KSajerc" izhaja vsaki ^ack. datiran z dnevom [ prihodnje nedelje. feročnina velja za Av-iio: za celo leto kron, za Ogrsko kron 50 vin. za celo o; za Kemčijo slane In celo leto 7 kron ; fadrugo inozemstvo se [tsiuni naročnino z ozi-Jrem na visokost pošt-I r.c. Naročnino je plani naprej. Posamezne ;se prodajajo po 12 v. i in upravni i se nahajata v uju. gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za V. strani K 40-- za v. strani K 20 — za v« strani K 10— za •Ai strani K 5 — za V« strani K 250 za V« strani K 1.- Pr večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 37. V Ptuju, v nedeljo dne 16. septembra 1917 XVIII. letnik •M*. •H>- Blazna politika. Prvaško časopisje je pričelo divjati, — avnost blazna je ta politika! Začudeno človek vpraša, ali je to res mogoče in ali jffodajni činitelji v resnici ne vidijo toga ivjanja-------- V četrtem letu svetovne vojne smo. Na !h frontah poskušajo sovražniki orjaške Ivcje ofenzive, da bi Avstro-Ogrsko v drobne ;e raztrgali in Nemčijo poniževali. V ne- seženem junaštvu so avstro-ogrski in nem- turški in bolgarski vojaki rama ob rami u navalu polovice sveta zmagovito klju- lovali. In gotovo je, da ostanemo tudi v bo- zmagovalci. Predpogoj zmagovitemu od- | pa je — naša sloga. Mi in naši ezniki moramo biti kakor ena al a, kakor en meč! Zato pa je na- most blazna politika, ako poskuša kdo to tro med zavezniki z notranjo hujskarijo ti. In to so je zgodilo, to se godi, sak se godi, javno", pred očmi oblasti — — Človek bi se skoraj pridušati začel nad Jiznostjo hujskačev in kratkovidnostjo odgo- roih činiteljev. .Ta vraga, ali ste res vsi s pe- nslco slepoto obdarjeni ? Vso človeštvo hre- d po blagemu m i r u, kakor žejna duša kapljici studenične vode. In ta mir, za erega dosego je na milijone avstrijskih in skih, nemških, bolgarskih in turških ju- ;ov svojo srčno kri prelilo, — ta mir je o«oč le v naši slogi, v edinstvu m a g ovitih zaveznikov. Zato je res kdo podli veleizdajalec, kdor hoče slogo in to edinstvo motiti. Prvaški listi, od ,,Slov. naroda" pa do lov. Gospodarja" delajo to dan za dnevom. idtom ko slovenski vojaki ob frontah s svo- i toplimi trupli gradijo bodočnost ljubljene Avstrijo, skušajo jo blazni politiki doma one- pngočiti in uničiti. Vbogo, nesrečno slovensko ljudstvo, katerega politični voditelji ti hočejo B golega srbskega prijateljstva in sovraštva pti nemštvu iztrgati ljubezen do avstrijske lomovine iz poštene tvoje duše! Blazna politika! Proti Srbom, ki so s feojim grozovitim umorom avstrijske presto-asledniške dvojice dali povod tej krvavi etovni vojni, proti Rusom, ki so se prodali zlata pijanim Angležem, da zdrobijo osrednje nimajo prvaški listi niti ene besedice. Sli proti zvesti Nemčiji, ki je skupno z av-ptro-ogrskimi junaki vseh narodov premagala |rbijo in Rumunijo, zmagovala zoper Ruse (t Črnogorce, sitca zalega strupenih gadov anslavizma z vsakim dnevom očitneje . . . piazna politika! V strelskih jarkih teče av-pijska in nemška kri v pravični obrambi, doma pa se psuje in napada in žali Nemčijo ter njenega cesarja. Še ni dolgo, odkar sta naš milostni cesar Kari in njegov očetovski prijatelj cesar Viljem stisnila roke, po-|ubila lice kot brata do groba, — doma pa i upa vsak zakotni prvaški listič psovati ce-jcarja Viljema . . . Blaznost! Slovensko ljudstvo, slovenski rojaki te blaznosti in tega nevarnega poče- >H>- >H> T Ptuju. njanja ni krivo. Ljubezen slovenskega ljudstva do avstrijske domo^ne je tako globoka, da jo tudi najpodlejša gpnja ne bode iz njegovega srca iztrebila. Krivi so le tisti blazni politiki, ki v zaledju svo|o dragoceno kri šte-dijo, ki doma zmešnjave povzročajo, ki ne poznajo drazega, kak/Dr sovraštvo proti nemštvu. . . Nemštva ti&lazni politiki seveda no bodejo nikdar uničili; ali Avstriji škoduje njih go n|$a — — Blazna politika ! Morda pa ni samo blazna, morda je hudobna, namočena, podplačana... Psovali nas bodo zopet, da smo denuncijariti. Ali kdor v prid svoje lastne domovine resnico razkriva, ta ni clenuticijant, taje patrijot. In kot patrijoti se ravnd čudimo, da hujskajo omenjeni prvaški politiki le proti Nemčiji; imeli bi radi razdor med Avstr o-Ogr-sko in Nemčijo. Intisto željo — to je zanimivo! — imajo Srbi in Rusi, Angleži in Francozi, Japonci in,Ainerikanci. Tmeli .bi radi Jugoslovansko" državo in isto željo imajo vsi naši sovražniki ter so jo v inozemstvu celo precej jasno povedali. Kar sovražniki Avstrije zahtevajo, to mora biti vendar Avstriji škodljivo. . . Blazna politika: Ali — ,,in diesem Wahnsinn liegt Methode"— — Svetovna vojska. Italijani na Krasu vrženi. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 6. septembra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Na armadni fronti nadvojvode Jožefa mnogokrat živahneje bojevno delovanje. Italijansko bojišče. Včeraj pred 12 dnevi pričeli so Italijani po načrtu veliki napad zoper Monte S an Gabriele. Mogočne množice topov in minskih metalcev združevale so skozi mnogo ur svoj ogenj proti našim visočinskim postojankam. Na ozkem prostoru naskakovala je dan in noč italijanska infanterija od najmanje 8 italijanskih brigad. Predvčerajnem dosegla je borba svoj višek. Gorski vrhunec menjal je v semintja divjajočem boju opetovano lastnika, ali veselje po senzacijskem uspehu željnega sovražnika je bilo prehitro; požrtvovalna vztrajnost naših čet pridobila je zmago. Ojstri protisunki prijeli so napadalca in mu iztrgali mimogredoč zavzeto zemljo. Včeraj opoldne bil je Monte Gabriele zopet popolnoma v naši roki. Zvečer bil je en močni napad krvavo zavrnjen. Italijanska zbiranja čet v dolini puščajo pričakovati nadaljne boje. — Vzhodno od Gorice zavrnili smo delne napade. — Na južnem delu kraške visoke planote trajala je bitka celi dan naprej. Italijan bil je iz svojih najsprednejših jarkov vržen. Naša pridna infanterija ostala je v zadobljenih črtah zmagovita proti vsem poskusom sovražnika, izravnati svoj neuspeh z močnimi napadi. — Število dne 4. in o. septembra v tem bojev-nem prostoru dobljenih vjetih je narastlo na 160 oficirjev in nad 6300 mož. — Trst je bil zopet cilj dvojih italijanskih zračnih napadov. Šef generalštaba. Rusi se umikajo pred Nemci. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, (5. septembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. V Flandriji artiljerijsko delovanje močno. Ob temi napadli so Angleži dvakrat z močnimi silami pri Y p e r n u naše črte. Oba napada sta se v ognju in bližinskem boju z velikimi izgubami brezuspešno razbila. — Armada nemškega prestolonaslednika. Manjši delni napadi Angležev in Francozov, ki so potekli za Nemce ngodno. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Pred fronto 8. armade SO Rusi svoje umikanje proti severu in severnemu vzhodu v naglici nadaljevali. Ob Dun i je sovražnik svoje močne postojanke do Fried-richstadta izpraznil. Pri našemu hitremu prodiranju doslej le nepopolnoma določeno število vjetih in plena znaša 120 oficirjev, nad 7500 mož; 180 topov, 200 strojnih pušk, več pancerskih automobilov in jako mnogoštevilno vojno orodje vseh vrst. Makedonska fronta. Zapadno od jezera P r e s p a so bila nemška, vzhodno jezera D o i ran bolgarska poizvedovalna podjetja uspešna. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Nemški letalci na delu. W.-B. Berlin, 6. septembra. Naši bombni letalci so v noči od 2. na 3. septembra 1500 kil bomb na železniške in pristaniške naprave od Dunkirchena vrgli. Njih učinek se je pokazal v velikih požarih in eksplozijah. V sledeči noči napadlo je brodovje pristanišče in železniške naprave trdnjave Calais s 6500 kg razstrelivom in je povzročilo veliki požar, ki je bil še ure pozneje videti. Neko drugo brodovje obmetalo je zaledje bojne fronte od Verduna s 15.000 kg razstrelivom. W.-B. Berlin, ti. septembra. Iz velikega glavnega stana se poroča: V noči od 4. na 5. septembra napadli so naši letalci London, Southond in Margate. Izpoznalo se je požarni učinek odvrženih bomb. Eno naših letal se ni vrnilo. Nad suhim se je včeraj 14 sovražnih letal in 1 balon sestrelilo. Ob Soči doslej 18.500 Italijanov vjetih. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 7. septembra. Uradno se danes razglasa: 2 — STRASCWLL'ova grenčica iz zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu Zato jo je priporočati zlasti za turiste, I vojake, romarje itd. Sovražni letalni napadi na odprto mesto Trst postajajo vsakdanji dogodek. — Boji na južnem delu kraške visoke planote trajajo naprej. Zaman se trudi sovražnik, iztrgati nam v zadnjih dneh pridobljene uspehe. Njegovi napadi, od naših čet opetovano v protisunku prijeti, izjalovili so se vsi pod težkimi izgubami. — Izredno ljuto se še vedno za Monte San G-abriele bori. Nobena žrtev ni sovražniku prevelika. Deset napadov se je včeraj na severni strani razbilo; en težki naval bil je na zapadni strani odbit. — Od 19. avgusta sem smo ob Soči skupno v i i 1 i 500 italijanskih oficirjev, 18.000 mož. Na krvavih žrtvah za Italijane 11. Sočina bitka na noben način ne zaostaja za prej-šnimi bitkami. Šef generalštaba. Odgovor na laške napade na Trst. Zračni napad na Benetke. K.-B. Dunaj, 7. septembra. Uradno se danes razglaSa: Kot odgovor na opetovane, proti odprtemu mestu Trstu obračane sovražne letalne napade obmetala so naša pomorska letala od 6. na 7. septembra mornariški arzenal in vojaške naprave trdnjave Benetke izdatno in z jako dobrimi uspehi z bombami. Zadelo se je mnogokrat. Vkljub ljutemu odpornemu ognju so se vsa letala nepoškodovana vrnila. Mornariško poveljstvo. Nemci podijo Ruse. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 7. septembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika B- u p p r e c h t a. Zvečer in zjutraj napadli so Angleži po močnemu bobenskemu ognju naše postojanke severno železnice R o u-lers-Ypern v 4 km širokosti. Po kratki hudi borbi bili so povsod nazaj vrženi. Pri teh napadih, ki so jih stali visoke izgube, porabili so sovražniki 3 divizije. Tudi v sosednih oddelkih niso imeli sunki angleških oddelkov nobenega uspeha. Pri L e n s u so se razbili rano zjutraj z velikimi izgubami delni napadi sovražnika. — Armada n e ni- /Elsa Kdor svojih kurjih očes ne odstrani, mu je vsaka pot muka ter slabi z bolečino tudi celo telo. 502 Bolečin prosta odstranitev kurjih očes je za vsakogar, ki jih ima, prava blagodat. Nikoli ne moremo dovolj svariti pred izrezavanjem kurjih očes. Lahko vrelemo pregloboko, ne da bi to opazili, noga je vedno izpostavljena prahu in nesnagi, to pride v rano in nešteto slučajev krvnega zastrupljenja s smrtnim izidom se je na ta način že zgodilo. Kurja očesa se dado brez noža lahko, zanesljivo in hitro odstraniti s Fellerjevim turistovskim oblilem z znamko „Elsa':. ObliJ za kurja očesa, cena 1 krono, v škatljah 2 kroni, ali Feflerjeva turislovska tinktura z znamko „Elsa" (tekoča tinktura za kurja očes«, cena 2 kroni). Tisoči turistov, orožnikov, pismonoš, vojakov, kmetov in dam, ki nosijo oz .- o> g S- -3 1 ■+-> i o O 33 S5 N •"£ 'K o S as ' (£ O lit rt tf S, š )-4 | .2 > > M ,~ če ikr; lan ian rral ,kv art •inj okr, i raj Sv :itz ijsk kra ■u* okr a** ica ack ■tke države. Ali, ako ti ne znajo izpolnjevati U^Hvojih dolžnosti, kje je ogrska vlada, katera a: ,:■ ila aretirati in v verige ukovati gospoda Korošca, tujega državljana. Ako uide ve-leizdajalec dr. Korošec nazaj v Avstrijo, gaje imadžarska vlada izpustila iz svojih rok. Ko-lloman Tisza je dal leta 1876. aretirati Mile-Kica in ga okovanega v železju pripeljati v Vac, a gospod dr. Korošec ni vreden niti za las več kakor pa Miletič. Končno : Kaj dela Korošec v Zagrebu ? Nič druzega, kakor da |huj ska Hrvate, da se odtrgajo od krono Kv. Štefana in da kot samostojna dežela — vstopijo v avstrijsko federalistično državno »vezo. Severni Slovani so se vrgli na severovzhodni del Ogrske, a avstrijski Jugoslovani Hrvaisko in tako trgajo ogrsko državo na I severa in na jugu. Da jo ti lumpje trgajo, lo še ni bilo nič hudega, ali da proti tem ve-jleizdajalcem nima nobene besede niti avstrijska niti ogrska vlada, ampak se obe obnašate teko, kakor da gre za Tunguzijo : to je vendar neznosno ! Nihče naj nikar ne reče, da :Koroščevo delovanje v Zagrebu ni z 1 o -Bin veleizdaje proti teritorijalni inte-'griteti ogrske države. Tudi madžarski in hrvatski kazenski zakon bi ga kvalificiral za ^ločin. Dobro, ako namerava poslanec Korošec preustrojiti teritorij in ustavo Avstrije na federalističnem temelju v državno zvezo ta-taošnjih narodov, potem imamo samo en od-ovor: ako se odpravi dualistična državna Mika, potem se bo postavila Ogrska na sta-iče čiste personalne unije. Ali utemeljiti av-ijsko državno zvezo in v ta namen odtr-,ti dele Ogrske, tako se nismo pogodili! lato imamo prokleto dolžnost, da obesita o na prvo drevo vsakega, ki prihaja k nam iz Avstrije, da pri nas na tem fepielju hujska. Torej — kaj dela ogrska vlada ? Ali spi?" — Kakor je iz