevne skupnosti Ambrus, Zagradec, Krka, Muljava, Dobrepolje, Stari log, Struge, Hinje, Žužemberk, Dobrnič, Knežja vas, Sela - Šumberk in Svetinja povezale v skupnost krajevnih skupnosti Suhe krajine. Medobčinski odbor za pospeševanj e razvoja Suhe krajine je že izdelal program razvoja Suhe krajine do leta 1985.
Na sestanku krajevnih skupnosti Suha krajina za območje naše občine, ki je bil 28. junija letos, je bil za predsednika skupščine skupnosti Suha krajine predlagan Jože Boldan - Silni, delegat KS Ambrus", za člana sveta pa Orel Alojz, delegat KS Zagradec.
KDAJ NOV MOST NA KRKI?
V srednjeročnem planu vzdrževanja
izgradnje magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji za obdobje 1976 - 1980 Republiške skupnosti za ceste, je v letu 1978 planirana tudi izgradnja mostu čez reko Krko i na Krki. Za ta namen je predvidenih 6 milijonov din. Lokacijsko dovoljenje je že izdano.
Most na Krki, ki je bil porušen v nemški ofenzivi leta 1943, je bil po vojni zasilno obnovljen in v treh desetletjih večkrat popravljen, vendar ni usposobljen za prevoz težjih tovorov.
TOVARIŠKO SREČANJE BORCEV NOV SPODNJE SLIVNICE
Spodnja Slivnica, ki je hkrati tudi samostojna krajevna skupnost ima danes 290 prebivalcev, je bila v času NOB zaradi aktivnega sodelovanja prebivalstva s partizani izpostavi j ena hudim pritiskom okupatorja. Vas je bila dvakrat požgana in štirikrat bombardirana. Spodnja Slivnica je dala 29 partizanov, od katerih jih je 10 izgubilo življenje in štiri žrtve fašističnega nasilja.
V spomin na partizanski napad na italijansko postojanko v Spodnji Slivnici med 18. in 19. junijem 1942, je krajevna organizacija ZB Spodnja Slivnica v sodelovanju s krajevno skupnostjo priredila 25. junija 1977 na Zavrhu I. tovariško srečanje borcev NOB vasi Spodnja Slivnica. Na srečanju je spregovoril prvoborec in nosilec spomenice 1941 domačin Ljubič ing. Anton, o pomenu srečanja in prispevku prebivalcev Spodnje Slivnice v NOB pa je zbranim govoril predsednik krajevne organizacij e ZB Jože Zajc. Ob tej priliki je delegacija položila venca krajevne organizacije ZB in KS k spomeniku padlih borcev NOV na Spodnji Slivnici. S to svečanostjo so se tudi krajani Spodnje Slivnice pridružili množičnemu praznovanju jubilejev tov. Tita in KPS.
Prisrčno tovariško srečanje se-je končalo v poznih večernih urah s skupno željo in dogovorom, da bi krajani v bodoče praznovali 25. junij kot svoj krajevni praznik.
Zajc Štefka
RAZVITJE PIONIRSKEGA GASILSKEGA PRAPORA
Gasilsko društvo Višnja gora je leta 1976 praznovala 100-letnico svojega obstoja. V svoji zgodovini je dokazovalo privrženost gasilski ideji. Da bi pritegnili mlade v Gasilsko društvo in jih navdušilo za to humano delo, je vodstvo sklenilo ustanoviti pionirsko gasilsko četo. Ta šteje 28 mladih gasilcev, ki z veseljem prihajajo na vaje in sestanke. Pred kratkim je pionirska gasilska četa, ki ima fantovski in dekliški vod, sodelovala skupaj s starejšimi na sektorskih vajah in se izkazala.
19. junija 1977 pa je pionirska gasilska četa razvila svoj prapor. Praporu so botrovali Krajevna skupnost, osn. šola in Turk Ida, prizadevna gasilska delavka iz Višnje gore. Svečanost na trgu Višnje gore je bila posvečena 40-letnici KPS in Titovim jubilejem. Mladi so strumno sprejeli svoj prapor in obljubili, da ga bodo čuvali in ovenčali z gasilskimi podvigi.
