"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. leto — vol. xxv11i. KRITIČNA DOBA ZA AMERIŠKO DELAVSTVO MEDNAR0DNIKAPITAUZEM PODPRL HITLERJA Z MILIJONI MA6NATI ODREKAJO DELAVCEM PRAVICO DO ORGANIZACIJE Priznanje kompanijskih unij pomeni novo tlačanstvo. - — Delavstvo pred velikimi boji za svoje pravice \> ■—— *1*EKMA med svobodnimi strokovnimi unijami in kompanij-I skimi unijami je v tem trenotku najvažnejše vprašanje za * ameriško delavstvo, kakor tudi za ameriško plutokracijo. Boj je fundamentalen. Od odločitve, ki bo prišla v bližnji bodočnosti v uradu federalnega direktorja industrij Hugha John-sona, bo v veliki meri odvisno, ali bo ameriško delavstvo še bolj potisnjeno pod železno peto mogočnih korporacij ali mu vlada prizna pravico do organiziranja. Zadnje vprašanje, pravica do organizacije, ni bilo rešeno s specifično določbo v novem industrijskem zakonu, da ima delavstvo pravico se organizirati v svobodnih strokovnih organizacijah in da mu podjetniki ne smejo kratiti te pravice. Dogodki v industriji bolj in bolj pokazujejo, da ameriški industrijski carji, mogočne korporacije kot večina malih podjetnikov, smatrajo to zakonsko določbo le za krpo" papirja. Za to sta dva dokaza. Iz vseh krajev dežele prihajajo v glavni stan Ameriške delavske federacije poročila o odpuščanju delavcev, k: agiti-rajo ali se pridružijo svobddni uniji. Chry8lerjeva družba v Detroitu je na primer odslovila več delavcev samo radi tega, ker so čitali unijske letake. V mnogih slučajih podjetniki delavkam groze, da bodo na njih mesta u^poslili moške, delavcem pa, da jih nadomeste z ženskami. Pod terorjem odstavitve ali zvijačami jih v neštetih slučajih silijo v kompanijske unije. Drugi dokaz, da ameriški ekonomski carji r»e mislijo dati delavcem pravice se organizirati v svoje unije, je pravilnik jeklarske, industrije. Ta pravilnik bazira na principu "odprte delavnice". Prizna v a le kompanijske unije. V njem je sicer rečeno, da si smejo jeklarski delavci "svobodno'' izbrati svoje zastopnike izmed v tovarni zaposlenega osobja. Te kompanijske uj^ije in njih zastopniki smejo zborovati le v tovarni ali v kompanijskih poljih. NOBENIH-ZUNANJIH ZASTOPNIKOV. NE SMEJO IZVOLITI NITI ZBOROVATI, KJER BI SAMI HOTELI. Volitve v takih okončinah bi bile res "svobodne". Nadzorovali bi jih špijoni, katerih posebno v jeklarski industriji kar mrgoli, vodili ,pa kompanij-aki bossi. Kdor ima le gram možganov, ta lahko vidi, da bi bili jeklarski delavci pod to skemo prav toliko "svobodni" kot so danes. Prav za prav Še manj, ker bi z vladnim priznanjem kompanijskih unij i-meli še manj prilike kot sedaj »e organizirati v tako unijo, ki bi zastopala njih interese in jih protektirala pri delu. Kom-Panijska unija bi bila dominantna in delavska strokovna organizacija še bolj tabu kot je danes. Jeklarska industrija je med najglavnejšimi industrijami. Dominira jo U. S. Steel korpo-racija, njo pa Morganovi interesi, kakor tudi nešteto drugih korporacij in industrij. Ce federalna vlada prizna ta pravilnik in sankcionira kompanij-unije, ne bo s tem le kršen zakon, ampak bo ameriškemu ■unionizmu zadan udarec, katerega bo delavstvo težko ali pa «a za dogleden čas sploh ne bo moglo iprefcoleti. Z odobritvijo tega pravilnika bo ameriško delavsitvo vrženo še v večjo gospodarsko, socialno in politično sužnost kot je bilo v preteklosti, ker temu pravilniku bodo sledili kodeksi vseh glavnih industrij. Tudi tekstilni bo kmalu modificiran. Ce delavske organizacije ne napnejo vse sile in poplavijo Johnsonovo administracijo s protesti proti jeklarskemu pravilniku odnoano proti vladni sankciji kompanijskih unij, tedaj se je ba|i najhujšega: zmage jeklarskega trusta in za tem openšaparskih interesov na splošno. Ameriško delavstvo mora ta načrt ekonomskih trinogov poraziti Za vsako ceno, ker ima preveč za izgubiti. Odgovornost za preprečitev te zarote morajo prevzeti vse delavske organizacije, ne samo u*.ije. V ta* boj morajo poseči tudi naše podporne in druge organizacije — organizacije vseh naseljencev. Glavni funkcionarji naših jednot in zvez naj v imenu članstva protestirajo proti vladnemu priznanju kompanijskih unij v jeklarski industriji in na splošno. To naj store tudi društva, klubi in druge organizacije našega delavstva. To je potrebno ta^ koj, dokler ni prepozno. . Če bo vlada kljub mogočnemu protestnemu valu odobrila pravilnik jeklarske industrije nanašajoč se na kompanijske unije, si bo Rooseveltova administracija s tem snela krinko "novega deala" z obraza. A-meriško delavstvo bi bilo sicer bogatejše za eno skušnjo, kar pa mu ne bi pomagalo, ker bi prišla iprepozno. V tem trenotku je najvažnejše, da porazi kompanijske unije pred Johnsonovo administracijo v Washingtonu. Ce tega ne stori ali pa če v boju podleže, bo "new deal" pomenil za ameriško delavstvo le novo sužnost in popolno oropa-nje najelementarnejših pravic. Pravice do organizacije. Ta pravica je sicer zapisana v zakonu; ker pa delavstvo nima svoje vlade, ki izvaja zakone, si bo moralo to pravico izvoje- EVROPA DOBILA NOV PAKT Na sliki so zastopniki Francije, Anglije, Donaldovega načrta. Razorožitvena konfe-Nemčije in Italije, ki podpisujejo "rimski" renca je vzela iz vsakega nekaj in nekaj do- pakt desetlene "garancije" miru. Te štiri Ami~ —--' —S——rl«. velesil« so se v paktu zavezale, da bodo igrale vlogo žandarja prihodnjih deset let in pazile, da ne pride v tem času do vojne v Evropi. Pakt je kompromis Mussolinijevega in Mc- dala in diplomacijo obogatela z novim-—dokumentom. Nemci so ga podpisali, "ker nič ne pomeni", Mussolini ga smatra za "krpo papirja", Francija m Anglija pa za "diplomatsko potezo". VESTI Z DELAVSKEGA GIBANJA » . STAVICAj V HOLLYWOODU. I je ,priznala unijo in pristala v » _ - _ _ _ -, m »S i 1 ___ • nA ____1 _ ^ _ _• Hollywood, Cal. teden je bil center filmske industrije nove vrste drame, stavkalo pet tisoč filmskih me-jxanikov ter odrskih delavcev. Stavka se je kuhala že od zadnje jeseni, ko so filmske družbe reducirale plače in poslabšale delovne pogoje. Prejšnji teden je počilo. Stavka je trajala le par dni, dokler ni bil dosežen kompromis. STAVKE V CHICAGU. Chicago, III. — Kljub temu, da mesto ječi pod silnim brezdeljem — brez dela je še vedno okrog 800,000 oseb in nad 140,000 družin na okrajni pomožni listi — je v tukajšnjem delavskem gibanju zadnje čase nastalo novo življenje, ki stremi za organiziranjem de-' lavcev, povišanjem plač in redukcije delovnih ur. Krojaški delavci pri Ala Mode družbi so se te dni zmagoviti vrnili na delo. Družba vati tudi pod "novim dealom". Izvojevati ipred vladnimi tribunah in na industrijski fronti. UNIJE ZA DELAVSKO STRANKO Konvencija wisconsinske delavske federacije se je soglasno izrekla za ustanovitev nove farmarsko-delavske stranke.— Zadnjič smo poročali, da je to akcijo priporočal glavni odbor federacije. Vprašanje je bilo izročeno odseku za resolucije, ki je jpodprl stališče eksekuti-ve. Za resolucijo, ki nalaga eksekutivi, da v bližnji bodočnosti skliče konvencijo za u-stanovitev farmarsko-delavske stranke, so glasovali vsi dele-gatje. Za resolucijo so bili tudi navzoči socialisti—Benson, Fried-rick in drugi. Federacija se je že 1. 