Natisov 15.000. Jajerc" izhaja vsaki tek,datiran z dnevom prihodnje nedelje. oč:iina velja za Av-'jo: za celo leto kron, za Ogrsko 'kron 50 vin. za celo o; la Nemčijo stane celo leto 7 kron; drugo inozemstvo se ni naročnino z ožina visokost pošt- . Naročnino je plati naprej. Posamezne se prodajajo po 10 v. ništvo in uprav-se nahajala v ju, gledališko po-[ slopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in st sprejemajo zastonj, aH rokopise se ne vrači. Uredniški zaključek j« vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80- za '/, strani K 40- za V. strani K 20 — za v. strani K 10 — za '/„ strani K 5 — za •/.. strani K 250 za v,. strani K 1.- Pri večkratnem oznanili! se cena primerno zniža. emški cesar na Dunaju. K.B. Dunaj, 13. februarja. Nemški cesar el je danes dopoldne tu-sem v protiobisku zadnji poset cesarja Karia v bivališču glav- a stana. :i (tesar Viljem prišel je te dni et na Dunaj, da odgovori s tem na obisk -g.i cesarja ob priliki rojstnega dneva v škem glavnem stanu. Cesarja sta se iz--11 prisrčno pozdravila in istotako prisrčen in. ki ga je napravilo dunajsko ivai.stvo visokemu gostu. Kajti cesar Vini samo očetovski prijatelj ljubljenega ega mladega cesarja, marveč tudi do smrti "ti zaveznik naše monarhije, s katero gre pklenem pohodu do končne zmage. Nikdar vni zgodovini ni bila beseda „zve-ina, tako zlata, kakor ravno ko so zahrbtni Italijani in Rumuni ter [ečno tudi farizejska Amerika od nas od-Nemčija in Avstro-Ogrska sta pokazali, poštena, moška beseda še ni izumrla, da na tem svetu še čista srca, ki se ne prodajo ;ki prijatelja tudi v najhujši bedi ne zadajo. Kakor pri posameznemu človeku je Jtudi pri državah in narodih. In morda no v tem krasnem zvestem združenju Av-""16 ter Nemčije leži najboljše jamstvo za konečni uspeli. Kjer vlada resnica v 0 jasni obliki, kjer vlada zvestoba v čistejšem zmislu besede, tam ne moro nik-(navdušena srea premagati. V tem zmislu je čutilo dunajsko prebi-btvo in z njim pač vsi pošteni narodi presne iaše avstrijske domovine obisk nem-'» cesarja. Kot dokaz 11 e p r e m a g-[vo poštene zvestobe cesarja lesarja, naroda do naroda, drve do države. V tem zmislu se je vse peselilo nad tem posetom v resnem času. pa tembolj, ker stojimo zdaj morda v esnejšem trenutku svetovne vojne, v od-lnem hipu, ko se gre za vse in za inec. Velikanske pripravljene pomla-ofenzive naših strupenih sovraž-"v, velepomembna poojstrena borba aških podmorskih čolnov, hinavski nastop ženih držav Severne Amerike, — vse to azuje, da prihaja brez vsacega dvoma (ločitev v tej morilni vojni. Medtem ko "p. sovražniki drug druzega napadajo in mu ajo krivdo dosedanjih neuspehov, medtem [ljudstvo na Ruskem Angleže, na Italijan-Francoze, v Rumuniji Ruse in v Angliji 1 povprek proklinja, stojita Avstro-Ogrska [Nemčija s svojimi zvestimi turškimi ter Hm i zavezniki kakor jeklena stena, i Jaje objekt sr-ajed Leopolda. Severno-zapadno od Stani-_ slava pripeljalo se je od nekega po načrtu k vršenoga podjetja 17 vjetih in 8 strojne pu. *e- Makedonska fronta. Med Var-d a r J e m \n jezerom D o i r a n mestoma živahni °SenJ toP0V m minskih metalcev. L u d endorff. Nad 100° sovražnih letal sestreljenih. K.