tega ne preveč lju-jbeznjivega članka razvidno, nima dr. Korošec [posebno veliko prijateljev na Ogrskem. In jtam bi se mu znalo res kmalu kaj druzega ipripetiti, nego je to pri svojih vernih ovčicah Spodnjem Štajerskem navajen. Pač ni čudno — vseslovanske hujskanje je danes že Ivsakdo, kdor ima pošteno ljubezen do mo-jnarhije, do grla sit! Iz Sv. Lovrenca pri Mariboru se poroča: 'Dne 8. t. m. se je vršila tukaj podaritev di-talornov častnega občanstva gg. županu Jožefu M i c h e 1 i t s c h in nadučitelju M a g e. G. [Michelitsch vodi že skozi 30 let vse zadeve [prelepega trga sv. Lovrenc. G. Mage pa praznuje istočasno 50 letnico svojega učiteljskega delovanja; skozi 31 let je nepretrgano [deloval kot nadučitelj v Sv. Lovrencu. Cesti-Itanio obema gospodoma prav prisrčno za odlikovanje, še bolj pa čestitamo prebivalstvu [trga Sv. Lovrenc, da je zamoglo imeti tako jizborne može v svoji sredi! Tri požari v eni noči. V noči na 5. t. se jje v Mariboru požarno brambo k ognju i poklicalo, kije izbruhnil v sobi krojača F o 1-Igera. Ob 2. uri zjutraj poklicalo se je gasilce zopet k ognju v kleti Kovača G 1 u m a-|ca. Takoj potem pa je pričelo goreti na strehi stranišča neke vojaške bolnišnice. Gasilci so povsod svojo dolžnost izpolnili. Toča. Iz št. 11 j a si. g. se poroča: V [nedeljo popoldne divjala je v Št. Ilju in oko-[lici težka nevihta. Padala je tudi toča, ki pa [je bila k sreči z dežjem pomešana, tako, da vsaj trsje ni škode trpelo. Grozdje pa je bilo |t nekaterih krajih tako poškodovano, da so morali posestniki drugi dan s trgatvijo pričeti, ker bi drugače jagode gnile. Škoda je irecej velika. Umrl je v bližini Maribora na svojem posestvu g. Johann W r u s s, dolgoletni natakar v Straschillovi gostilni na Bregu pri Ptuju. Pokojnik je bil v ptujskem okraju splušno znan in spoštovan. Lahka mu žemljica ! Zagovorniki veleizdajalcev, — zakaj molčite? Drugače tako gostobesedna in v tonu [nedosežena prvaška lista „S 1 o v. Gospo-d a r" ter ,,S t r a ž a" sta bila od nas r a z-k r i n k a n a kot zagovornika veleizdajalcev ter dezerterjev. Z neverjetnim navdušenjem sta j [namreč zagovarjala tiste podle češke zlo- ug( te eb |ej M. čince, ki so iz avstrijske armade dezertirali ali se pustili na sramotni način vjeti, ki so pa potem, podplačani od sovražnikovega denarja, na Ruskem vstvarili posebno „brigado" ter se v njenih vrstah s puško v roki proti avstrijskim vojakom borili. Te veleizdajalce je celo rusko generalštabno poročilo posebej pohvalilo. In „Slov. Gospodar" ter „Straža" sta te veleizdajalce z največjo vnemo zagovarjala. Pozneje sta pričela ta dva čedna lista lagati, da so bili dotični veleizdajalci le ,.češki naseljenci" na Ruskem. Ali to je bila laž! Sam zaupnik našega cesarja, c. k. de-želno-brambeni minister pl. Georgi nam je bil priča in je povedal, da so bili dotičniki veleizdajalci in dezerterji. Omenjena lista sta sicer še enkrat pljunila na cesarjevega zaupnika c. kr. ministra, potem pa sta — obmolknil a. Vedela sta, da slovensko ljudstvo v svoji sredi ne mara veleizdajalcev in zato sta skrila jezik za zobmi. Ali s tem stvar še ni rešena! Pošteno slovensko ljudstvo, pošteni slovenski vojaki v strelskih jarkih vprašajo: Ali razume „Slov. Gospodar", koliko so nam v tej vojni škodovali domači veleizdajalci? Ali ve „Straža", koliko tisočev slovenskih in drugih avstrijskih vojakov je pre-lilo svojo srčno kri zaradi teh veleizdajalcev? To je vprašanje! In dokler se na to vprašanje ne odgovori, ostaneta „Slov. gospodar" in „Straža" zagovornika veleizdajalcev. Proti odtegnenju vojnih vjetnikov iz Štajerske. Delavsko mesto nemških državnih poslancev za Štajersko stopilo je z vtemeljeno prošnjo do vojnega ministerstva, da se nameravano odtegnenje vojnih vjetnikov iz Štajerske v svrho žetve sladkorne pese pod nobenim pogojem ne izvrši. Nadaljno odtegnenje delavskih moči iz Štajerske bi ravno sedaj napravilo največje težave pri delu domače žetve. Po smrti odlikovan. Lajtnant Rudolf Bern-r e i t e r, pisatelj iz Maribora, je, kakor znano, rine 18. maja pri Sočinih bojih padel junaške smrti. Zdaj se uradno razglaša, da se je podelilo mlademu junaku, vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo in meči. Mati in hčerka umrli. Iz Maribora se poroča: Družina hišnega posestnika g. Per-schon v Novivasi bila je hudo prizadeta. V četrtek zjutraj umrla je gospa Marija Per-schon v 61. letu kot žrtev griže. Zvečer istega dneva pa ji je sledila v smrt vsled iste bolezni 25-letna hčerka Frančiška Perschon. Hčerka se je hotela dne 15. t. m. poročiti. Izražamo družini svoje sožalje! Vjeti vlomilec. Iz mariborskega gamizij-skega zapora pobegneli dezerter in nevarni vlomilec Ferdinand P1 e t e r š e k bil je od orožnikov v Trestemici aretiran in potem vojaški sodniji oddan. Ženo zabodel. Vžitkar Štefan Mesaric v Hrastovcu pri Poljčanah napadel je dne 3. t. m. ob polnoči svojo v postelji ležečo soprogo, s katero se je večkrat prepiral. Zabodel jo je opetovano z nožem. Žena je tako hudo ranjena, da bode težko pri življenju ostala. Mesarica so izročili sodniji v Slov. Bistrici. Nasilni romarji. 15-letni Vincenc Popo-1 a s iz Vrhja pri Slov. Gradcu šel je na ro-j manje na goro sv. Uršule. Ko je šel nazaj, i prišlo je nekaj fantičev iz Koroške za njim. j Eden od njih je brez vsacega vzroka ustrelil j iz revolverja nanj; izstrelil mu je oko. Mladi i zločinci so potem zbežali in pustili težko ra-| njenega brez pomoči ležati. Nekaj odgovora nahujskanemu vojaku. V | zadnjem „Slov. Gospodarju" čitamo pod na-j slovom „Slovenski vojaki o naši bodočnosti" I dopis nekega Jankota Mlakar od Velike • Nedelje. Dotičnik pravi v svojem dopisu, da i govori „v imenu slovenskih vojakov ob Soči". 