1921 izrekla za ustanovitev farmarsko - delavske stranke. Po komunistični okupaciji čikaške konvencije pa je bilo gibanje ubito. Benson, ki je državni tajnik aocialiatične stranke, je rekel, da so ga stiki s farmarji in delavci uverili, da je sentiment ugoden za gibanje in da bo stranka uspešna. če se ustanovi v bližnji bodočnosti, sme upati, da bo pri prihodnjih volitvah dobila državno administracijo v svoje roke. "Delavci in farmarji se morajo združiti s socialnimi in progresivnimi skupinami in u-stanoviti svojo stranko, ali pa bodo morali še v bodoče sprejemati stvari, ki jih ne marajo, a so jim vsiljene po starih političnih mašinah," je rekel Henry Ohl, predsednik federacije. "Na splošno nismo v preteklosti ničesar dobili od ljudi, ki so bili na vladi. Nam so pripovedovali, da so naši prijatelji, farmarjem so rekli, da so njihovi prijatelji, ampak kadar je bila ipredložena zakonodaja, ki bi koristila interesom ene ali druge teh dveh skupin, jo ti ljudje niso hoteli ali pa mogli podpirati," je izjavil Ohl. Na konferenco za ustanovitev stranke bo federacija povabila socialiste, LaFolletteve progresivce, farmarje in razne delavske skupine. — Zadnji vse druge pogoje. Stavka pn ameriške Lipson Bros. je še v teku in so pozorišče dobri izgledi za zmago. Obla-ko je za- čilni tovarnarji smatrajo to bitko za pivotalno. Ce zmaga International Ladies Garment Workers unija v tej tovarni, se bodo drugi tovarnarji najbrž podali brez večjega odpora. V petek je policija aretirala tri socialistične pikete in enega izmed njih brutalno pretepla. Možno je, da bo v prihodnjih par tednih oklicana generalna stavka v industriji za ženske o-bleke. Na kratki stavki so bili pred par dnevi tudi pivovamiški inženirji. Dobili s0 šesturni de-lovnik in pet dni na teden ter zvišanje ,plače od $1.06 na $1.25 na uro. Radi skrajšanja delovnika dobi delo v pivovarnah okrog 50 brezposelnih tovarniških inženirjev. Isti dan je zagrozilo s stavko tudi 260 zračnih ,pilotov United Air Lines. Zahtevajo redukcijo delovnih ur z 90 na 67 na mesec vsled novih hitrejših aeroplanov. Glavni pilotje so plačani od milje, njih pomočniki pa na mesec. Z novimi aeroplani, ki delajo 155 milj na uro, starejšega tipa, ki služi za bazo delovnega časa, pa 112 milj, radi hitrejših letal jih družba sili na daljše distance. Stavka je bila odgodena, ko je družba obljubila, da se bo ravnala po pravilniku. Kampanje za organiziranje delavcev so v teku v mnogih čikaških industrijah. Socialisti pomagajo pri organiziranju o-blačilnih delavcev. UNIONIZIRANJE READINGA Reading, Pa. — Stavka 14,-000 pleteninarskih delavcev še ni končana, ker družbe nočejo priznati unije. Na stavki je tudi več tisoč delavcev v drugih industrijah. Nekateri tovarnarji so se že podali. Stavka nogavi-čarjev je najvažnejša, ker so prizadete največje tovarne v tej industriji, katere je unija skušala organizirati že 20 let. Delavci so solidarni. Mesto je ena sama stavkovna fronta — nad tri četrtine tovarniških delavcev stavka v tej socialistični trdnjavi. RADIJSKI DELAVCI SE ORGANIZIRAJO. Philadelphia, Pa. — Po ftirih dneh stavke je Philco Radio kompanija priznala novo unijo Federation of Radio Workers, katero, so ustanovili socialisti in organizirali stavko. Philco v tukajšnji tovarni utposluje 2000 delavcev. Stavkarji so dobili 40-urni delovnik in zvišanje plač. V teku je kampanja za organiziranje delavcev tudi pri drugih radio kompa-nijah v tem mestu in Camde-nu, N. J., kjer producirajo 70% radioaparatov, TUDI SVILNI DELAVCI NA STAVKI Patterson, N. J. — V tem mestu, ki je center svilne industrije, je v teku več stavk v svilopredilnicah. Delavci so šli na stavko, ker so mnogi podjetniki, posebno manjši, ignorirali pravilnik tekstilne industrije, ki velja tudi za svil-no. Podjetniki se branijo povišati plače od kosa. Stavka je edini bič, ki jih v to prisili. STRANKINI DELEGATJE ZA MEDNARODNI KONGRES. Chicago, III. — Clarence Senior, tajnik soc. stranke, poroča, da je èksekutiva izvolila delegate za izredni kongres Si>-cialistične in delavske interna-cionale, ki se prične 21. avgusta v Parizu. 'Izvoljeni so: Maynard C. Krueger, Chicago; Edward Levinson, New York ; David H. Felix, Philadelphia; Herman Kobbe, New York ; Jacob Panken,. New York in Clarence Senior. Za namestnika bo Abraham Ca-han, urednik židovskega "Daily Forwarda", ali pa Paul Blanshard. Oba sta pri prvih volitvah dobila enako število glasov in sta šla ponovno na glasovanje. PREIZKUŠNJA "NOVEGA DEALA**. Milwaukee, Wis. — Prvo sodno postopanje v zvezi s kršitvijo NIRE (novega zakona za kontrolo industrij) je podvzel tukajšnji zvezni distriktni pravnik proti Beaver Brand Hosiery kompaniji, Beaver Dam, Wis. Radi unijskih aktivnosti je družba odslovila delavce, nakar je šel predsednik tukajšnje nogavičarske unije John Banachowitz z zadevo pred distriktnega pravdnika, ki je jpodvzel preiakavo. Družba operira "openshop" in ne misli dati delavcem pravice do organizacije, čeprav jim jo zakon daje. Na to jo lahko prisili zvezni distriktni pravdnik. Unija bo nadaljevala z organizatorično kampa njo. Nemčija ječi v pesteh norih trinogov.—Hitler prejel $350,000,000 od nemških in zunanjih kapitalistov Iz poročil, ki prihajajo iz Nemčije, si je nemogoče ustvariti točne slike o resničnem položaju. Ve se le toliko, da je dežela velikanska in strašna ječa, strahovitejša od trinoštva srednjeveške inkvizicije. Obdana je z visokim zidom, preko katerega odjekajo širom sveta bolestni klici mučenega delav-stva, židovstva tn intelektualcev, ki niso klonili hrbta ¿pred fašizmom. Kako strašno je divjanje paranoičnih ali blaznih hitlerjev-cev je razvidno iz fragmentnih poročil, ki pridejo iz Nemčije pod zemljo in delno iz dnevnih vesti. Prva poročila so redka, ker je trinog Hitler obkrožil vso deželo z močno obmejno stražo, ki pazi, da se ničesar živega ne pismenega ne utiho-tapi iz dežele. Dnevna poročila so iz razumljivega vzroka pomanjkljiva, ker smejo zunanji poročevalci le toliko poročati, kolikor dopusti cenzura in osebna varnost, na drugi strani pa Hitler ne pusti nikomur raziskovanje razmer. Nacistični terorizem divja v takem obsegu, da postajajo a-larmirani celo nekateri voditelji in Hitlerjevi pobočniki. To je razvidno iz pisma grofa Re-ventlova, ki ga je pisal Hitlerju in katerega je priobčil angleški "Manchaster Guardian". Reventlov, osebni prijatelj diktatorja, svari Hitlerja ipred per-sekucijo članov strokovnih u-nij. "Persekucija in mučenje unionistov," pravi Reventlov, "zavzemata take proporcije, da po moji sodbi to vstvarja novo nevarnost več vrst . . . Tradeunioniste, uključivši žen ske, "šturmarji" vlačijo v "A. S. lokale" (v fašistične mučilnice), kjer jih pretepajo in mučijo na način, da ga ni mogoče opisati. Iz stanovanj jemljejo zasebne predmete. Okupirana unijska poslopja razbijajo in uničujejo, prisvajajo si denar, čestokrat tudi prihranke mladinskih organizacij. Te stvari se ne dogajajo samo v Berlinu, nego po vsej deželi, uključivši vzhodne obmejne kraje, kjer zavzemajo še posebno dvomljive načine." Reventlov Hitlerju svetuje, naj v interesu "tretjega cesar- je Požig parlamenta, katerega so fašisti-sami zažgali, igral glavno vlogo, stoje sedaj brez luske na očeh. Iluzija je izginila in sedaj 3e nahajajo z drugimi delavci Vred ne le oropani vseh pravic ,nego v pesteh največjih trinogov. Pri določanju mezd, delovnika in delovnih pogojev nimajo nobene besede, ker to je Hitler poveril voditeljem "delavske fronte"— fašističnim prvakom in podjet-nikom. Socialna zakonodaja je že domalega uničena. Kolikor še obstoji, velja le za fašiste. Gospodarske razmere se pod Hitlerjevim režimom hiso Izboljšale—za delavce in Žide in intelektualce mnogo poslabšale. Vladna statistika sicer pokazuje, da se je brezposelnost nekoliko znižala, na pet milijonov. V tej statistiki niso j)a všteti jetniki v koncetracij-skih taborih ali ki ječe po ječah. In teh je tisoče. Tudi ne židje in "sovražniki države"— več stotisoč socialnih demokratov, komunistov in intelektualcev, ki so Izgubili viadne mik privatne službe radi političnega prepričanja. Ker so vsi ti brezpravni, jih fašisti sploh ne uključujejo v poročilih o brezposelnosti. Kdor more, zbeži iz Nemčije* Je pa razmeroma zelo malo toliko srečnih. In še tisti niso varni pred fašisti, ker imajo posebno na češki meji dobre zveze s češkimi fašisti in vladnimi organi, ki jim gredo na roko pri lovljenju ubežnikov. O tem prinaša predzadnja izdaja revije "Nation" članek. stva" za pove svojim sunkov-nim četam, da odnehajo s per-sekucijo in trpinčenjem unionistov na debelo. Do sedaj se to še ni zgodilo. Sploh terorizem stalno raste in je že pričel padati tudi po "levičar- skih" skufpinah Hitlerjevih privržencev. V tej skupini so tisti, ki so Hitlerju verjeli, da bo njegov režim res dal delavstvu več pravic in boljše (pri-like do življenja kot pa so jih imeli pod republiko. Skratka : verjeli so, da bo Hitler pričel izvajati "narodni socializem" kot je obljuboval deset let. Verujoč v to Hitlerjevo "odrešenje" so njegovi levičarski pristaši pričeli v mnogih krajih prav strogo postopati z delodajalci. Prisilili so jih na koncesije in sploh počenjali kot da so gospodarji tovarn. Ob delovnem času so uprizarjali parade na račun podjetja. Njih tovarniški odbori so imeli glavno besedo. Vse to je trajalo le nekaj tednov, dokler ni bilo konec "revolucije". Na Hitlerjev u-kaz so