-B. Berlin, 10. februarja. Wolffova •pisarna por o6a: Nad 1000 sovražnih letal bilo \q od začetk a v°j"e od nemških letalcev ali odpornih forn^acij premaganih, pri čemur so le na zapadni in vzhodni fronti sestreljena angleška, francoska in ruska letala šteta, medtem ko izgube na Balkanu in v Turčiji niso računane. Pii temu se je 1700 sovražnih letalcev iz C03a postavilo in okroglo 50 milijonov vredn08ti na mašinah uničilo. m podnevu najuspešneje z bombami obmetaue. Vzhodno bojišča. Na fronti nadvojvode J o-ž e f a iiji psri armadi Ma>cken-36n razven bojev, prednjih straž im le posameznega živahnejšega topovskega* ognja nobeni posebni dogodki. Makedonska :f r en t a. Severno-zapadno od Monasti.rja' ostal je neki . dno od jezera Do iran pa neki po močnemu pripravljalnemu ognju zapričeti napad? Angležsv brez vsacega uspeha. Prro genesalkvjurtismo-jster L u dlie n d o j-fi'f. T> . . , l <:ofo»iuu uu auii.»»m-j* ustju «3 ±Tvi generalkvartirmojster francoski snnek, južno-r.apadno od f, Nemški letalci na zapadu. K.-B. Berlin, 10. februarja (W,B.) Nemška pomorska letala napadla so v noči I od 8. na 9. t. m. letališče Saint Pol pri Diinkirchenu in C o x i d e uspešno s 66 bombami. Opazilo se je, da se je na letališčih večkat zadelo. Vsa letala so se nepoškodo- • vana vrnila. Zopet nad 400 Italijanov vjetih. Avstrijsko uradno poročilo od n ed elj e. K.-B. Dunaj, 11. februarja. Uradno se danes razglasa: Vzhodno bojišče. Južno-zapadno od O c n a, pri B e k a s u in južno-zapadno od'Zloczowa se je sovražna lovska poveljstva vlovilo. Na spodnjem Stochodu pripeljala je neka četa nekaj vjetih iz ruskih postojank. Italijansko bojišče. Na Goriškem se je borilo na raznih točkah za od naših čet zavzete jarke."" Sovražni proti-sunki so se izjalovili, nadaljnih 370 vjetih je ostalo v naši roki. Oddelki c. k. dež. Italijani tudi na Tirolskem tepeiri. Avstrijsko u i a dno po r o č ili©. od p onsd elj k a. K.-B. Dunaj, 12. februarja. TJradteo se danes poroča : , V z h odno bojišče. V dolini P a t- 1 n e izjalovil se j& neki ruski napadi z- ročnimi s granatami. — Pri podjetjih patculj in na- ! skočnih oddelkcw, ki so se izvršili južno od! Kemški par ,Yaterland' Prinašamo sliko največjega nemškega parnika za, potnike „Vater-land" linije Ham-burg-Amerika. Ta parnik se nahaja zdaj v Novem Yorku. Ker so di-plomatične zveze med Ameriko in Nemčijo pretrgane in tudi ni izključeno, da pride do vojne, bode Angležem prijazna Amerika ta parnik gotovo oropala. čete so* nosile mnogakrat snežne .- rm je v isašem odpornem ognju sevsiw S e r r e- v bližinskem boju t e ž k e issM '' lapraznenje neko nerabne postale 6xtte f° "^ ' jvsžno-vzhodno od Serre izvršilo « jj-s"nko\ začetkom" angleških napadov po naifc,.-brez mobeaja. '' e ° E Vzhodno bojišče. Fronto jvdrle LeopoMa. Sunki naših napadalnih^ vln D u n i ia mi K i s i o L i n u ■/.; nudi P . so se v polne i dŠ™^ v j c 1 i smo 2 i)fici " /j •40 moŽ, zaplenili pa eno strojno puSdvakrj Fronta nadvojvoda Jožefa," V gayonov obeh straneh doline O i t os ta*-^H ^ P u fen-e-mnogokrat boji poizvedovali n*P&d delkov. — Armada M a c k e n s n u. (pnpra r e frui praske stiaž. Ob spodnjj.