1 Mi ne poznamo tega Jankota Mlakar in se j bi tudi ne brigali zanj, ker vemo, da si „Go- spodar" kot stari lažnik dostikrat izmisli • osebe in objavlja v uredništvu samem skrpuca-i ne „ dopise". Ali ker je ta Janko Mlakar Ali ker podpisan, ker pravi, da stoji ob Soči kot vo- (jak junaškega 87. regimenta in ker govori „v imenu slovenskih vojakov", — hočemo odgovoriti! G. Mlakar, ako res eksistirate, kdo in kaj ste, in kdo Vam je dal pravico. govoriti „v imenu slovenskih vojakov ob Soči" ? Mi spoštujemo vsacega vojaka, pa če je tudi naš najhujši politični sovražnik; povejte torej, ker ste vendar poštenjak, ali ste res »Gospodarju" dotično pismo pisali ?! — G. Mlakar, mi imamo na stotine pismov Vaših tovarišev od 87. polka, ki se strinjajo z našimi nazori in ki se vsi borijo za Avstrijo, nobeden pa za „jugoslovanske države" ; zakaj nas torej psujete, ko se vendar kot vojak ne pečate s politiko in jo vsled svojega bivanja na fronti tudi ne morete natanko presojati! — G. Mlakar, Vas kot avstrijskega vojaka vprašamo: kedaj je „Štajerc" hotel slovensko ljudstvo tlačiti? kedaj je rekel, da morate plesati po naši muziki? kedaj, da mora slovenščina izginiti iz Spodnje Štajerske? — G. Mlakar, zakaj nas psujete „nemčurje" ? Ali ni v junaškem 87. polku tudi precej Nemcev? Zakaj pljujete na Vaše tovariše, ki z Vami vred prelivajo svojo kri za avstrijsko domovino? Kedaj smo slovenskim vojakom očitali veleizdajstvo? Kdo Vam je to laž povedal ? — Na vse to zahtevamo odgovor, g. Mlakar, in dali nam bodete odgovor, ano imate kaj poštenja v sebi. Mi Vam damo prostor v našem listu za odgovor; lahko pa tudi v „Go-spodarju" odgovorite. Odgovorite ! !! Pa povejte, zakaj imenujete na stotine naših junaških čit atelje v in naročnikov pri 87. polku „šnopsarje"! G. Mlakar, ti „šnopsarji" so svojo vojaško dolžnost gotovo ravno tako dobro izvršili. kakor Vi! Dr. Korošec pa, ki mu kličete tako navdušeno „slavo", deluje v tem težkem času proti avstrijski ustavi; kot duhovnik ne izpolnuje svoje dolžnosti in čeprav je mladi in čili človek, tudi ne stoji v strelskem jarku. — G. Mlakar, ali ste vse to pomislili, ko ste napisali svojo notico v „Gospodarju" ? Prosimo odgovor! Prekupčevanje in navijanje cen v ptujskem J okraju se pričenja tako grozovito razširjati, j da bode treba oblasti na naj odločnejši način j nastopati. Ze v zadnji številki smo poi očali, i da ogrski kondukterji na celi progi na prav ! nesramni način krošnjarijo in kupčujejo; po-i tem pa pošiljajo oziroma nosijo naše blago j na Ogrsko. Kaj pa dobivamo mi iz Ogrske? I Ali orožniki te lumparije ne vidijo? Ah bode res treba, napraviti naznanilo na c. k. urad I za ljudsko prehrano na Dunaju ? Pri nas itak oblast že dovolj rekvirira, tako da je Štajerska že popolnoma izmozgana. To ne bode šlo tako naprej! Okoli postaje Mošgance pri Ptuju je pravo gnezdo ogrskih železni-Čarskih prekupčevalcev, katerim pa tudi gotovi domačini pomagajo. Tam se krši postavo na najnesramnejši način. Govori se, da pomaga pri temu tudi neki gotovi K1 e m e n-čič, ki tam kupčuje in Ogrom prodaja. Pa tudi drugi ljudje, celo taki, ki stoje v železniški službi, delajo ednako. Mi nimamo gotovo nič proti temu, ako si človek preskrbi za-se potrebna živila, ali kupčije za Ogre se ne sme dopuščati. Potem pridejo še gotovi begunci, katere smo na Štajerskem gotovo lepo sprejeli, ki pa zdaj istotako za vsako ceno živila nakupujejo in potem razpošiljajo. To ne gre in to ne sme biti! M^ smo se v tem oziru svoje potrpežljivosti naveličali in bode-mo našli druga sredstva, da se to preziranje postavnih določil konča. Se enkrat prosimo tedaj c. k. oblast, da naj posreduje. Kajti prebivalstvo v ptujskem okraju ima tudi pravico do življenja, ne samo Ogri in Lahi . . . Junaški vojaki 87. regimenta nam pošiljajo skoraj vsaki dan prisrčne vojaške pozdrave iz fronte. Čutijo se kot Štajerce in Avstrijce. In te junaške vojake si upa klerikalna cunja ,,S 1 o v. Gospodar" v Mariboru imenovati „š n o p s a r j e". Vojaki 87. regimenta, zapomnite si, da Vas ima klerikalni „Gospodar" za šnopsarje. Zapomnite si to od tega lista, ki je pred vojno za Srbe deloval in ki se tudi sedaj za srbsko Jugoslavijo" navdušuje. Vojaki 87. regimenta si ne bodeje pustili od „Gospodarja" časti krasti.. Vinska trgatev. Ako nam ostane še naprej sreča mila, bode letos vinska hi sadovna žetev na Spodnjem Štajerskem res imenitna. Vinogradi so naravnost krasni, kakor že več let niso bili. Grozdje je zdravo, polno, lepo, — imeli bodemo ,.rujno vince", da bode veselje. Kakovost in množina obeta z Božjo pomočjo mnogo. Razni vinogradniški strokovnjaki pa nam poročajo, da je treba ljudi zopet opozarjati, da naj se na noben način n e prične prekmalu s trgatvijo. Grozdje je zdravo, polno in lepo in čimpozneje se izvrši trgatev, temboljša bodo ta krasna štajerska kapljica. Zato ne trgajte prehitro! Istotako pustite boljša jaboljka, zlasti krasne naše mošgance, dovolj dolgo na drevju, da dozorijo. Pozneje imajo mnogo več veljave, so boljša in se da iz njih tudi mnogo boljši mošt sprešati. Bog daj srečo! Nesramnost. Nemški cesar Viljem je naš zvesti zaveznik in že nad tri leta se borijo naše avstro-ogrske poleg nemških čet. Svojega zaveznika moramo vsekakor spoštovati in mu izkazano zvestobo povrniti z ednako zvestobo. Zato pa je res podla nesramnost, ako čitamo zdaj v slovensko-klorikalnih listih naravnost, gorostasne napade na nemškega cesarja. Mi v časih srbskih zmešnjav niti revolverskega srbskega Petra ali pa starega hazardista črnogorskega Nikite nismo smeli napadati, čeprav sta bila ta dva poštenjaka že takrat naša najstrupenejša sovražnika. Ko smo pred leti enkrat par Petrovih grehov našteli, je n. p. „Slov. Narod'' kar zatulil v ogorčenju in je pričel klicati cenzuro in policijo na nas... Danes pa, sredi v vojni, ki jo pelje polovica sveta proti Avstriji in Nemčiji, upa se n. p. .,Slovenski Gospodar", ta podli zastrupovaleč nevednega ljudstva, n. p. sledeči stavek napisati: ,,G. Linhart od ,,Štajerca", prime naj na prihodnjem zborovanju Viljema pruskega za ušesa, ker je — po čudni zahtevi svoje pameti — v službi svojih največjih sovražnikov" itd. Pribijemo, da se piše tako danes v na Avstrijskem izhajajočem lističu, katerega duša je dr. Korošec, o zavezniškem cesarju Viljemu! In oblast ne stori nič proti temu! Ali se hoče res čakati, da bodo srbofilski hujskači vso ljudstvo pokvarili? Caveant consules! Visoko Odlikovanje. Pred kratkim je bil g. oberst Jožef Lutschounig, brat' našega vrlega somišljenika državnega poslanca gosp. Jakoba Lutschounig v M a r i a - R a i n u, od cesarja z redom Marije Terezije odlikovan. Zdaj pa je dobil odlikovanec vsled cesarjeve odločbe še plemstvo (Freiherr). Čestitamo vrlemu oficirju, ki je svoji družini, pa tudi vsej svoji koroški domovini toliko časti napravil. Taki so sinovi prekrasne naše Koroške, — junaški vojaki, zvesti Avstrijci! Kmetje, ki se sramujejo oderuštva. ,,Gr. Tagblatt" poroča iz Beljaka: Na tukajšnem trgu se je nekaj čudnega pojavilo. Sadjerejei se z ozirom na dobro sadno žetev sram u-j e j o, zahtevati za sadje od oblasti določene cene, ker se te cene ne more vtemeljiti. Tako se gotove vrste sadja celo za