bili ti odbori razpušče-ni in delodajalci zopet postali gospodarji. Pri likvidaciji te "revolucije" je mnoge "fašistične boljševike" zadela stična usoda kot socialiste in komuniste—ugrabljenje po "štur-marjih", mučenje in končno ječa ali koncentracijske kempe. Tisti nemški delavci, ki so nasedli Hitlerjevi demagogiji pred in po volitvah, pri katerih ki pokazuje ne le fašistični terorizem ob meji obeh dežel, ampak tudi dolži češko vlado sodelovanja z nemškimi nacisti. Dokazi za to obtožbo so moč^ ni, ker ipri vpadih na češko o-zemlje ne pomagajo nemškim fašistom le njih češki kolegi, nego tudi oblasti, ki so v najboljšem slučaju—nevtralne. Najbolj senzacionalna vest pa je te dni prišla iz Pariza, kjer je v tisku knjiga nekega bivšega finančnega kurirja med Hjalmar Schachtom in Hitlerjem na eni strani in francoskimi, ameriškimi ter angleškimi kapitalisti na drugi. Avtor knjige, neki Nemec, ki se je podpisal John S. Steel, pravi, da je Hitler prejel milijone dolarjev od mednarodnih kapitalistov. Po tej "inside story" je Hit- -ler prejel $350,000,000 od nemških in zunanjih kapitalistov za svojo propagando in za vzdrževanje svojih "štur-^marjev", s pomočjo katerih ao je povzpel na krmilo in terorizira Nemčijo. Denar so prispevali za RAZBITJE SOCIALISTIČNE STRANKE IN STROKOVNIH UNIJ, kar je Hitler qpravil bolje kot ao niednorodni plutokratje pričakovali. General Motors korporacija je prispevala $200,000 kmalu potem, ko je prevzela kontrolo nad nemško avtno firmo Opel. Henry Ford je prispeval $340,-000—$40,000 za protižidovsko kampanjo in $300,000 je dal pruskemu kronprincu Ferdinandu, ki je nekaj časa "delal" v njegovi tovarni v Detroitu. Večina te vsote je šla v Hitlerjev fond. Morgan je dal $85,000 (odkar je depreai-(Nadaljevanje na 2. strani.) PROLETAREC LM — >»—— liln te lahaj« četrtek. PREKOOCEANSK1 PRISTANEK NAROČNINA v Zedinjriuh driavaši u eolo lote $•••» aa pol leta 91.7IS m šetrt teto H M* >: oa sote telo MAO; aa pol Uta H —. to oglasi morajo bHl v Mtei «rod« asf-4o pondeljka popoldne «a prioMHov v AUrrilki tok. ~ PROLETAREC Tfcanday by «ho Jageslav Publishing Co.. too. ■glsliHahod ltOt. SUBSCRIPTION RA , Oao Yoor M.00; i $1.00.—Foroig® Countries, $8.10; BU Xoatks «1.M W. ST., CHICAGO. ILL. T.lohwi Protest JSZ proti novemu zasainen]n Na drugem mestu urgiramo naše podporne organizacije, društva in klube, naj pri vladi v Waahingtonu protestirajo proti priznanju konupanijskih unij v industrialnih pravilnikih. Potrebno je, da vlada sliši mogočen glas delavstva proti novemu zasužnjenju, kar je cilj jeklarskega trusta in vseh drugih openšaparjev.» V imenu JSZ je bil Johnsonu poslan sledeči telegram: Hon. Hugh Johnson, Director N. R. A- ' : Washington, D. C. Dear Sir: 1 The Jugoslav Federation of Socialist Party wges your administration not to •auction the company union scheme in the Steel and other industrial codes and thereby prevent the reneslavement of the American workers. You have the power for good or evil and the posterity as well as we of the present generation «vili judge you accordingly. * Kompanijske unije so že sedaj močan faktor. Medtem ko so svobodne strokovne unije po vojni izgubile večino članov, ki so jih takrat pridobile, se je članstvo kompanij-skih unij stalno dvigalo. National Industrial Conference Board, podjetniška organizacija, poroča, da je bilo 1919 403,765 delavcev v kompanijskih unijah, lansko leto pa 1,263,-194. Ameriška delavska federacija jih je imela komaj dvakrat toliko. Zadnja leta je 119 podjetij opustilo kompanijske unije, ker so se jim radi industrijskih razmer in vsled neaktivnosti delavskih unij zdelie nepotrebne. Od 432 kompanijskih unij jih je koncem lanskega leta obstojalo še 313, ki so štele prej omenjeno število članov. Kljub razpustitvi 119 kompanijskih oprod, je članstvo teh "unij" padlo le 8%. ADF je v tem času zgubila med 25 in 30% članov. , S prihodom novega industrijskega zakona pa se je situacija temeljno spremenila. V .kampanji za organiziranje delavcev niso aktivne le svobodne unije, nego mrzlično ustanavljajo kompanijske unije tudi podjetniki. Ce slednje še vlada sankcionira, bo s tem zaprta pot delavskim unijam v vseh glavnih industrijah, kakor tudi v manjših. Kapitalistični razred bo potem imel delavstvo še 'bolj pod peto, dasi si je kaj hujšega težko predstavljati. Tisti, ki sanjajo o okupaciji kompanijskih unij, žive v veliki iluziji. Vsaj podjetniki niso tako naivni. Tudi še ni prišlo do kaj takega, dasi kompanijske unije obstoje že 15 let in je v tem času že marsikdo skušal to storiti. Kjer te unije niso bile poslušne dekle ¿podjetja, jih je vodstvo — kompanija — enostavno razpustilo. Takih slučajev, ki so izjeme ,je «bilo več. Na splošno pa družbe dobro skrbe, da ne pride na vodstvo teh "unij" nihče, ki ni zanesljiv in lojalen podjetju. To so navadno bossi in kompanijski špijoni. i Nemčija varna za "Arljce" Kolikor marksistov in iidov ne bo Hitler pomoril, jih bo pa skopiral. Ostali Nemci bodo čisti "arijski" plemenjaki, na čelu njim bik Hftler. .itllltllflrifel'ifiJ Junak je človek le tedaj, če izvrši veliko, pogumno delo iz svoje volje, iz svojega prepričanja. Angleški letalec Mollison in njegova žena, ki je tudi prvakinja v zraku, sta pri poletu preko oceana imela smolo, ko sla bila prisiljena pristati v močvirju blizu Bridgeporta, Conn., ko sta bila 2e skoraj na cilju. Pri prisilnem pristanu se je letalo močno poškodovalo, letalca pa sta ušla večji nesreči. Pobit je bil nekoliko 1« Mollison, d očim je njegova žena ostala brez praske. Dr. Greena zadela kap| S smrtjo dr. R. B. Greena je socialističnemu gibanju v Chi-cagu prizadet velik udarec. Prav tako tudi strokovnemu. V pondeljek večer, dne 17. julija je bil še na seji okrajne organizacije, (par dni nato se je po dovršeni operaciji nekega bolnika zgrudil zadet od srčne hibe. V torek je umrl in v 6etrtek je bil pogreb ob veliki udeležbi čikaškega delavstva, predvsem židovskega. Ppleg socialističnega in unij-skega gibanja je bil dr. Green zelo aktiven tudi v židovski delavski podporni organizaciji Workmen's Circle. Pretežna večina zdravnikov se ne zanima za drugo kot za svoj biznis ali pa so aktivni v kapitalističnih vrstah. Dr. Green je bil popolna antiteza. Živel, govoril in delal je za delavsko gibanje. V kratkem je mislil iti na "počitnice" za šest tednov, katere je nameraval posvetiti socialistični agitaciji kot govornik. V več vzhodnih državah je bil že angažiran. Za njega, ki je gorel življenja, je vsega ko-rtec. Zrušil se je v 50. letu starosti. Rojen je bil v Rusiji. strani delavskega razreda pa potrebuje finančne in moralne pomoči, da bo mogla nadaljevati z delom za preuredbo človeške družbe v socialistično, v kateri bo človek postal človek in užival v polni meri sadove svojega dela. Na svidenje na pikniku dne 6. avgusta ! — Odbor. Božja pomoč za rudarje Crested Butte, Colo. — Tukajšnji premogovniki počivajo že pet mesecev in drug drugega vprašujemo, kako bomo živeli, če bo šlo tako naprej. Kljub temu smo pa dobili štiri nune iz Denverja, ki poneum-njavajo našo mladino.w Tukajšnje slovenske in hrvatske ženice jim pridno prinašajo keke in potice, čeprav so doma njih otroci večkrat lačni. 