Velik delež pri delu z mladimi imata poveljnik društva Podržaj Janez in predsednik društva Dremelj Franc. Nasploh je delovanje Gasilskega društva zelo vzorno. Sodelovanje gasilskega društva z osnovno šolo Višnja gora je uspešno, kar dokazuje ustanovitev pionirske gasilske čete in sodelovanje gasilcev - starejših in pionirjev - na obrambnem dnevu, ki ga je organizirala osnovna šola.
Poudariti je treba, da vodstvo gasilskega društva daje veliko poudarka tudi samoupravljanju v pionirski gasilski četi. Mladi izvoljeni člani vodstva pionirske gasilske čete so zelo aktivni. Takšno sodelovanje med mladimi in starimi gasilci je lahko vzor drugim. Prepričan sem, da bomo o mladih gasilcih iz Višnje gore še veliko slišali.
TABORNIKI ODREDA "LOUIS ADAMIČ" NA MUTI
Škafar Matija
Na Muti, prijaznem koroškem kraju, polnem cvetja in prijaznih nasmehov, je bil od 1. do 11. julija 1977 7. zlet Zveze tabornikov Slovenije.
Skoraj 2000 tabornikov iz Slovenije, zamejstva in pobratenih odredov iz drugih republik je z zletom počastilo leto jubilejev in širši množici pokazalo sadove svojega dela. Na zletu so se odvijala republiška tekmovanja v mnogobojih - tu so taborniki pokazali svoje taborniško znanje, ki jih tesno zbližuje z naravo.
Taborniki odreda "Louis Adamič" - bilo nas je 38 - smo bilo v taboru ljubljanskega področja skupaj s taborniki iz Ljubljane, Domžal in Kamnika. Dan se je, kot na vseh taborjenjih, začel z jutranjo telovadbo, umivanjem, pospravljanjem in ocenjevanjem šotorov. Po jutranjem zboru je bil na vrsti težko pričakovani zajtrk. Potem so se začele dopoldanske aktivnosti - športna in šaljiva tekmovanja; po kosilu spet tekmovanja v športu, signalizaciji. Večere smo preživeli ob tabornem ognju. V petek je bila že ob treh zjutraj "uzbuna" in začetek akcije "nič nas ne sme presenetiti" - vsi taborniki, razen najmlajših, smo se odpravili na Muto, kjer smo stražili pomembne objekte, ki so jih taborniki - diverzanti poskušali minirati. Naš odred je pri tem od-ličino opravil svojo nalogo.
Prišel je zadnji dan - čas slovesa. Podrli smo platnene hišice, počistili prostor, se poslovili od novih prijatevljev in si obljubili, da se srečamo čez dve leti na zletu jugoslovanskih tabornikov na Ohridu. In še pozdrav prelepi koroški in prijaznim Korošcem s taborniškim " z-d-r-a-v-o ! "
Metka Mencin
Pomembne vesti
SPORAZUMEVANJE TUDI OB LAŽJIH PROMETNIH NEZGODAH
Po določbah republiškega zakona o varnosti cestnega prometa so udeleženci prometnih nezgod, ki imajo za posledico manjšo materialno škodo, dolžni umakniti poškodovana vozila z vozišča, sicer storijo prekršek. Za manjšo materialno škodo se šteje škoda na vozilu ali premoženju soudeleženca, ki ne presega 20.000 din. V takih primerih udeleženci niso dolžni obveščati o nezgodi Postaje milice, delavci milice pa ne obvezni zavarovati dokaze.
Zaradi neustreznega dokazovanja odgovornosti za povzročeno škodo pri zavarovalnicah, se je doslej pogosto dogajalo, da tudi pri lažjih prometnih nezgodah udeleženci niso odstranili poškodovanih vozil z vozišča, kar je nemalokrat povzročalo zastoj v prometu in so terjali posredovanja delavcev milice.
Ker zakon o varnosti cestnega prometa omogoča, da se udeleženci prometnih nezgod s povzročeno manjšo materialno škodo lahko med seboj sporazumejo o odgovornosti za povzročeno škodo, s tem da izmenjajo listine o istovetnosti in dokazila o obveznem zavarovanju vozila, delavci milice v takih primerih ne posredujejo več. Zavarovalna skupnost Triglav in tudi ostale zavarovalnice v Jugoslaviji od 1. julija letos že poravnavajo škodo na vozilih na podlagi pravilno izpolnjenega posebnega obrazca "Poročilo o prometni nezgodi", ki je že v prometu. 0 odgovornosti za škodo se morajo udeleženci prometne nezgode seveda sporazumeti.
