Stališča in odmevi Gozdarskemu vestniku "s kravato'~ in "po prepihu" na pot Najprej malo kesanja 1 Čeprav sem naročnik Vestnika š·e iz čaSO\ študija-kmalu bo 40 let od tega, rni še nikoli ni prišlo na misel~ da bi. ga m~rda kdaj odpovedaL . Res i~. da tudt men 1 vsebma posamezne številke m vedno~, celoti zanimiva, aktualna in je včasih preveč strokovno napisana. Včasih preberem članek ali dva, mnogokrat nobenega; ker si ne vzamem časa, ker se rni ne ljubi, ali pa ga kar pozabim. Toda vse številke imam ]cpo spravljene in marsikdaj preberem kakšen članek. ki je bil objavljen pred več imi leti. Ob branju rezultatov ankete naročnikov Vestnika je tudi m.ene malo zapekla vest, tudi jaz je nisem iz- polnil in odposlal. Izmed vsega pa mi je padel v oči podatek, da je kar 20 anketirancev (ali 35 % od 56 prispelih) predlagalo gozdarskemu praktiku bolj pri- jazen vestnik. Kdo so ti gozdarski praktiki? To je danes armada (verjetno nekaj sto) re vi mih gozdarjev na ZGS in še nekaj (verjetno blizu sto) gozdarjev v gozdarskih pocljetjih. Nič kolikokrat smo se na gozdnem obratu pogoqujali o vsebini Vestnika in pripombe, daje vse- bina I'Cčkrat na previsokem nivoju in da je premalo (skoraj nič) člankov iz vsakdanje prakse na terenu, so bile pogoste. Nikoli v preteklosti (v okviru gozdarskih dmštev ali naše Zveze inženirjev in tehnikov ali na bivših ve- likih GG-jih) se nismo znali dogovoriti in določiti osebe, ki ji pisanje lepo teče, da bi imel Vestnik na terenu stalne dopisnike. Toda to pomanjkljivost lahko še vedno popravimo. Prebral sem tudi anketo, koliko študentov je (ni!) naročenih na Gozdarski Vestnik. Kar scopecdeset štu- dentov gozdarstva ni naročenih nanj, sto bodočih goz- darjev pa revija sploh ne zanima. Alije to sploh mogoče in res? Veste, kako smo se moji kolegi in jaz naroči li na Vestnik? Tako je bilo. Pokojni profesor Zdravko Turk, kije v tistih časih predaval predmet "Izkoriščanje gozdov",je na svoje predavanje prinesel nekaj izvodov Vestnika, nam študentom povedal, da je to edina slo- venska gozdarska revija in da je prav, da se na to revij o naročimo. Študentje smo ga poslušali ter se nanj na- roči li. Dostikrat smo morali za izpit prebrati v Goz- darskem vestniku kakšen strokovni članek. Kako pa je danes s tem na gozdarski fakulteti, ne vem. Bralce bi morda tudi zanimalo, kakšna je danes naklada Vestnika. V letošnji prvi številki, na strani 51, je kolega Perko zapisal, da je biia naklada v letih l972/ 73 samo l.OOO izvodov. Zanimivo bi bilo izvedeti, kdo so še danes naročniki (pa ne poimensko) in kakšna je struktura naročnikov. In čisto na koncu: menim, da je "prepih" Vestnika uspel. Zanimiva je tudi Vestnikova nova obleka "s kravato" v letošnjem letu; prava mala revolucija v gozdarskem tisku. Morda bo uredništvo Vestnika prisluhnila mojim pripombam in kaj od predlaganega upoštevalo. In še vprašanje: bi bil velik greh, če bi v eni izmed prihodnjih številk objavil vse veljavne gozdarske predpise (brez Zakona o gozdovih) od naše osamosvojitve sem? Branko Štampar Uspešnost novega sistetna gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji - odmev na odmev Presenetil me je način odgovora mag. Šinka v prej- šnji številki Gozdarskega vestnika (1998/3) v rubriki ··stališča in odmevi", naslovljen enako kot moj izvirni članek v 2. številki (GozdV J 998/2), ki je predmet kritike. V smislu odmevov na svoj članek sem namreč pričakoval vse kaj drugega (npr. vsebinsko razpravo s konkretnimi (proti)argumenti oziroma stališči) kot pa tovrstno, bolj ali manj "larpurlartistično" strokovno kritiko, na katero ne bi kazalo niti odgovarjati, če se- GozdV 56 (1998) 4 veda ne bi temeljila tudi na "vrednostnih" ocenah in sodbah- na podlagi "argumentov", ki so po svoji naravi daleč od strokovnosti in objektivnosti. Zato sem kot strokovnjak z bogatimi izkušnjami (kot sooblikovalec) na področju sistema v gozdarstvu pa tudi kot človek z izoblikovanim '·sistemom" strokovnih vrednot (mimo- grede: podobnega imajo številni kolegi "Mlinškove šole sonaravnega gospodarjenja z gozdovi") prisi~en k temu odgovoru. 