4 Nas oziroma revne in brezpravne vernike uče, naj se v svoji revščini zatečejo k bogu in bo jim odleglo. V molitvi je rešitev, pravijo. Komu koristi molitev, je povedano zgoraj — nunam in cerkvi. Namesto da bi ljudi učili, kako si lahko pomagajo, jih poneum-njujejo, dasi bolj neumni sko- Mednarodni kapitalizem podprl Hitlerja z milijoni (Nadaljevanje s 1. strani.) ja, ni ameriški vladi plačal niti centa dohodninskega davka!). Neka investicijska banka v New Yorku $50,000. Hitlerjev zastopnik v Chicagu, Louis Ferdinand, "je bil tamkaj dobro založen z denarjem," pravi avtor knjige. Velike vsote so tudi prispevali britski kapitalisti, med njimi največ časnikarski mag-nat Hearstovega kova lord Tlakoval fond "Proletarca" Za pokritje dolgs tiskarni za tisk Proletarca s0 prispevs- (Priapovsno do 29. JuliJs.) V. CALIFORNIA. — Kvoto $14.00. Do prejšnjegs isksaa poslano $4.26. So manjka do kvoto $9.76. COLORADO. — Kvoto $80.00. Puoblo, — Nabrano ns «hodu dr. Oral it. 21 SNPJ $166 (poslal Frsnk Stsrk). Skupsj • projinjltn tekstom $2.66. Se manjka do kvote $27.86. ILLINOIS. — Kvoto $487.0. Chicago. — Frank in Angels Zaitz $26; Joaeph Kristan $6; klub it. 16 JSZ $6; Frank Omahen $2.60; klub št. 1 JSZ del prebitka Kari Maržo ve proslave dne 26. marca, $1.20; Justin Saitz $1. skupaj $40.70. ' U Sslle. — Po $6: Frank Msrti-njak in Joseph Novak «skupaj $12 (poslal Frank Martinjak). Cicero. — Vinko Ločniškar $1; Frank Margolle 60c, akupsj $1.60. Waukegan. — John Mahnich $1; Frsnk Mihevc 60c, skupsj $1.60. Oglesby. — John Hotko $1.00. Clarendon Hills. — Joiko Oven $1. Springfield. — John Ocepek 60c. Berwyn. — Frank Molan 60c. Skupaj $68.70. Skupaj s prejšnjim izkazom $272.06. Se manjka do kvote $214.94. INDIANA. — Kvota $11.00. Do prejinjega izkaza poslano $8.06. Se manjka do kvote $7.96. KANSAS. — Kvota $80.00. Do prejinjega izkaza poslano $7.88. Se manjka do kvote $22.67. MONTANA. — Kvota $14.00. Washoe. — Po $1: Frank Podlin-sheck in Joseph Turk, skupaj $2.00 (poflal K. Erzaoanik). Skupaj s prejšnjim izkazom $8.40. Se manjka do kvote $10.60. MICHIGAN. — Kvota $169.00. Detroit. — Frank Česen $6; Peter Benedict $1.60; po $1.00: Andrew Grum ml. in Leo Junk; Albert Na-prudnik 60c, skupaj $9.00. Detroit. — Klub it. 116 JSZ $2; M. Kokanovich $1.60; po $1: Jo- D ,, i . seph Kotar in Joseph Korsic; po 25c: Rothermere in oljni magnat sir J(£eph Jenko JanCf7kupaj Deterding. Tudi francoski mu- (poslal J. Korsic). raj ne morejo biti kot so. To Zapušča še mlado soprogo. Ci- je pomoč za brezposelne ru-kaški sodrugi, dasi smo bili več- darje — božja pomoč seveda! rat v nesoglasju z njim, ga bo- Sem sta prišla dva organiza-mo pri delu mnogo pogrešali, torja U. M. W., ki sta imela prav tako tudi delavsko giba- govore, amjpak tukajšnji ru- nje na splošno. ! Z razgrnjenimi ruhami se ne prepreči prihod dneva. Nota iz kapitalističnih listov: V krizi smo dosegli dno in zdaj plezamo spet v prospe-riteto. ' Nihče ne prihaja pred delavce z naukom, da jih sovraži. Vsakdo jim zagotavlja naklonjenost. * Od delavcev odvisi, da spoznajo, kdo so volkovi v ovčji koži. Za tocialitem ne zadostuje reči t lim". Le kdor lahko pravit 'To de je ne pravi poti« "Tako in Klubov in Zarjin piknik Cleveland, O. — Poroča no je že bilo, da priredita socialistični klub št. 27 in njiegov pevski odsek Zarja skupni piknik na Pintarjevi farmi v nedeljo dne 6. avgusta. Piknik obeta biti zelo zanimiv, ker bo na programu več zabavnih stvari. Posebno pevski odsek nam bo delal zabavo, ker bo nastopil z več pesmimi, zraven tega bo tudi prost ples in govornik. Na pikniku bo razstavljena lepa električna ura z marmor-jevim okvirjem. Okvir je napravil sodrug Frančeškin in ga daroval klubu oziroma v podporo Proletarcu, uro pa je daroval sodrug Metelko, naš špe-cialist za oči v SND na St. Clairju. Listki so po 10c in se dobe pri članih in članicah ter klubovih prostorih. Ako se jih dovolj razpeča, bo ura oddana na tem pikniku, ako pa ne, se bo nadaljevalo s tem delom in 'bo ura oddana enkrat pozneje, kar bo pravočasno poroča-no. Truk odpelje od narodnega doma na St. Clairju ob 12:30 pop. in se spotoma ustavi pri SDD na Waterloo cesti. Potem bo vozil ves čas od konca Nottingham kare na pikniški prostor. V slučaju slabega vremena se bo vsa stvar vršila v spodnji dvorani narodnega doma na St. Clairju. Odbora šoc. kluba št. 27 in Zarje apelirata na vse zavedne delavce in delavke, na vse naše rojake, da posetijo ta pik-, nik v velikem številu in s tem pokažejo dobro voljo or-ganizaciji, ki se bori in žrtvuje darji se dosti ne zanimajo za to unijo, ker smo bili že večkrat ogoljufani pod vodstvom John L. Lewisa. Dobro se še spominjam slučaja, ko je prišel organizator v naselbino. Njegova prva pot je bila, da ye šel v kompanijski urad namesto do rudarjev. Ko smo leta 1927 imeli stavko pod I. W. W., smo več dosegli v petih mesecih kot pod Lewisovo unijo zadnjih 20 let. Zasledujem dopise Franka Barbiča v Proletarcu in v Pro-sveti. Želim, da bi kmalu o-kreval in zopet pričel dopisovati. John Sukle. nicijski tovarnarji niso Hitlerja pozabili in prispevali liberalno po svojem nemškem a-gentu ArnoLdu Richbergu. Prispevali so zato, ker pričakujejo, da se bo Francija vsled Hitlerjevega režima še bolj o-borožila. Avtor knjige je bil glavni kolektor za nemškega bankirja Schachta, ki je prejemal denar od zunanjih kapitalistov na svoje ime in ga dajal Hitlerju. Schacht je bil tako rekoč njegov blagajnik* Avtor pravi, da je bil aretiran 8. februarja, "ker sem preveč vedel" in odveden v trdnjavo na otoku Wannsee blizu Berlina. P0 par dneh se mu je posrečil beg v Pariz, kjer je 9pisal knjigo o zakulisnih podpornikih Hitlerja. Smrt rojakinje West Allis, Wis. — Tu je dne 24. julija preminula v bolniinici Mrs. Nelli Tratar, v «tarosti 32 let. Zapušča soproga, 11 let starega sinčka, mater in dve sestri. Pogreb, ki se je vršil pod vodstvom Fr. Ermenčevega pogrebnega zavoda, je imel mnogo-brojno udeleibo. Pokojnica je bila zelo priljubljena in močnega značaja. Nikomur se bala izraziti svoje mnenje in prepričanje. Bila je tako aktivna ne samo v podpornem nego tudi v delavskem gibanju. Pri zadnjih občinskih volitvah v West Allisu Je pomagala m svojim nastopom delavskim kandidatom do večjega uspeha. Preostalim naše simpatije v težki izgubi. J. R. (lanomvCollinwoodu CtmUnd, O. — Vse članstvo kluba it. 49 JSZ je prošeno, da se udeleži prihodnje redne mesečne seje v nedeljo 6. avgusta. Radi važnih zadev j« potrebno, da ste prisotni. Zaostajanje s sej Je kvarno vsaki organizaciji, posebno pa še socialistični. Ako nima članov, ki se bi brigali sa njene naloge, jih jo nemogoče vršiti. Namesto, da bi v nji prevladovala navdušenost in w»d, zapade mslodušnostl. Temu so ubra- nimo edino, če smo socislisti ne «amo j , , . T «ansklh knjižnicah, nego tudi po za dobrobit vsega delavstva. Si svojem dolu. — Tajnik. Razno iz Bridgeporta Bridgeport, O. — Piknik kluba št. 11 JSZ, ki je bil v nedeljo 23. julija, je povoljno uspel. Hvala vsem za udeležbo. Za klubovega delegata na državno konvencijo Kontinentalnega kongresa, ki bo v Co-lumbusu dne 5.—6. avgusta, je bil izvoljen Joseph Snoy, John Rebol pa za namestnika. V srednji šoli mesta Bridgeporta ho v soboto 5. avgusta, velik shod, na katerem bo glavni govornik sodrug František Soukup, predsednik senatne zbornice v Cehoslovakiji. Shod prirejajo češka društva, naš klub in društvo št. 13 SNPJ. Pričakuje se do tisoč ljudi. U-deležite se tega shoda ob 7. zvečer v velikem številu. Poročevalec. Shod na prostem Herminie, Pa. — V soboto 5. avgusta ob 7. zvečer se bo ob-državal shod na prostem. Govorili bodo tudi organizatorji 1. distrikta UMWA in drugi. Vabimo slovensko delavstvo, da se udeleži tega shoda in da a-gitira zanj. Časi so resni in prilike za organiziranje dobre. Delavci premogarji, ne zamudite jih. — Anton Zornik. Važno za Detroit Datroit, Mick. — Seja kluba št. 114 in pevskega zbora "Svoboda" se vrši v sredo 9. avgusta ob 8. zvečer v navadnih prostorih. Na sporedu bo več varnih zadev in pa ukrepanje o isletu, ki ga priredimo v nedeljo 18. avgusta na Upper 8trait Lake v podporo Proletarcu. Dne 6. avgusta odpreta naša so-druga Peter Benedict in Andretr Grum točilnico (beer gardei) na 6 Mile Rd. — Tajnica kloka. Skupaj $316.00. Skupaj s prejšnjim izkazom $19.65. Se manjka do kvote $139.46. MINNESOTA. — Kvota $33.00. «Duluth. — Po 25c: John Debelak, John Pikus, J. Novak in neimenovan, skupaj $1 (poslal John Kobi). Skupaj s prejšnjim izkazom $1.95. Se manjka do kvote $31.05. NEW YORK. —- Kvota $127.00. Little Falls. .