eno tretino od oblasti določene cene, prodaja. Oj ti devetkrat modra oblast! Sicer pa je le želeti, da bi se tudi v drugih krajih prodajalci pričeli sramovati . . . Požar. Dne 5. t. izbruhnil je pri posestniku in krčmarju W a i o h u v Sv. Lenartu na Koroškem ogenj, ki je gospodarsko poslopje v kratkem času vpepelil. Ogenj se je razširil potem na provizorično leseno streho cerkvenega stolpa in jo je popolnoma vpepelil. Vkljub oddaljenosti vode (nad 500 metrov) posrečilo se je gasilcem, da so ogenj na ta dva objekta omejili. Nepoboljšljivi tat. Pred okroglo 2 mesecema je iz prisilne delavnice v Messendorfu 16-letni Alojz Gangl pobegnil. Zdaj šele so ga orožniki v R o ž e k u na Koroškem dobili in zaprli. Gangl se je delal par dni gluhonemega. Pozneje pa je priznal, da je od svojega bega iz Messendorfa živel zgolj od tatvin. Našlo se je pri njemu precej denarja, ki ga je bil spečim hlapcem v hlevih ukradel. Mladega tata so zopet sodniji izročili. Težka nezgoda. Iz Beljaka se poroča : Nadučiteljica gospa Marija Olsacher na šoli Lind-Beljak je hotela na že vozeči se vlak skočiti. Pri temu je izdrsnila. Vlak jo je vlekel nekaj časa seboj. Potem je nesreč-nica ob progi obležala. Nezavestno in z razbito glavo so jo prepeljali v bolnišnico. Bolgarska kraljica težko bolana. Bolgarska kraljica je že dalje časa hudo bolana. V zadnjih dneh pa se je njeno stanje tako pohuj-Salo, da se je vsega bati. Kralj se je takoj iz fronte odpeljal. Lepe razmere. Iz Budimpešte so poroča : V ministerstvu za notranje zadeve se je prišlo na presenetljivo vest, da je še več kot 2500 aktov glede navijanja cen iz let 1915 in 1916 nerešenih ... Minister Ugron je baje zapovedal, da se te stvari takoj reši. Menda so ti lumpje čakali, da se jih tudi ,.amnestira" ! Poljski pomožni zbori. V sporazumu med Avstro Ogrsko in Nemčijo se bode ves nerazdeljeni poljski pomožni zbor na fronti vpora-bil, ker splošna ofenziva sovražnikov zahteva zdiužitev vseh vojaških sil. Na fronti stal bode poljski pomožni zhor pod avstro-ogrskim poveljstvom. Kolikor hitro bode vojni položaj to dovolil, bode se dal poljski zbor nazaj svojemu pravemu namenu, biti kader za poljsko armado. Medtem pa ostane potrebno osobje za izvežbanje, obstoječe deloma iz avstro-ogrskih, deloma iz poljskih državljanov, doma na Poljskem. Posvetovanja okupacijskih vlad glede uresničenja poljske vlade stoje pred zaključkom. — Tako uradno obvestilo. Zmešnjave na Poljskem pa postajajo z vsakim dnevom hujše. Namesto da bi bili Poljaki Avstro-Ogrski in Nemčiji hvaležni, da so jih rešile stoletnega ruskega jarma, poslušajo raje agitatorje, ki stoje v službi sovražnikov. Poljaki dokazujejo res, da niso zreli za samostojno državno življenje. Kaj šele, ko bi se res uresničila kakšna „jugoslovanska" država. Tu bi bile zmešnjave še večje in prav kmalu bi gospodje, ki danes najglasneje za to prismodarijo vpijejq, hrepeneli zopet po življenju v Avstriji . . .' Špijon. Kanonir Janez ima vkljub prepovedi rekviriranja zopet nekega petelina pri sebi. Vahtmojster najde petelina in razjarjen pokliče Janeza ter mu pokaže žival. „No, Janez, kaj pa je to?" — „To, — to je bil sovražni špijon!" — ,-Kaj, ti se hočeš iz mene norčevati?" — „0 ne", pravi Janez. „Slišal sem čisto natanko. Ko se je naša baterija pripeljala, poletel je petelin na streho in je prav glasno, tako da so morali to Rusi slišati, zapel: ar — till — riiiii. No, potem sem pa tega špijona usmrtil" . . . Naše novo ministerstvo- S cesarskimi lastnoročnimi pismi so bili za ministre imenovani dosedanji vodje: ministerstva za kult in poduk dr. Ludvik Cwiklinski; železniškega ministerstva dr. Kari pl. B a n h a u s; justič-nega ministerstva dr. vitez pl. S c h a u e r; delavskega ministerstva Emil vitez pl. H o-m a n n; finančnega ministerstva dr. Ferdinand pl. W i m m e r; deželnobrambenega ministerstva feldmaršallajtnant Kari C z a p p pl. B i r k e n s t e 11 e n. Nadalje se je imenovalo za trgovinskega ministra dra. Friderika pl. W i e s e r, za poljedelskega ministra Ernsta grofa Sylva-Tarouca. Istotako se je imenovalo za ministre dra. Viktorja M a t a j a, dra. Ivana viteza Z o 1 g e r, dra. Julija pl. Twardowski-Skrzypna, in dra Jo-hana Horbaczevvski. — Ministrov imamo za sedaj več kakor ministerstev. To bodo enkrat penzije! V splošnem imamo vtis, da ta nova vlada na nobeni strani ne bode vži-vala mnogo zaupanja in da ji bodejo vsled tega tudi prav kmalu dnevi šteti ... Pa počakaj mo ! Slovenskega ministra., prvega slovenskega ministra imamo zdaj v novi avstrijski vladi. Posebnega pomena to dejstvo seveda nima, ali zanimivo je pa le. Za ljudstvo, tudi za slovensko ljudstvo, je pač prokleto vse-edno, ali sedi v vladi kak češki profesor ali rusinski politik ali slovenski državni uradnik. Zanimiva pa je stvar že zaradi tega, ker je to prvi slovenski minister. Desetletja sem so se že slovenski politikastri obeh strank v potu svojega obraza trudili, da bi zlezel eden od njih na ministerski stolček. Dr. P1 o j u bi se bilo svoj čas to že kmalu posrečilo, pa so ga lastni klerikalni rojaki na prav nečedni način pregnali. Znani ožlindrani kranjski glavar dr. Šušteršič je svoj 5as tudi že sanjaril o naslovu ministerske ekscelence; pa so ga zopet liberalni rojaki odslovili. In tako je šlo skozi leta naprej . . . Zdaj pa imajo ministra v osebi dra. pl. Žolgerja!" možu doslej ni bilo dosti slišati; doma je nekje pri Slov. Gradcu, v politiki se javno ni kazal; zdaj pa je minister in bode moral seveda tako plesati, kakor bodo žvižgali pr-j vaški godci. Zanimivo je pa le, da ni nobe-l den aktivnih prvaških politikov — n. pr. naš g. Miha B r e n č i č ali pa P i š e k ali pa Gostinčar — postal minister; ravno uradnika dra. Žolgerja so vzeli, ki mendaj vendar ne bode v vsakem oziru pred Korošcem na trebuhu ležal ... No, na vsak način! imamo sedaj v naši slavni vladi s 1 o v e nj skega ministra. In skoraj izgleda tako, kakor da bi v zadnjem času slovenski poli-: tikastri zato tako besneli, da so dobili ministra. Kajti zdaj se je njih revolucijski duh| skoraj malo polegel. . . Ministra, -^slovenskega*] ministra imamo; smo radovedni,' če bode -tem naše zelje bolje zabeljeno ■ . . Nov naslov. Naš cesar je določil, da se sme podeliti pripadnikom kmetijskega poklica,) ki so si stekli posebne zasluge za javnost,] naslov „ekonomijskega svetnika'. Rusinja v Avstriji. Kakor znano, bil je češki vodja in prijatelj nekaterih slovenskih prvakov dr. Kramar