235 Stališča in odrnevi Ali j<1 Smkova kli hka res ObJektivna'! PogleJmO nckatcrt načine kntike, ki j1h je ptsec upo· rabtl. npr: 1 "Ce upušre~·amo vrt napQl•~di pred obiavo članka (Opomba 3\torja. Kdo je kaJ predhodno napovedoval o.:trmna kakšen vplrv naj bt to imelo oa kakovost član­ ka'!). naj bi pomembno prispeval k analizi dogajanj pn nas, wmJnr Jl' n;rgova uporabnost u lo omejena. " Opomba :l~tO!]a: Z.'ltak~no globalno oct:nn {dtskvali· fikacijo članka) bt pričakovalzt!lo podrobne strokovne a~umente. Ocena pa je tzjemno pavsalna, tzrečena kaJ na :;am cm začct.l.."U č.lanka . in jo je mogoče uvrstiti iz.· 1-.ljučno v klltegonJO subjektivmh ocen. Se posebej. ker so prav tO\'!'Stnc ocene številnih drugih go7darjev precej dmgačoe. Sicer pa je možno o tem narediti celo (Javno) anketo mcd slovcnskimt g07darji. 2 "Že na p11•i.w·am pnspevka /ahlw opa;imo, da je nekaj narobe : oSJIOvmml pojm1 ... l ' Opomba avtotja: Ali je takšno rrdtrcv res mogoče po- splo~itl Ic: na podlagi napakt v angleškem prevoclu poJma ··uspešnosti" v naslovu č l anka, in nekaj podobnih je-11kovnt!l nedoslednosti v č l anku samem? Sicer pa čin nek vsebinsko ločuje pojma "uspešnost" rcr "učin· kovtto~t" · tudtna ekonomskem področju (npr. uspeš· nostgospodatJCt1Ja 7.clržavnunt gMdovt m učinkovitosL (stro~ki) gospodatjenja (podJC!ij) v Stnislu izvajanja tlel). J. "Uspeš11osti ne moremo oce mf/ brez opredel:rve cii; et• (Opomba avtorja Se kako se strinjum, na njth temelji celotna na~ gozdarska tradiciJa tn šola). To zelo po· membno kompon('HfO uspt·.'tnnsti n11tor 1.011emnrjn ". Opomba avtotja· Trditev aZJCmno preseneča, ~j ~lotna anahza (ocena) uspe.šnostt temelJI prnv na (zakonsko, 'programsko' ali t načni) npredeiJCIIih ciljih oziroma nalogah. Ocena LemelJl na ctlJtlO mtegt ira ni presoji kazalnikov 01.1roma na a zhodtšču, da so ciljt (vs~j mem osebno, ka sem jih sooblikoval) sami po sebi umevnt, m jih zato (pa tuda tar:tdt prostorske racaooalizacijc obsežnega članka) ni btlo potrebno ( mogoče) posebej navajati 4 ..... ZJ.J prT!IOJO uc'inkol•itosli nam ut ponudi obeh po· rrebnilr parametro1~ stroškov in ulmkm: 1\'nt'l'de sicn pcraho proračun.~kih srr:dsr~, niti l besCJlico pa nt omeni rezultatot (uiinlcov) spodbud .. " Opomba :wtO!']a: Z drugn tezo pisec sam seht prihaja v nasprOtJe Prav stro~ki ~podbud so v č lanku (poleg stroškov gospodal)enja) posebej kvanritallvno anah· ziram. S~'UpaJ 2 nJihovimi nepo~rcdnunt utmkt (npr. izvedenrma go7rinogojitverumi in drugimi delt, ''Ph"om materilllnth spodbud na ckonomako gospodarjenja). kvalttauvno pil so ocenJeni tudi posredtlt uttnloa (npr. 2 J 6 na z.dravsrveno stanje in negovnnosr gol'.dov, usroso. bij~ ost ter ~~pra viJ enost lastnikov gozdov 711 sode!l>- vanJe t(d.). Cctnkovttos1 gospodBI)tor. l'el!darje ttpornblja1 oba pnjlluJ nedo.,/edlln ' l Opomba avtorja: Trditev o nedosledno:.ti uporabt: kri· tenje\ in rndil::a.to~ev je "argumentirana" na prim.:ru, ki sem ga v tlanku Ic omenil koc možnega. vendar ni btl uporabljen (ker z njt01 še ne razpolagamo). O ločnici med "kriteriji m indikatotjt (posebej kvalitauvmmt} pa na tem mesut ne velja izgub lj au besed Mogoče Je. vsaj Lllta pnme.r- najbolje cporabtti kar vsebine že izo. bli kovanih kriterijev in indikatoljev trajnos111.ega gospo- darjenja z gozdovi (npr. I telsinki. Monlreal, Afrika, !Id.). Glede na aktivno sodelovanje oziroma soobli- kovanje pr.• ih (Helsmškth) smo st neka ten prav n~ tem področju pndobili v preteklih let.ih razmeroma bogate t7lcušnJe. 7. "A11torjeve osebne l'red!lole namreč določajo njtgo- va i:hodiUa za izbiro, uporaho in oceno podnrko~> (Opomba a\·tol)a: Ta rrditev bt tel)ala ?elo a~mcnti­ rane. konkretne dokaze, vendar m podpna niti z enim ~'tTOk 0\1\lm argumentom ?ato spada v kategorijo či!alh vtednosmih sodb oziroma domnev) . ... Se.·edu pd se tukaj ne moremo, pa f P prav ti še tako fe/imo, izogniti preJ ekle liogt ii1 poluiaja a1•torja samega (Opomba