-r- Neimenovan 25c; Anton Hudales 20c, skupaj 45c (poslal Frank Petavs). Skupaj s prejšnjim izkazom $10.05. Se manjka do kvote $116.95. OHIO. — Kvota $747.00. Bridgeport. — Prebitek konferenčnega piknika $9.86; klub št. 11 JSZ $2; Martin Kos* $1, skupaj $12.86 (poslal Jos. Snoy). Piney Fork. — Nace Zlemberger 35c. Skupaj $13.21. Skupaj s prejšnjim izkazom $60.61. Se manjka do kvote $686.39. PENNSYLVANIA. — Kvota $482. Ambridge. — Martin Habich $1.6u! Export. — Joseph Britz 40c; po 26c: Martin Beber. Theresa Home in Frances Bohinc; po 10c: Louis Rozman (Ambridge) in Jernej Fatur, skupaj $1.35 (poslal Anton Zornik). Nanticoke. — Frank Kovach $3; po 60c: Frank Kitt, Henrik Pečarič, John Kovacich, Joseph Volkar in Frank Pipan; po 25c: Louis Hribar, John Vitez, Frank Karish in Louis Plesničar, skupaj $6.50 (poslal Henrik Pečarič). W. Aliquippa. — Po $1: George Smrekar in Louis Uhernik (Ambridge); po 60c: Frank Strubelj in Joseph Marold; Anton Groznik 30c; po 25c: Andy Antončič, John Sivec in John ltanics ,skupaj $4.05. Canonsburg. — Frank Samsa $1.46; Louis Humar $1; po 26c: Anton Marvich in John Progar, skupaj $2.95 (poslal Frank Samsa). Moon Run. — Klub št. 175 JSZ $1; Jacob Ambrozich 26c; po lOc: Urban Olivani h\ Joseph Urankar; po 6c: Jacob Skerl, Frank Ambrozich, Jernej Knez in Jacob Tomec skupaj $1.65. Prebitek konferenčnega piknika na Library, Pa., dne 25 junija $30.60, skupaj $32.15 (poslai Jacob Ambrozich). Imperial. — Frank Augustin $1. Kray i. — Louis Sterle 60c. Point Marion — Po 80c: Anton Mlakar in Jacob Kotar; po 6c: Joseph Gačnik in Johana Pečjak, skupaj 70c (poslal Tony Zupančič). Skupaj $50.70. Skupaj s prejšnjim izkazom $114.16. Se manjka do kvote $367.84. WISCONSIN. — Kvota $297.00. Do prejšnjega izkaza poslano $6.70. Se manjka do kvote $290.80. WYOMING. — Kvota $37.00. Do prejšnjega izkaza poslano $7.50. Se manjka do kvote $29.50. OKLAHOMA. — Da prejšnjega iz-kaza poslano $1.00. Skupaj v tem izkazu $142.71. Prejšnji izkaz $362.66, skupaj $606.26. Se manjka do kvote $1,994.84. Barbič prišel iz bolnišnice Iz Clevelanda poročajo, da se je sodrugu Franku Barbiču stanje toliko obrnilo na bolje, da je zapustil bolnišnico in se zdravi doma. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. Urednik A. S. v prepiru s pametjo Znano je, da je z omejenim človekom nemogoče pametno govoriti, debatirati še težje. Ko je urednik "zajčjega" glasila pre-čilal duhoviti uvodnik v Amenkanskem Slo- -vencu z dne 20. julija, mu je kar sapo vzelo. "Fajn jim je povedal," je bila njegova prva misel. "Za omejene ljudi bi nikdo ne mogel bolje argumentirati. Le ti so zmožni kaj takega prebaviti," je bila druga misel po prečitanju: "Kaj pa : . jtHIHni T .....V'"T"TÎ' ! P. ZOLA t RIM KMIMMMMMMMMMMMIIIIMM»»! (Nadaljevanj«.) Njen kakor lilija ¡čisti madonaki obraz je iaraial tako nedolino in nebeško radost, da gta se morala Pierre in Benedeta smejati. Naposled Je odšla, in komornica, ki je v prvem sslonu čakalo nanjo, jo je spremila. Ko je bila Benedeta sarha z duhovnikom, ga je povabila, naj zopet sede* ''Dragi prijatelj, naročili so mi, da naj vam nujno nekaj svetujem . . . Vest, da ste v Rimu, se baje razširja, in o vas raznašaio vsakovrstne skrajno razburljive govorice. Pravijo, da je vaša knjiga plamteč poziv na razkol, da sami niste nič druzega kakor častihlepen in kričav razkolnik, ki je izdal svoje delo v Parizu, pa že pohitel v Rim, da bi po-vzročil kolikor mogoče velik škandal in napravil s tem reklamo za svojo knjigo . . . Ce vam je še vedno kaj na tem ležeče, da vidite Njega svetost in se zagovarjate, vam svetujejo, da za dva tri tdene popolnoma izginete, ds se tsko pozabi na vas." Pierre jo je iposlušal ves osupel. Ej, če ga tako vodijo od poraza do poraza, da bi izčrpali njegovo potrpežljivost, tedaj ga naposled res še razkačijo in mu vdihnejo misel na razkol, na &kandal, ki sodi in osvobojuje! Hotel je ugovarjati. Potem pa je napravil le utrujeno kretnjo. Cemu neki v navzočnosti te mlade žene, ki mu je gotovo prijazna in odkritosrčna ? "Kdo vas je prosil, da mi to svetujete?" Ona ni odgovorila, temveč se je le smehljala. Naenkrat je nekaj zaslutil. "Monsinjor Nani, kajneda?" Tedaj je pričela, da bi naravnost odgovorila, peti prelatovo slavo. Pripravljen jo je zdaj voditi v brezkončnem procesu zaradi razveljavijenja njenega zakona in s>e je o tem dolgo posvetoval z njeno teto; donna Serafina je pravkar odšla v palačo Svetega oficija, poročat o gotovih korakih, ki so bili storjeni. Tudi pater Lorenzo, izpoved nik tete in nečakinje, se ima udeležiti pogovora, zakaj ideja razporoke je bila pravzaprav njegova ; on je navajal obe ženi na to, kakor da je hotel presekati vozel, ki ga je bil patriotič-ni župnik Pisoni zvezal v svojih lepih iluzijah. Benedeta se je bolj in bolj oživljala ter je začela razkladati razloge svojega upanja. "Monsinjor Nani lahko stori vse. Zato sem tako srečna, da je moja zadeva v njegovih rokah. Dragi prijatelj, bodite še Vi pametni; ne upirajte se, vdajte se. Zagotavljam Vam, da pride dan, ko se obrne vse Vam v prid." Pierre je premišljal s sklonjeno glavo. Tukaj lahko vsako uro zadošča svoji še vedno naraščajoči radovednosti in misel, da bi ostal še dva ali tri tedne tukaj, mu ni bila neprijetna. Nedvomno je Čutil, da bi vse to zavlačevanje utegnilo razkosati njegovo voljo in mu razjesti moč, da bi opešal, izgubil pogum in postal za nič. Ali česa se mu je bilo bati, ko si je venomer nanovo prisegal, da ne zavrže niti črke iz svoje knjige in da hoče le zato videti Svetega očeta, da tem glasneje izpove svojo novo vero ? Se enkrat je sam v sebi jpo-novil to zaobljubo, pa je popustil mladi ženi. Ko je prosil za odpuščanje, da dela neprili-ke v palači, je Benedeta vzkliknila: "Ne, presrečna sem, da Vas imam! Ostanite pri meni! Domišljujem si, da nam prinese Vaša navzočnost vsem srečo — zdaj, ko se je začelo obračati." Zmenila sta se, da se ne bo več sukal okrog sv. Petra in Vatikana, kjer je večna prikazen njegovega talarja najbrž zbudila pozornost. Ker bi bil sam rad prečital nekatere knjige, neke dele rimske zgodovine, je celo obljubil, da ostane teden dni sploh v palači in je skoraj ne zapusti. Potem je še nekaj časa kramljal, srečen zaradi velike tišine, ki je zavladala v salonu, odkar ga je razsvetljevala svetilka s svojim mirnim sojem. Pravkar je bila ura šest; na ulici je bilo vse temno. 'Ali ni bil Njega eminenca danes nekaj bolehen?" je vprašal. "Da," je odgovorila kontesina. "O, le malo utrujen js, pomirili smo ss . • . Stric mi je dal po donu Vigiliju sporočiti, da se zaklene z njim v svojo sobo, in mu bo narekoval pisma. Torej vidite, da ne bo nič hudega." Zoipet je nastal molk; niti najmanjšega šuma ni bilo na samotni ulici, nič se ni zgenilo v pralni, stari palači, nemi in lanjavi kakor grob. Ali ta trenotek je nekdo planil z vihraj očimi suknjami in od groze zastalo sapo v blago dremajoči, z milobo nadepolnih sanj napolnjeni salon. Bila je Viktorina, ki se je prej, ko je prinesla svetilko, odstranila, pa so je zdaj vrnila brez sape, vsa v grozi. "Kontesina, kontesina —" Benedete je vstala; hipoma je bila vsa bieda, vsa mrzla, kakor da je zapihal dih nesreče skozi vrata. "Kaj? Kaj . . . zakaj tako tekaš, zakaj tako trepečei?" "Dario, doli, gospod Dario ... Sla sem dol pogledat, če je prižgana svetilka, kar večkrat pozabijo na to. In tam, v veži, v temi, sem zadela ob gospoda Darija. Na tleh leži — zaboden je . . ." Benedeta je zakričala. "Mrtev l" "Ne, ne, ranjen." Ali Benedeta ni slišala; glasneje in vse glasneje je kričala: "Mrtev, mrtev!" "Ne, ne, govoril je z menoj ... za božjo voljo, molčite! Tudi meni je ukazal, da naj molčim, ker ipče, da bi kdo kaj zvedel; ukazal mi je, da i g Vas pokličem, samo Vas. Ali ker je gospod abbe tukaj, pojde z nama in nama bo tpomagal. Lahko ga bova potrebovali." Tudi Pierre je poslušal z grozo. Ko je potem hotela vzeti svetilko, se je opazilo, da je bila njena desna trepetajoča roka omadeževana a krvjo; nedvomno je bila otipala na tleh ležeče telo. Ta pogled je bil za Bene-aeto tako strašen, d*} je zopet začelr. kakor orezumna stokati^7 "Molčite vendar, torej molčite! . . . Pojdimo dol, pa ne delajmo šuma. Jaz vzamem svetilko, ker moramo pač kaj videti • . . Hitro, hitro!" Spodaj, za vrati, tik pri vežnem vhodu je ležal Dario na tleh, kakor da bi bil na ulici napaden in je imel le še toliko moči, da je napravil par korakov in se tukaj zgrudil. Izgubil je zavest in je ležal silno bledega lica, s stisnjenimi ustnicami in zatisnjenimi očmi. Benedeta, ki je v prekomerni bolečini zopet našla energijo svojega plemena, ni več tožila in kričala, temveč ga je brez razumevanja gledala s svojimi velikimi, suhimi, široko odprtimi očmi. Najstrašnejše je bilo, da se je katastrofa zgodila tako bliskovito, nepričakovano, da je bila nerazumljiva; kako in zakaj ta umor sredi temne tišine samotne, z nočnim mrakom napolnjene palače? Rana je morala le malo krvaveti, zakaj le obleka je bila krvava. "Hitro, hitro," je Viktorina polglasno ponavljala, pa je svetila s svetilko vsenaokrog in se ogledovala na vse strani. "Vratarja še ni tukaj; zraven je še pri mizarju, pa se smeje z ženo; glejte, še ni prižgal svetilke. Ali lahko se vrne . . . Gospod abbe in jaz od-neseva kneza hitro gor v njegovo sobo." Le ta ženska s svojim lepim ravnotežjem in s svojo mirno delavnostjo je imela zdaj glavo na pravem mestu. Onadva se nista mogla izbaviti iz svoje omotice; poslušala sta in nista našla besede, pa sta ubogala ka-kor poslušni otroci. (Dalje prihodnjič.)