zaradi veleizdaje naj prve na smrt na vislicah, potem pa milost nim potom na večletno ječo obsojen. Na! zo cesar mu je v svoji velikodušnosti tudi to kazen odpustil. V zahvalo pa se nadaljuj hujskarijo. Soproga dra. Kramara je rojena] Rusinja. Ta ženska pusti zdaj po parala-vističnih listih razglašati, da je v podporo češke propagande zopet 750 kron darovala Ko bi Avstrijka na Ruskem tako izzivanje storila, bi jo kmalu odposlali v Sibirijo .. Pa pri nas je vse mogoče, kajti mi smo pra vični in kulturni in dobri! Dolžnost dela pri žetvi. Od c. k. oblasti] se nam poroča: C. k. poljedelsko ministerstvol je culo, da svojci pod orožje poklicanih, ki dobivajo „podporo", nočejo več pri kmetijskih! delih pomagati. Opozarja se tedaj nato delo-] vati, da se te osebe od oblasti h kmetijskim delom pritegne. Proti osebam, ki se brez za-| dostnega vzroka branijo, dati svojo moč ntj zahtevo žetvenim komisijam na razpolago, jej napraviti naznanilo na c. k. okrajno glavarstvo. Gališki poštenjaki. Vojni poročevalec Hollriegl piše v „Zeit" o vzhodno-gališ-kem judovskem gnezdu Sniatynu: „Ena| c. in k. kompanija marširala je po glavni cesti — naravnost v boj. Neka stara ženska,; katere trgovina je bila oplenjena, prinesla je iz nekega skritega kraja par ničvrednih ruskih cigaret. Vojaki so skočili na cigarete; ena škatlja je stala 40 kopejk, 80 vinar-j j e v. Zdaj je gorelo na visočini za vasjo po-] sestvo. Torej so bili Rusi že tako daleč. Ena] škatlja cigaret je stala že 1 krono. Nekaj druga ženska odprla je razbita vrata svoje] trgovine; in glejte, žajfo je imela še vedno! Navadna umivalna žajfa, en kos za en r u-bel. Neki nemški naskočni bataljon, spretni mali fantje z železnimi havbami, marširal je mimo. Obstali so pred trgovino. „Žajfa! Žaj-i fa! Dve marke kos!" rekla je ženska. Preračunati ni pustila ničesar. Ena škatla I cigaret koštala je v tem času 2 kroni 60j vinarj ev. Baterije so odšle za umikajočim se sovražnikom. Kanonirji so kupovali žajtb. Pol kosa koštalo je 4 krone. Ena škatlja cigaret 3 krone. Ko je dospel divizijski tren,] stale so cigarete 4 krone, pol kosa žajfe pa 5 kron. Neki oficir se je razburil in je zavpil nad starim Galicijanom. Ta pa je re-| kel: „Ja, Rusi so nas izropali; zdaj moramo vendar gledati, da nekaj nazaj dobimo!" Ko] so prišli ranjenci iz bitke, možje, ki so] Sniatyn osvobodili, gledali so žalostno na ce iz 80 de Ki br W za t." s k Pi od Se ok ob tie Rc rit de •T P ja g« jui 12 Mi rit L: te* viva vi; nil U8 i h ja kr 0( gc ci: ne 37 18 Itcle g o r e c i g a v e t, ki se jih je prinašalo li oplenjenih hiš. Za navadnega vojaka pa bile te cigarete predrage." — Tako so lali gališki judje z našimi vojaki! In mi ? iko smo delali mi z gališkimi begunci? Do-Itrota — sirota! Vrnitev beguncev iz juga. „Korrespondenz ffilhclm'1 poroča: Miniatei-stvo za notranje Iiadtve je sledeče pokrajine za splošno vrni-llev beguncev na jugu prosto dalo : P r i m o r-iia: pohtične okraje Capodistria, Lussin, iPisinu. Parenzo, Veglia, Volosca, Abbazia; |od političnega okraja Sežane sodnijski okraj kana razven občine Zgonik ; od političnega ikraja Tolmin sodnijske okraje Tolmin razven [občin Sv. Lucij a-Tolmin ter Voice; od poli-nega okraja Pola sodnijske okraje Dignano, tovigno, razven k občini Valle s^padajočega te-fitorija Barbariga; Koroška: cela koroška (dežela razven k političnemu okraju Beljak spadajoeih občin Leopoldskirchen, Malborget, pntafel, Saifnitz in L'ggowitz; Dalmacija : vsa dežela. — V te okraje se smejo be-pnci torej zopet vrniti. Zopetni obrat brzovlakov. Brzovlak št. 1 ta železnice, ki se odpelje iz Gradca ob 12. uri 59 minut, vozi zopet na progi Dunaj - (Maribor. Istotako vozi brzovlak št. 2. od Ma- pora proti Dunaju. Ta pride ob 4. uri 10 minut iz Maribora v Gradec. Železniška nesreča. Na progi Budweis- Lin z skočil je neki vojaški vlak iz tira. Pri nu je lokomotiva in 19 vagonov od metrov visoke železniške proge padlo. 14 ■vagonov je bilo razbitih. Mnogo živine iz Ivlaka se je moralo takoj zaklati. Neki orož- iSki stražmojster je bil ubit, več železniških ulužbencev pa ranjenih. Dr. Adler pomiloščen. Iz Dunaja se br-fcojavlja: Najvišje sodišče je ničnostno pri-|tožbo zaradi umora ministerskega predsednika tfa Sturgkha na smrt obsojenega socijal-Inega demokrata dra. Friderika A d 1 e r v tajni jji zavrglo. Obenem pa je Adlerja milosti »sarja priporočalo. Cesar je moža pomilostil i je pustil najvišji sodniji določitev o veli-;osti kazni. Najvišja sodnija je potem dolo-ila kazen na 18 lot težke ječe. 0 delovanju urada za vojno skrbstvo je iz- lo sedaj poročilo in sicer za čas do konca Imarca 1917. Urad je skrbel za vojake na bo- čih, za invalide in za vdove in sirote vo- Nabral je nad 71 milijonov kron. Vo- ii na bojišču so dobili za 43"4 milijonov on različnih stvari, zlasti smotk in cigaret. (Idposlanih je bilo 125.720 zabojev v 980 va- Igonih. Za Božič je bilo poslanih 186.000 oli- Icirjem in 64 milijona vojakov daril v vred- 6-4 milijona kron; poslana so bila v 137.880 zabojih in z 351 vagoni. Posebno po- lionDst je urad posvečal preskrbi vojaštva s Iperilom in toplimi oblačili. Poslal je 105 mi- [hjonov parov volnenih nogavic, 486.000 pa- iov naprav za tilnike, 211.000 obvez za tre- Ikbe itd. Urad je tudi popolnoma opremil |629 vojaških domov. Tudi je urad nabavil strojev za popravljanje starih, nerabnih Ičevljev in jih popravi na dan tisoč parov. Dolžnost delodajalcev povrniti nagrade za [prijetje pobeglih vojnih vjetnikov. Po ukrepu c. vojnega ministerstva se imajo naložiti [stroški za prijetje pobeglih vojnih vjetnikov Ivednu delodajalcu. Pristojno taborišče vojnih [vjetnikov bode tedaj pozvalo v vseh slučajih, Iv katerih se prizna za prijetje pobeglih voj-Inih vjetnikov nagrada ali so pa sicer stroški (nastali in je vojni vjetnik pobegnil od delo-ki je v zinislu „Določb" dolžan skr- za njegovo varstvo, tega delodajalca, da [povrne znesek, ki se je izplačal kot nagrada [iaktr tudi druge stroške, ki so nastali s pridem vojnega vjetnika, ker bi se sicer iia-fvedeni zneski odtegnili od kavcije. Legitimiranje nezakonskih otrok in premem-|ba imen nevest padlih vojakov. Nj. c. in kr. jo Veličanstvo je dovolilo, da smejo |imeti nezakonski otroci padlih vojnikov — v Itolikor to ni v kvar javni morali — imena svojih nezakonskih očetov, ki so, bodisi padli v bojih ali umrli vsled vojnih štrapacev na fronti ali v zaledju. K tem ne pripadajo samo aktivni vojaki, temveč tudi oni, ki so bili vpoklicani kot vojne dajatve. V takih zadevah se je obračati na pristojna sodišča, ki bodo sporazumno s političnimi oblastmi sklepala vae v poštev prihajojoče razmere, so-sebno če bi bilo to nezakonskemu otroku v korist ali ne. V posebnih, ozira vrednih slučajih se dovoli tudi nevestam padlih vojakov, za katere je dobro znano, da sta imela trden sklep se poročiti, premeniti svoj dekliški priimek v ženinovega. Take ženske se potem ne bodo nazovale gospodične, marveč gospe ali kakor je sploh v dotičnem kraju običajno. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 12. septembra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Rusi in Ruinuni napadli so visočine vzhodno od O c n e ope-tovano in ljuto. Njih navali so se večinoma že v našem ognju izjalovili. Enkrat so bili s protisunkom nazaj vrženi. Italijansko bojišče. Tekom vče-rajšnega dne prišlo je le na M o n t u S a n Gabri e le do ljntejsih bojev, ki so za nas ugodno potekli Albanija. Južno od B e r a t a bili so italijanski oddelki od naših prednjih čet čez zgornji O s u m nazaj prepodeni. Pri P o g r a-d e c u ob jezeru Ochrida se izumikajo naše čete pritisku močnejšega nasprotnika. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 12. septembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Ru p pre elita. V Flan-d r i j i, A r I o i s u in seyer.no od S t., Q u e n-tina se jo ognjeno delovanje zvečer znatno oživelo. Mnogokrat je prišlo tudi do infante-rijskih prask. — Armada nemškega prestolonaslednika. Po močnemu ognjenemu učinku vdrli so francoski oddelki k nasilni poizvedbi na obeh straneh ceste S o m m e -P y - S o n a i n v Champagni; bili so z ognjem in v bližinskem boju nazaj pognani. Vjeti so ostali v naši roki. — Sestrelili smo 19 sovražnih letalcev. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Na večih krajih med V z h o čini m morjem in Diino vrgle so naše prednje čete ruske poizvedovalne oddelke v boju nazaj. — Število vjetih iz bitke pri R i g i znaša 8900 mož. Plen znaša 325 topov. med njimi ena tretjina težkih, več naloženih vlakov, pijonirsko orodje, strelivo in oskrbovalni predmeti, veliko število automobilov in dragih vojaških vozov. — Fronta nadvojvode Jožefa. Med Prutom in M o 1 d a w o mnogokrat živahno artiljerijsko delovanje in poizvedovalni boji. — Južno-zapadno od T i r-g u 1 - O c n e sunil je sovražnik petkrat proti našim črtam; vedno je bil z velikimi izgubami zavrnjen. Makedonska fronta. Položaj na južno-zapadnem bregu jezera Ochrida se ni bistveno spremenil. Pri Monastiru močnejši ogenj kakor v zadnjem času. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. ' Revolucija na Ruskem. Zadnja poročila pravijo, da je postal položaj za sedanjo rusko vlado izredno nevaren. Umor ministra Kerenskega sicer še ni uradno potrjen. Ali gotovo je, da maršira general Kornilow z večjo armado proti Petersburgu. Korniknv je baje nasprotnik nadaljevanja vojne, medtem ko je Kerenskij popolnoma od naših sovražnikov podkupljen. V vseh ruskih mestih se pričakuje ustaje in revolucije. Vsak trenutek zamorejo priti odločilna presenečenja. Listnica uredništva. Prijatelj. Vedeti hočete, kaj pomeni beli prostor v zadnji številki „Štajerca"? To pač ni tako lahko povedati, kajti danes je cenzura absolutna. V „Slov. Gospodarju" smejo prav jasno našega zaveznika nemškega cesarja Viljema psovati; mi pa ne smemo kaplanu Korošcu ali Mihi Brenčiču resnico povedati. In vendar je po našem mnenju med Miho Brenčičem ter nemškim cesarjem precej razlike. V ..Gospodarju" smejo prav očitno proti ustavi avstrijske domovine hujskati; mi pa ne smemo objaviti niti šaljivke o fantastični .jugoslovanski" državi. V ..Gospodarju" smejo štajerskim c. k. okrajnim glavarjem vse mogoče stvari očitati; ko pa bi mi kakšnega prvaškega koncipista, o ka:erem vemo različne ..čednosti", za ušesa prijeli, bi se nam slabo godilo. Stara pesen o kmetu, ki je pridnega osla do smrti trpinčil, lenega, hudobnega osla pa krmil in božal. Največji osel pa je bil le dotični kmet sam. Ali nas zdaj razumete? Tako nastanejo beli prostorčki v našem listu in kadar bode pričela državna zbornica zasedati, govorili bodemo o tej zadevi naprej. Pa zdravi! O ti nespodobni „Štajerc!" Pod tem naslovom poslal je neki poštenjak prvaške vzgoje našemu uredniku Linhartu seveda nepodpisano pismo, v katerem psuje na klerikalni način, proklinja Nemce, pači ime urednika in grozi, češ da „se bo podpisal na životu urednika", da bode urednik Linhart ..napaden kakor divja zver", da „ne bode več dolgo slovenske zemlje tlačil" itd. itd. — Torej zopet morilske grožnje! Naš urednik se sicer takim ialotovskim grožnjam smeji, kajti psi, ki mnogo lajajo, po navadi ne grizejo. DotiCni nesramni dopisun naj pride in naj pokaže svojo korajžo kot ubijalec. Omenili smo to le zaradi tegi, ker je to človeče pravi plod vzgoje hujskajočih listov „Gospo-darja" in ..Straže". Ubijalce vzgojajo ti listi! Fej! Umetni mlin se odda za 4 leta v najem. Natančneje pri posestnici gospej Mariji Ušen, Gatters-dorf, p. Sv. Duh-Loče pri Poljčanah. 424 Poš;en proda takoj 422 Kari Kasper, trgovec v Ptuju. Herrengasse. Pridni 36i viničarski ljudje 3 osebe, se sprejmejo. Ponudbe na Rudolf Blum, Maribor, Car- neristrasse 22. LADJA mi je odplula po vodi dne 9. ; kdo jo je našel, naj se oglasi in naznani pri posestniku Mihaelu Tement v Vampah, p. AVurm-berg. 426 Učenca za mehaniko sprejme Valerian Spru- schina, mehanik, Ptuj, Florianigasse 6. in hišni sluga, ki zna tudi nekaj nemški, sprejme se pri W. Blanke, Ptuj. DEKLA pridna, zvesta in delavna, se sprejme v službo Leopold Slawitsch. trgovec V Ptuju. 427 da zamorejo stare re-gistrirske blagajne nam nazaj prodati. Nakup vseh tipov do nadaljnega po National -Recjistrier-Kassen G. m. b. H., Wien Vil., Siebenstemgasse 31. „Asanol"3 ma presenetljiv uspeh pri po-končavanju žoharjev (zakon, varovan) ščurkov, mravelj itd. 1 zavojček stane t krono. „Št. Valentinov rediln prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme. zaraditega izredno redi meso in lolščo. 1 zavoj stane 1 krono. Naroči se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18. Pa pošli se pošilja najmanj 6 zavojčkov. Zelo ugodni nakup. Na prodaj je dobra kmetija, 15 johov travnika, 8 johov njive, 8 johov srednje obrašč. lesa, stala, obokana za 15 glav živine, mašini na gepelj, 1 in pol ure od mesta Velikovec, B minut od glavne ceste, 15 minut od cerkve in šole; cena 20.000 K. Vas Lippendorf Nr. 2, St. Peter pri Velikovcu, Koroško. ,., Stole (Zimmersess pt> 8'—, 16'— kron se dobijo t zalogi LAWITSCH & HELLER trgovina v Ptuju. 