Ptič Feniks kuri
Kakor bajeslovni ptič Feniks, ki se je postaran vrgel v ogenj in iz njega priletel mlad, tako Ljubljanski grad s po-močjo pridnih rok Gradisovih delavcev postaja vse »mlajši«, lepši in trdnejši. Prvi prostori, ki bodo namenjeni gostinstvu, pa bodo odprti koncem prihodnjega leta.
1.  Te dni izkopavajo jarek okoli znanega šestkotnega stolpa. Pod njim so namreč našli temelje dvižnega mostu, nad njimi pa prvotni vhod, ki ima dve odprtini za vprego in za ljudi.
2.  Na dvorišču so trenutno kupi kamenja in silos za beton, po končani sanaciji pa bo tu letni kino.
3.  V rubriki »Ljubljana, ki je ni več« smo svoj čas že omenili, da top iz naše polpretekle zgodovine sameva na dvorišču. Nje-govo kolesje je že krepko načeto.
Prav tako je tudi z vodnjakom na desni strani, ki ga sedaj odkopavajo. Globok je namreč pet metrov, vanj pa se steka kapnica z vseh streh. Ta se zbira na dnu v rezervoarju, ki je pokrit z opeko v obliki kupole, podobno kot grajske sobane. Prav zato predvidevajo, da je na tem mestu nekoč stal stolp.
4.  Na gradu so vrsto strelnih lin prenovili. Edino tale na sliki pa je ohranjena v celoti. Z opeko so obzidali okno, saj ga je zob časa že pošteno načel.
Malo natančnejše gospodinje se razburjajo zaradi sleherne smeti v stanovanju. Grajski mogotci se zaradi teh problemov nad služinčadjo očitno niso posebno jezili, kar priča tekoči trak s slike. Z njim namreč transportirajo vso nesnago iz soban, ki se je je nabralo na kubične metre.
6 »Razglednica« z gradu. Medtem, ko bo notranja fasada ometana, bo zunanja (na sliki je že dokončno obnovljena) ka-mnita. Ponekod so bili v stenah vzidani posamezni zidaki. Te bodo odstranili in ponovno vzidali kamenje, tako da bo prvotni kompleks kar najbolj podoben prvotnemu stanju.
7. Malo je ohranjenega ometa, še manj pa je fresk. Dve lisi sta v A in B traktu, celotni kompleks pa je v kapeli (na sliki), ki se je pri sanaciji še niso dotaknili. Dodobra pa so si jo ogledali zgodovinarji. Tik ob kapeli so bili zapori, v katerih so med prvo svetovno vojno umirali med drugimi tudi naši znani kulturni in politični delavci.                                Besedilo in fotografije:
Andrej Selan