^ Urednik "A. S." v prepiru s pametjo (Nadaljevanje z druge rftrani.) šanj : Kaj so tpod vodstvom in nauki cerkve, katoliške in drugih ,dosegli katoličani? Mar niso prav tako izkoriščani pri delu kot socialisti, židje ali mohamedanci? Mar ne trpijo prav tako vsled brezposelnosti kot socialisti? Mar plačujejo nižje cene za elektriko in druge potrebščine kot socialisti? Mar imajo boljšo sigurnost glede obstoja kot socialisti? Mar kapitalistična policija manj udriha po katoliških stavkarjih kot po socialističnih ? Na ta in slična vprašanja naj odgovori Jerič in dokaže koliko na boljem od socialistov so katoličani v boju za vsakdanjim kruhom. JUNAK DNEVA V dere& reki pod Niagmrskimi slapovi s« je nedavno 18-let ni Wiltiam Koodradt) is Chithir—, N. J., več t* na smrt boni t po-gubonosnimi vrtinci in bil prvi, lu jih je premagal. Ko je iel na ameriški strani v vodo, da preplava reko na kanadsko stran, se niti malo ni zavedal nevarnosti, v katero se je po- dajal. Vsi, ki pred njim skušali reko preplavati na dotičnem mestu, med njimi so bili najboljši plavači, so naili hladen grob v temni globočini vrtincev. Tudi Kondradta so potegnili večkrat do 40 čevljev globoko. Bil je pa močnejši kot vrtinci in s tem doaegel rekord, katerega bo najbrž tudi obdržal. bomo tudi srbski mladinski tambu-ralki ibor. Kdor n« bo imal • seboj dobrega prigrizka ali MtdAne pijače, bo to lshko dobil mm Metu. 43rb-ski sodrugi s pomočjo članov in Menic kluba it 18 bodo pripravili dva na rainju pečeos janca, in fte druge delikatese. ^^ ™ Islet prične ob deveti uri dopoldne in konča s mrakom. — Na svidenja 1B. avgusta na "Kranjskem hribčku", kliče — Odbor. čemu in kako klerikalci protestiralo 9 prod režimu Jugoslavije Park View Wet Wash Laundry Co. FRANK GRILL, preds. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU. Naši vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru ln Berwynu In dovaiajo čistega na dom. TOČNA POSTREŽBA. - DELO JAMČENO. Telefoni t Canal 7172-7173. 1727-1731 W. 21st ST. CHICAGO, ILL. printing by ArLANirhicih&Ci 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, W. TeL sets Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFFICE HOURS AT 3724 W. 26th Street 1:80—8:80—8:80—8:80 Daily Tel. Crawford 12II. at 1858 W. Cermnk Rd. 4:80—8:00 p. m. dally. Tel. Canal 9898. Wednesday and Sunday by appointments only. Rookftono* Tol.t Crawford 8440 If »e aaswor—Call Austin 8700 v soboto 29. julija so slovenski klerikalci v fari sv. Štefana v Chi-cagu priredili v cerkveni ftolski dvorani "protestni shod proti jugoslovanski vladi". Udeležilo se ga je 160 oseb, med njimi kak ducat socialistov in somišljenikov, ostali pa so bili fa-rani, ki jih je privabila v dvorano reklama v cerkvi in v "A. S.". Shod je otvoril Leo Mladich, ki je v svojem nagovoru najprvo pozdravil "vse navzoče prečastite gospode", ta nato začal praviti, kako straino preganjajo v Jugoslaviji sveto mater cerkev, katoliške profesorje mečejo ia tol in jih nadomeščajo « "frama-sonakimi" liberalci. "For the love of Peete", sem si misliL Gre se samo radi cerkve, ne pa zoper krivice, ki se gode in bo se godile v Jugoslaviji nad delavci in kmeti. Mar niso ravno ti "prečastiti gospodje" ie nedavno blagoslavljali Aleksandrove konzule, Aleksandrovega poslanika in druge zastopnike kralja v cerkvi sv. Štefana? Zdaj pa taka sprememba! Ali niso ti isti farani prirejali poje-di.ie gospodom diplomatom jugoslovanskega diktatorskega kralja, in ali ni bil tavno gospod Anzeln M um, ki je v cerkvi in na banketih pel slavo njegovemu veličanstvu in povzdigoval v deveta nebesa konzula in poslanika? Da, celo na "vseslovenski ameriški katoliški shod" so povabili zastopnike kralja Aleksandra, ki so se odzvali in ljudem pa so bili predstavljeni za najodličnejše goste. "V Jugoslaviji zdaj te šfest mesecev preganjajo sveto mater cerkev . . ." je ogorčeno izjavil predsednik shoda. Ko so metali delavske agitatorje v gUvnjačo, ko so preganjali naše delavske književnike, šikanirali zavedne delavce in uganjali nad njimi neštete krivice, je sveta mati cerkev s svojo duhovščino molčala. Ko je jugoslovanska vlada prepovedala do-hajanje Paroletarca v svojo državo, so se prečastiti in drugi gospodje okrog Am. Slovenca rogali in sodelovali na konzulovih slavnostih, s katerih so pošiljali udanostne brzojavke "njegovemu veličanstvu''. Za predsednikom shoda je nastopil neki Ludvik Košnik in prečital svoj govor. Bral je, kako so Um dolgo molčali vzlic preganjanju ampak zdaj, "ko so nam začeli jimati našo versko svobodo, razpustili slovensko ljudsko stranko, ki je "toliko dobrega naredila", razpustili "Orla" ter silijo našo katoliško mladino v "framazonskega Sokola"; zdaj, ko framazonski sokoli in iandarji jemljejo besedo duhovščini in celo škofom. zdaj je pa treba, da protestiramo; in ko dobi naše ljudstvo verske svobodščine nazaj, pa bom0 spet vzklikali "naši mili domovini: Živela Jugoslavija!" Nato je govoril domači župnik U-rankar, kako bi morali rojaki glasno zaklicati od enega konca Amerike do drugegaJ da se ne strinjajo s preganjanje^" duhovščine v starem kraju. Dejal je, da so "katoličani vedno čistili in pometali". Zelo se je ogreval zV mladino in izjavil, da ne marajo "karih kosti", pač pa "mladino za cerkev". V sta- rem kraju nam kradejo našo mladino, ta pa mora ostati nam', kajti "v mladini je bodočnost naše »vete cerkve". Izvajal je, "da hočejo ypz nazaj v starem tiru, kjer je bil v dobi pokojne Avstrije. ' Res je, da sta pod Franc-Jožefom vlada in cerkev delala skupaj, toda krivice, ki sta jih uganjali obe ustanovi nad delavskim in kmečkim ljudstvom, so bile ogromne. "Sveta cerkev" seveda ni protestirala proti njim, ker je bila v sluftbi vlade. Govornik je zaklical: "Roke proč od mladine!" Zatrdil je, da Je cerkev edina, ki zna vzgajati mladino v plemenitosti. Torej vse. kar naj stori Jugoslavija, Je, da vrne klerikalcem zopet stari politični vpliv in nadvlado nad kmeti — pa bo Aleksander spet poveličevsn in čaščen ln tudi rlo-venski klerikalci v Ameriki bodo pomagali kraljevaiki propagandi kaVor so do nedavna. Vzrok, da smo Jugoslovani, je rekel g. župnik, je. ker je tako Bog določil. In tudi blateni Friderik Baraga bo molil v nebesih, da se vrnejo za mater cerkev boljši ¿asi in izprosi "svetlo bodočnost Jugoslaviji." Za župnikom je nastopil kot glavni govornik Rev. Anzelm Murn, bivši župnik te fare, ki se je vrnil z daljšega obiska v starem kraju. Rekel je, da ni vedel, da je na programu, "ampak je že Bog hotel tako." Je pač vse božja volja. "No, ta, ki Je glavna zvezda, bo pa gotovo kaj povedal," sem si mislil. Ali pasja dlaka. tudi z njim ni bilo boljše. Tam čez, pravi, je vse preveč liberalcev, in oni so nas prodali Srbom. Rekel je, "PROSVETA" Ml M ►ed i o* a $1 00 ITataeasriJaJto nova Deset liaskov(k) |a mmm druAtva. Naalov aa Ifat k m tajnifttre te: ISS7 a LAWNBAL1 AVK.. CM IC AM. Baretinric & Son POGREBNI ZAVOD J »eteeeeeeeeeeeeeseeeteeee» Dr. ANDREW FURLAN DENTIST / > Phone: Canal 9694 1888 W. CERMAJC RD. CHICAGO, ILL. Office hours: 9-12 A. M. 1-5 and 6-8 P. M. Thursday, Friday and Saturday all day and evenings. Waukegan office al 424-10th St., Tol. Ontario 7213 i Monday, Tuesday and Wed. till j > I noon. Sun. by appointment only < > oooMM»ooeooeeoeooooo»oea 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM V CLE VULAN DU. Sojo kluba it 27 JSZ. so velo ¿enakega odoaka prvi torek ob S. svočer. Mladineki angleški odsek vsak potok irren prvega ob 8. sveôer, vso v khibovih proetorli v a N. D. Sodrugi im eodruiico, agit ira jée in p rid obirajte norih članov Slanic klubu ter vovtk naročnikov Pro-letancu. V orgainsaciji in isekrasbi fe naša moč. VVMAWVWVWWVVVVVS/VVVVWf FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 1601 S. Lawndale Ave., Chicaffe, III. Tel. Crawford 1 Prietna In SUNSHINE — FRESH AIR AND GOOD PURE MILK Balance Your Daily Diet