Le v primerih, če bo v zvezi z lažjo prometno nezgodo storjen hujši prekršek, če bo povzročitelj prometne nezgode pobegnil oz. ne bo hotel dati podatkov o istovetnosti in o obveznem zavarovanju vozila ali če bo povzročitelj tuj državljan, pa bo odklonil dokaz o odgovornosti za nastalo škodo, bodo delavci milice še intervenirali.
SLOVESNOST OB PODELITVI ODLIKOVANJA TOV, MATKU PEČARJU
V ponedeljek 11. julija je bila v Družbenem domu v Grosupljem majhna slovesnost, na kateri je predsednik skupščine občine Grosuplje tov. Janez Lesjak izročil tov. Matku Pečarju visoko odlikovanje - red republike s srebrnim vencem, s katerim ga je ob njegovem življenjskem jubileju za dolgoletno družbenopolitično delo odlikoval predsednik republike tovariš.Tito.
Izročitvi odlikovanja so prisostvovali tudi član sveta federacije tov. Ivan Maček, od-likovančevi ožji sodelavci, predsednik IS skupščine občine tov. Janez Koščak, sekretar komiteja OK ZKS tov.
Franc Gruden in predstavniki drugih občinskih družbenopolitičnih organizacij .
KONČNO SO V GROSUPLJEM IN IVANČNI GORICI NA RAZPOLAGO STAVBNE PARCELE ZA GRADNJO INDIVIDUALNIH STANOVANJSKIH HIŠ
Komunalni sklad občine Grosuplje oddaja delno komunalno opremljene stavbne parcele za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v Grosupljem in Ivančni gorici. Na javni ustni licitaciji dne 15/7-1977 so vsi interesenti pridobili parcele po izklicni ceni, le ena parcela je bila zdražena za 4.640.-din.
V Grosupljem je na razpolago še 17 parcel, v Ivančni gorici pa 12. Komunalni sklad bo ponovil licitacijo za oddajo navedenih parcel 10. avgusta 1977 ob 15. uri v prostorih Komunalnega podjetja Grosuplje, Cesta na Krko 7- Resni investitorji imajo tako priložnost, da po ugodni ceni pridobe stavbne parcele, ki jih lahko plačajo tudi s stanovanjskim kreditom. V Grosupljem se v tem predelu že grade stanovanjske ceste in polagajo kanalizacijske cevi. To je v občini prvi primer, da je zemljišče delno komunalno opremljeno pred samo zazidavo ter da bo Komunalni sklad s prispevkom asfaltiral tudi vse stanovanjske ceste. Cene stavbnih parcel znašajo glede na komunalno opremljenost v Grosupljem okoli 120.000 din, v Ivančni gorici pa 60.000 din. V Ivančni gorici je v tej ceni vračunano zemljišče, izgradnja dovozne makadamske poti in transformator. Ostale komunalne naprave vodovod, kanalizacijo oz. greznice ter asfalt pa bodo morali zgraditi investitorji sami.
Gradnja komunalnih naprav v novem stanovanjskem predelu v Grosupljem (Jerova vas)
GOSPODARSTVO OBČINE V LETU 1977
Skupščina je na zadnji seji 13- julija obravnavala informacijo o gibanju gospodarstva za prve tri mesece letošnjega leta. Osnovni podatki kažejo na uspešno gospodarjenje, saj so v porastu rentabilnost, ekonomičnost, produktivnost in reproduktivna sposobnost. Ob umirjeni rasti cen je gospodarstvo doseglo dobre rezultate pri ustvarjanju dohodka. Družbeni proizvod raste nadpoprečno hitro,zato se tudi skladi delovnih organizacij ali ostanek dohodka povečujejo znatno hitreje kot lani. Edina slabost je prehitra rast osebnih dohodkov, ki so še premalo odvisni od rezultatov dela. Skupščina je zadolžila vse delovne organizacije, da pri obravnavanju periodičnih obračunov za prvo polletje upoštevajo določila resolucije in sklepe občinske skupščine sprejete ob analizi poslovanja v letu 1976. Sklepi so objavljeni v sejnem gradivu in naši skupnosti.