4 34 ji pozor! Miihlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri SIawitsch&Hellergra Ptuju. Učenec z dobro šolsko izobrazbo, zmožen nemškega in slovenskega jezika, se sprejme pri bratih Slawitsch v Ptuju. 425 i Uiitičar^M z večimi delavskimi močmi se pod dobrimi pogoji sprejme. Ferd. Ernst v Ptuju gostilna „Judennatzl". 382 Zagotovljen uspeli pisen v pril. vpogled na raziilago. Gar. neškodljiva za vsako starost, hitri aiguiai uspeh.. Se rabi zunanje. Poizkusna don K 4"—, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 9'—. Komu Di. Oix Praparate Dunaj lX..LaiMzrwo. 61 Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloge T Maiiboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna „Manj« pomagaj" in parfumerija Wolfram; t Ljubljani lekarca pri ,ilatw jelenu", v drožeriji A. Kauč, in nAdria-Drogeri«.11 Heinrich Welsz IfoBplIO (Kom. BOR) 6s.anov.j: 19.0 ^P^™, T^i0^Si.č|ilUo * .izključen! Izmenjava dovoljena! S cenikom med vojno ne morem služili. — En par damskih. čevelj K 30 —, 35—, 40— 45— 50 — in 55'—. — En par delavskih čevelj (bakance) ca K 48'— in 60'—. 1 par čevelj za gospode K 40'—, •45'—, 50'—, 55'— in 60 - . Otroški čevlji v vsaki množini, najceneje. 4 doz čcvcljske kreme K 1*—. Bakance z lesenim podplatom par K 25-. 395 Razglas. Zaradi premalega odkazanja špirita in zaradi pomanjkanja snovi za žganje se bode žganje le še v malih množinah oddajalo in ostane glavna trgovina na Bregu pri Ptuju tudi v pondeijkih ter sobotah zaprta. Maks Straschili žgalnica, tabrika žganja in likerja na Bregu pri PtUJU. 340 (loknung- nnd Dienstvermittiung) tos službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje. "!Wl" Vprašanja iu pojasnila v mestni stražnici (rotovž) Pramvdnl ie srcdslvo za pomlajenje las, nVtlllJ'UVi ki rdeče, svetle In sive las in brade za trajno temno pobarva, 1 steklenica s poStnino vred K 2-70. DxrHvnl je rožnata voda, Kyayoi ki živ0 pordec-i I bleda lica. Učinek je čudovit. — !_____________! 1 steklenica s poštnino vred . . . Po povzetju 55 h več. Naslov za naroČila: Jati Grolich, drožerija pri angelu, BrQO, 53 K 2-45. Dobri aparati za briti in lase striči I-a brile? iz srebrnega jekla K 3*50. ^^^^ A 4-'—, 5'—, zaniklana K H*—, 5'—, (K5«aaan»t| znamka „Perfekt" s 6 klinjami K16'—, 20—, rezervne klinje 1 tucat K6—. 1-a stroji za lase slriči K 11—, 12—. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprej-plačilu po c. in kr. dvornem life-rantu Hanns Konrad, ekspertna in razpošiljalna hiša BrQx št. 1741 Češko). 51 En viničar za viničarijo v Gruškovi gori, en yinicar za Belski vrh se sprejmeta pri graščini v Zavrču. 494 Posl. vpisana. Vsak svoj lastni reparater! Moje Lumax ročno-šivalno šilo sije štep-štilie kakor z masmo. Največja iznajdba, da zamoreš uanjc, raztrgane čevlje, opreme, kožuhe, pieproge, vozne odeje, šloie za šotore, file, kolesne manlelje, vreče, platno in vse drugo močno blago sam sešiti. Neobhodno potrebno za vsakogar. Izborno za rokodelce, krnele in vojake. Biser za Sortne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka raba. arancija za rabljivosl. Prekosi vse konkurenčne izdelke. Mnogo pohvalnih pisem. Cena komplelnega šivalnega šila z cvirnem, Štirimi različnimi šivankami in navodilom K 3'90. 2 kosa K 7'50, 3 kosi K 11—, 5 kosov K 18'—. Se razpošilja poštnine prosto, ako se denar na-pret pošlje; pri povzetju poštnina ekslra, na bojišče le proti naprej-plačilu po Josef Pelz, Troppau, Olmutzcr-slrasse 10. Išče se naprej-prodajalce. 376 8 vinarjev za eno dopisnico Vas stane moj glavni ka'.alog, ki st Vam na zahtevo zastonj dopošlje. Prva fabri-ka ur Hanns Konrad, c. in k. dvorni liferent Brlix 1502 (Češko). Niklaste ali jeklene anker-ure K 16, 18, 20. Armadne radij anker-ure K 18, 22, 26. Bela kovina (Gloria-srebro) dvojni' mantelj, anker-remont, ure K 30, 32. Masivne srebrne anker-remont. ure K 40, 50, 60. Budilnicc in slenske ure v veliki izbiri. 3 leta garancije. Rnzpošiljatev po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 386 Najlepši kinč ženske so krasna velika trdna prša. Ženske, ki se v lem oziru ne čutijo popolne, naj pišejo zaupljivo na Ida Krause, ki podeli popolnoma brezplačno na podlagi svoje priznane metode diskr. nasvet za dosego idealnih polnih oblik. Ida Krause, PreBburg (Ogrsko), Schanz-straUe 2, Abt. 109. 275 kopelj mestnega kopališča t Ptuju. Ča» x« kovan)*: •fcMraiWkM vre do t. on pasoMa* (fciagajaa J* «4 i), i* aaasijafc M- um 4*p«i*ta ! 11. k 1. m ■ p«««* J« U. ! loprJj z vroSir. trakom, Htfraiiaee*a'u i rjvfc** i - *70 Avtomatični lovilec za podgane K 5*50, za miši K 4*—, vlovi brez nadzorstva do 40 kom. v eni noči, ne zapusti duha in k se postavi sam. Past za Ščurke „Rapidw, tisoče Ščurkov in Rusov v eni noči, po K 5'70. Lovilec muh „N o v a" K 2'80 en kos. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. Razpošiljatev po povzetju, poštnina 80 vin. Exporthaus Tintner, W.en, lil., Ii«»«*aaa V. 1,-1) ?Q Neulinggasse Nr. 26/P. 38 Viničarska družina sprejme se do 1. novembra. Poleg dobrega plačila stojijo tudi njive na razpolago. Vprašanja na g. Josef Goriupp, Ptuj. 371 hitro in diskretno prodati, naj se obrne na Handelsverkehrszeitung „HAVEG", VVien, I. Gise-lastrasse 5, telefon interurban 8275, 159 in naj zahteva v svrho ogleda ter informacije brezplačni obisk našega strokovnega uradnika. jbolj prijetni pe Ni 6 lel ro ni Ci na ■■■■■■■■■■■■■■■ se doseže Povečanja in umetniška izpeljava fotografiji v vsaki velikosti po zmernih cenah z jamstvom za naravno sličnost preskrbi zavod za risanje in umetnost Dunaj XV., Wurmsergasse 43, Abt. 7. Ceniki na zahtevo. Zastopniki se povsod sprejemajo. ^adje-2 kupuje v vsaki množini po najboljših cenalt py*Maks Straschili Breg pri Ptuju. Pozor! Friderik Hllošiil mizarstvo v Ptuju ■■■■■■■■ poleg nemškega pokopališča ■■■■ ima vedno mrtvaške krsti (trugei v vseh velikostih v zalogi. Istotako pohištvt vseh vrst. Tudi izdeluje vsako delo mizanq stroke po naročilu točno in dobro. m$"* Mizarska delavnica je kakor preje odprta! Najnižje cene! Poštena postrežba! s 4—G delavskimi močmi se sprejmeju. Vpisi Sanja v vinogradu gospe Paule Kokoschineup. Leitersberg ali v modni trgovini J. Kokoschinej Maribor, Tegetthoffstrasse 13. Udajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tisk: W. Blanke r Ptuja.j