With WENCEL'S DAIRY PRODUCT5 GOOD PURE MILK IT PROTECTS YOUR HEALTH 2380 82 BLUE ISLAND AVE. — Photoe Rooeevelt 3673 .................................................... NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. wm »t mm m i —— — ■ '-»— — — m~ -- ................................................... A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest ol the Workers. OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P. ROLETAR EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH 135!. P«Uhhe4 Weald, si chicago, ill.. august 3, 1933. VOL. XXVIIL The Battle in Industry Great masses of the people have often entered a period of profound change without kttMPmg that anything import-awfrft happening. That is true o^f^trthiy. ¡The whole industrial system is being profoundly altered so that the "rugged individualism" which Herbert Hoover only yesterday marketed as perfection seems like a faded dream. -It Is now evident that the old capitalism is gone. It is not likely to return in its old form. It is submitting and has to submit to the orders of a centralized authority, but ven tho new order does not wipe out the main and most objectionable features of capitalism as we have known it. The owners of industry remain owners and masters under government rules prescribed in "codes". The workers remain what they were—wage workers dependent upon the owners for employment. The basic conflict between workers and owners also remains and this conflict emerges in disputes between workers and owners as to the terms of the codes. Producing for the profit gains of the capital class also continues. ,The government fixes minimum wages but does not fix maximum profits and dividends. Whatever may be, the surplus above the wages paid the owners will take it as before, subject to the usual taxation of incomes. And now the struggle develops between owners and workers as to the character of labor organization in the industries, whether they are to be free unions organized and controlled by the workers or whether they are to be plant organizations meeting on company property, watched and controlled by corporation agents, and filled with spies of the corporation. This struggle is a fight for democracy against corporation despotism and it is no accident that the powerful steel industry leads the fight for a fraudulent scheme that is literally covered with dollar signs. This struggle will largely determine the whole future of labor's positions in industry and for that reason it ia of extraordinary importance. If corporation "unionism" is ratified -by the government, it may be considered a legal offense to attempt to bring workers out on strike in such industries. This is what happened in the case of war control of Industry." li the workers succeed in ripping comipany unionism out of the steel code it will be a big victory, but even then the struggle will not be ended. Through their own freely-chosen unions the working class will have to fight for better standards just as they have to fight for them in private industry. So the fight against corporation "unionism", important as it is, is not the end of the struggle. It is the beginning of new struggles to wrest better conditions from the employing class and especially to raise the minimum wage levels that are already too low in many Recovery Act codes. The whole industrial system is thus passing into a new phase and the struggle against the steel code is vital to the workers in all industries. We hope that party members and union workers will understand what is happening and will respond to the duty that now faces them. —The New Leader. If If every body worked who en» work— If nobody could live without work— If no one could take more out of the pot than the put in the pot— If all the folk* who make things got rid of the folks who take things and fake things— If living without working would be stealing— If all the time used for doing earth other were spent in doing for each other- If each one gave the beet to all and aU the best to each and the devil could not take the hind meet became there wasn't any hindmost— Each one of us could earn $10,000 a year woifcing 8 hours a week with two months' vacation per year and a life pension after 60 thrown in. But such a state of things would be socialism, so better let hell enough alone.—The American Guardian. I Dr. R. B. Green | Dr. Raphael b. Green, prominently active in the Socialist and Labor movement for over thirty years, died in Chicago on Tuesday July 26. His sudden death came as terrible shock and blow to the working class organisations with whom he was allied. He had always served them unstinting ly with vigorous energy and deep devotion. Every evening, after closing his office, he mounted the soap box to spread to message of Socialism. He was a brilliantly skillful and effective open air speaker. For many years he carried out almost singlehandedly the stupendous task of fatstng funds for the Socialist A CENTURY OF PROGRESS Talking about humor reminds me that the bright boys who baptized the Chicago exhibition "A Century of Progress" either thought with their fumy bone, or Moscow slipped one over on them. A century ago, the wide open space which is now littered up by Chicago must have been a right nice place to live in. Lake Michigan was full of fish.* The prairie about teemed with plovers, prairie chickens and buffaloes, and a little toward the north were the Wisconsin woods and oodles of unshot deer, quail, partridges and cottontails. Nobody paid any rent and taxes. There were no jails, bughouses, policemen, and racketeers. Nobody worried about coal bills, taximeters and installment payments. Folks begat, were born, mated, died and were buried without benefit of doctor, clergy and undertaker. By the time a boy was grown he knew how to make a living on his own hook, so nobody cared whether school kept or not. Once in a while a visiting Indian would depart with the scalp of his host or a love-hungry young buck would woo a pretty maiden with a hickory club. But as there were no OUR DOINGS HERE AND THERE The singing society "Sava" of branch No. 1 JSF will hold its annual Moonlight Picnic at Kegels' Grove this Saturday night. A good time is assured to all that attend, the committee says, so were urge all comrades and friend« to be there. For those that have no means of transportation, a truck will leave at 6:S0 P. M. from comrade Udovich's home, 2628 S. Ridgeway Ave. Johnny Ko-chevar's orchestra will be in service for those desiring to dance. The admission is 26c. e Last Friday at the branch meeting comrade Oven gave a talk on the situation on Germany. Due to the late hour the general discussion was postponed tos the next meeting. Let's hope there w.ll be a good attendance and that the business part of the iiic«uikg v*.U be made short so as to allow more time for a thorough discussion on such vital problems. The secretary gave a review of our activities of the past six months and the agitation committee reported that another drive for new members will be started soon. e Thursday night, August 8, a street corner meeting will be held at W. 26. st. and Millard Ave. Our meetings on the same corner last year were very successful and considerable literature and propaganda was disposed of. We urge all comrsdes within this neigborhood to cooperate; be there on time and help carry out the necessary work. In Bridgeport, O., a mass-meeting will be held in the school suditorium en Saturday, August 6. Dr. Fran-tiiek Soukup. president of the senate In Czechoslovakia will be the principal speaker. The sponsors of this mass-meeting are several Bohemian frsternal lodges, branch No. 11 JSF and lodge 18 SNPJ. The admission la free. e The Socialist Party picnic of Cook County which has been postponed on newspapers and court proceedings, these occurrences were soon forgotten. e * . e Now look at Chicago. A city of two million odd bipeds interspersed by a handful of souls. Beautiful on the outskirts like the outside of a prostitute decaying on the inside. Some of the tallest skyscrapers in the country and two-thirds empty. Magnificent hotels in the hands of receivers. A beautiful lake front and behind it a twenty-mile