ANALIZA IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENIJE
Občinska skupščina je obravnavala analizo družbenega plana SR Slovenije kot delegatska baza za delegacijo občine v zboru občin in zboru združenega dela skupščine SR Slovenije. Analiza prikazuje uresničevanje družbenega plana, opisuje stanje in probleme, ki spremljajo uresničevanje plana. Ugotovljeno je, da so bili v tem planskem obdobju doseženi precejšnji uspehi Porasel je življenjski in družbeni standard. Zgrajenih je bilo 14.000 stanovanj, od tega preko Z.^oo solidarnih. Realni osebni dohodki se povečujejo. Gospodarstvo doživlja v letošnjem letu v primerjavi z lanskim letom izredno ugoden razvoj, ki zagotavlja uresničevanje plana tudi v naslednjem letu.
IZVAJANJE ZAKONA 0 ZDRUŽENEM DELU
V naši občini se delovni kolektivi in samoupravne skupnosti uspešno vključujejo v izvajanje določb zakona o združenem delu. Večina delovnih organizacij je sprejela akcijske programe za izvajanje določb in imenovala ustrezne organe, ki bodo operativno delali na tem. Trenutno so v razpravah osnutki tistih samoupravnih aktov, ki jih je treba do konca leta po predpisanem postopku sprejeti in uveljaviti. To so: dopolnitve statuta, samoupravni akti o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, dopolnitve sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Posamezni kolektivi pa obravnavajo dopolnitve tudi drugih aktov. V občini pripravlja komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu program dela, ki bo zajel celotno aktivnost vseh nosilcev nalog.
Drugi dogodki
PETKRAT UDARNA BRIGADA
Po treh tednih napornega dela, se je vrnila iz Slovenskih goric mladinska delovna brigada Jože Kovačič.
Brigada, ki se je imenovala po našem narodnem heroju, je dokazala, da je vredna, da je nosila to ime. Vrnila se je z vsemi priznanji, kar jih je mogoče doseči na akciji. Brigada je petkrat udarna, osvojila pa je kot najbolj ša tudi trak akcije.
Za tak uspeh brigade so pripomogle temeljite priprave, med njimi tudi dvodnevna akcija na Ilovi gori ter usposobljenost celotnega komandnega kadra. Posebej je treba pohvaliti komandanta Balant Staneta, namestnika za delovišče Zaviršek Slavkota, vse komandirje čet: Jurčič Julijano, Tavželj Zorana in Furjanič Miha kakor tudi Dobrovoljc Bredo in Balant Staneta, ki sta skrbela za informiranje in kulturo.
Brigadirji so opravili svoje delo zelo uspešno in zato pričakujemo, da bodo sedaj z istim elanom delovali v osnovnih organizacijah in v organih občinske konference ZSMS Grosuplje.
Za opravljeno delo vsem brigadirjem čestita tudi predsedstvo OK ZSMS Grosuplje.
TABOR 3000 PEVCEV
VIN. tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični je tudi letos izvenel kot največja manifestacija zborovskega petja. V Šentvid je prišlo okrog 100 pevskih zborov in 12000 gledalcev oziroma ljubiteljev petja.
Na skupnem nastopu vseh pevcev je imel slavnostni govor tov. Mitja Ribičič, predsednik Republiške konference SZDL Slovenije, ki je bil tudi pokrovitelj letošnjega tabora.
☆ ☆ ☆
POPRAVEK
V junijski številki Naše skupnosti 1977 se je na 3. strani v pri spev ku "Vplačevanje posojila za ceste, vrinila prepisna napaka. V 3. vrsti sestav ka se namesto od vpisanih "4,446.431.000 din" pravilno glasi: "9.446.431.000 din".
Uredniški odbor

Redakcija je bila zaključena 21. 7. 1977.
Izdaja Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Grosuplje, Kolodvorska ul. 2, telefon 771-088. Ureja uredniški odbor: glavni urednik Jože Nered, odgovorni urednik Julijana Eršte (telefon 771-106).
Tiska: KB biro tisk * grosuplje; naklada 3.000 izvodov.
Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo izvršnega sveta Skupščine. SR Slovenije št. 421-1/72 od 30. 9. 1975, šteje to glasilo med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.