backyard filled with ramshackles, stench and corruption, where vegetation dies and mortals vegetate by graft and crime. An aristocracy of thieves ruling honest people through the instrumentalities of gallows birds and kept press. Stately school buildings and starving teachers. Square miles of idle factories, rusting machinery, bankrupt stores, deserted apartments, busted banks. Government a painted whore adorned in silver star and ailken gown. "The World's Greatest Newspaper," procuror-in-chief for the world's greatest scoundrels. Char-nel houses in the shadow of churches. A million hungry helots begging for work and bread. Insull and A1 Capone. Wealth and filth. Perfume and stench. Mankind rotting in myriads. A century of progress! —The American Guardian. Party of Cook County. He was in the midst of waging a drive to wipe out the huge deficit of the County Office when stricken by that fatal stroke. Just before he died, he had completed plans to travel East for a month's vacation, during which time he was to lecture for the various Socialist Locals, under the National Office's auspices. • Dr. Green was a member of the Workmen's Circle. He was a member of the Painters Union, and represented his Local in the Chicago Federation of Labor for many years. He served on the Speaker's Bureau of the Chicago Federation of Labor. He was a member of the Chicago Medical Association. He was staff physician and surgeon of the West Side Hospital. On Thursday, July 27, over 8000 people from all walks of life gathered at the Labor Lyceum to pay final tribute to their respected and devot- Labor's Stock Rises By NORMAN THOMAS The most encouraging thing in the news is not the gamblers' prosperity of an inflation boom on Wall Street, but the evidence of new strength arid purpose on the part of labor. Labor, plus a general sense of decency, has brought the textile employers to a point where they have written a ban on Child Labor into their code and added something to the grossly inadequate minimum wage they at first proposed. The Amalgamated Clothing Workers Union goes from victory to victory in organizing sweat-shops which make pants and shirts. The granite workers in Barre, Vermont, have been reasonably successful in their struggle ! against bosses who had the physical power, to back them. The National Leather workers after victories in New England have moved their organizing campaign into the Middle Atlantic states. There is almost a mass movement of miners into the union. I have seen with my own eyes the enthusiasm with which the Full Fashioned Hosiery Workers have organized around sity and the encouragement to organize. "Franklin Roosevelt" say some of the miners, "is the best international organizer we ever had." Which may be true and not wholly complimentary to the Union! But whatever Mr. Roosevelt's intention, no sane man can believe that he can for any long period hand labor what labor is not strong enough to take and keep. Without fir- mourn profoundly the widow Rose Green on her great loss. ed friend and comrade R. B. Green.' Reading, where they compel-The Socialist and Labor movement |Med employers to come to terms with them who had heretofore been as unapproachable as the top of Mount Everest. In New York City the Pocket-book Makers have begun a gallant struggle. Labor again is on the March I Then and Now 6932 B. C. Bowmen. We've shot more meat than we can eat. Woodsmen. We gathered more wood than we can burn. Squaws. We wove more blankets than we can wear. Teepee Setters. We've set more teepees than we have need for. Ia Unison. Whoopee I Let's eat, drink, love, snooze and m'ake merry until we need more. 1S33 A. D. Farmer. I raised more food than folks can eat. Minor. I dug more coal than folks can bum. Tailor. I sewed more clothes than folks can Wear. Carpenter. I built nrfore homes than folks have need for. In Uaison. Come on, everybody, let's starve, freeze, go naked and homeless together. The great are those who have been desd so long that biographers can't discover what the neighbors said. > i » »• It is the good feature of the National Recovery Act that it gives labor at once the neces- The momentous question that is baffling the master minds of Capitalism is how to get more eggs from the goose they have eaten. Branch Picnic in Cleveland Sunday Branch No. 27 JSF of Cleveland and its singing society Zarja will hold their annual picnic on Sunday, August 6, at Pintar's farm. A beautiful electric clock will be given away. Several good speakers will be heard and the program also includes a number of selections sung by the Zarja singers. There will be plenty of refreshments; beer and sandwiches and good music for those desiring to dance. We arge all comrades and friends to attend this Socialist picnic and help make this summer event a success. In case of bad weather an entertainment will be held in the S. N. Home.—Rom Sumrada, Cleveland, Ohio. account of rain will be held Saturday, September 2, at Pilsen Park. The arrangements committee is hard at work preparing a program of interesting events which will be held that afternoon and eve ling. Several singing societies will render vocal selection, prominent speakers will be heard and there will be dancing in the evening. All comrades having tickets to sell are urged to dispose as many as they can. The admission price is only 26c aid all tickets sold in advance for the previous date as well as for the coming date will be gpod at the entrance Saturday, September 2. Twenty- three comrades are listed in our sub-diggers report thus far. Anton Jankovich of Cleveland leads lUc list with 2$ gubs and right behind him is Chas. Pogorelec of Chicago with 16 to his credit. Detroit is represented by John Zornik with 12 and Frank Cesen with 6. John Langerholc, Johnstown, Pa., and John Rak of Chicago each have 8 and Anton Zornik of Herminie already has 7. Zornik makes frequent visits to different parts of Pennsylvania and talks with the young folks who find Socialism very interesting. Up in Sheboygan Frank Nagode has been making the rounds and has already to his credit 6 renewals. Sickness has prevented comrade Snoy of Bridgeport,* one of our most active solicitors from doing his share of the work. When he fully recovers, and we hope that he soon does, he will be back with us doing all he can. Letters from Jacob Rozic of Milwaukee always contain a few subs. So far he has already secured 4 but we aro confident that there are more coming from him. One name that appears in every report published is France« Zakovftek of North Chicago. She is one of our tireless women workers for Proletsrec and is listed with 4 subs. There are numerous others that have sent in subscriptions in the past -» ir PULL UP THE ANCHOR, UNCLE! (By B«*r) ganizationj and the right sort of organization and the right sort of solidarity between organizations of labor, the Industrial Recovery Act will simply put the workers into deeper slavery with the all* jnowerful state on the side of the bosses. As matters stand, outside the encouragement to organize, it gives the masses of people less protection t"han regulation gave them against the Public Utilities Companies, and only the other day we heard of a company which under regulations made 31% in one year! Even with labor well organized what is to keep increase from being swallowed up in price increases? Real prosperity means more than stabilization. It means cutting out the waste and injustice inherent in absentee ownership. _ There is no magic in a "new deal" under which the work-ers pan win so long as they play with cards in which the landlord, the private banker, the speculator and the absentee owner take all the tricks. A temporary improvement will be followed by worse depression unless and until the workers add political power to industrial power and use both to bring about social ownership of natural resources and great machinery necessary for the common good. Then and only then can we get production for use and not for profit. JpJIfifii*«^ ARCHLIGHT r'ïp® Donald " LOTRtCH mm***. This hot weather must have affected our comrades a good deal or is it that their numerous duties keep them from contributing to this page. Whatever it is this page of