- B^l'0^1 zmennoi artiljerijsko delovanje. Prvi generalksa L u d e nidiwri pri Lrccka posrečili Pri Ki s-ielinu nekatc , Pri ne ' cirja i Neka ruska postojanka ^vzetaj A.ws-t,r i j ska ur a.d nop j.:! oč i J t o.r k a. K.-B. D a naj, 16. iebr Ifii'jia. I'll preveliki m • i 7 i^-**. ---- i -r itff— iii — iiiiwi ii mri—iinii i n Derneue Riesendampfer ,yaterland"rjer Hamburg-Amerik petino lek pš jonih «,4 pi v letu 3 o l't nož mt jet ji inf. i juj in milj i str .• de strj ZA '.a. -B.| prf dno !a d .'.Sili Pj itn p se ■smo Vzhodno b o j i £ C e. Južno od ceste ' a 1 o p u t n a vzele so naše čete v naskoku eko močno utrjeno rusko postojanko. Pri temu vjcle 3 oficirje in 168 mož ter zaplenile I Btrojne puške. Pri Z w y z i n u ob zgornjem zstrelil jo sovražnik neki minski rov I je potom v dvakratnem napadu /.aman sil. vdreti v naše postojanke. 11 a 1 i j a n s k o bojišče. V Vipavski dolini trajal je živahni topovski boj i naprej. Italijani postrelili so mnogo-nanate. Sovražni napadi iz na Sv. Petra bili so zavrnjeni. Šte-[Io južno od doline C o al b a vjetih Italijanov so je povišalo na 3 oficirje in 88 mož. T o n a 1 e-prelazu napadle so našo čete sovražno postojanko in v j o 1 e 23 Italijanov. Namestnik generalštabnega Seta pi. Holer, fml. Kaši letalci nad Adrijo. K.-H. Dunaj. 13. februarja. Uradno se razglaša : Popoldne dne 11. L. m. napravila jo neka skupna naših pomorskih letal ponesrečeni [ poizvedovalni polet v V a 1 o n o, S a n t i [Q. u a r a n t o in K o r f u. Neka druga skupina je v vanih jutranjih urah 12. t. vojaške bjekte in torpodno čolne vBrindisiju in z bombami zadela. Vsa letala eo ^e nepoškodovana vrnila. Italijani tudi v Makedoniji tepeni. Nemško uradno poročilo od torka. jo R.-B. Berlin, 13. februarja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana so poroča: Zap a dno bojišče. Med Ypernom Air a sum izjalovilo seje veliko število sunkov sovražnih poizvedovalnih oddelkov. Vzhodno bojišče. Fronta, princa !L e o p o 1 d a. Južno od jezera T r i s \v j a t y vdrle so nekatero čete v rusko postojanko in se vrnile z 90 vjetimi ter eno strojno puško. (jn( Zapadno od L n e k a ostali so poizvedovalni (jlj sunki in minsko razstrelbe Husov brezuspešni. ,;_, Pri 7. w y z i n u in ob zgornjem Seretu bil je jugj dvakrat ponovljeni napad večih ruskih bnta-mov zavrnjen. Makedonska fronta. Ob Cevni napadle so naše čete po učinkujoči ognjeni pripravi neko sovražno visočinsko postojanko vzhodno od P a r a 1 o v a ; naskočile so jo in nekatera za fronto se nahajajoča taborišča. Pri neznatni lastni izgubi smo vjeli 2 oficirja in 90 Italijanov, zaplenili pa 5 strojnih pušk in 2 metalca min. Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f. fiO! gor« v alnj . O )o urni r f 1 i 1 rai Soanje noče pri(i, ako nas mučijo bolečine, ako trpirr.o na preveliki nervoznosti, ako pričnejo vse rane zopet boleti in pri važnem bolestnem trpljenju..Za lake slučaje opozarjamo zopet na rVllerjev, bolečine odpravljajoči, živce pomirjajoči, rastlinski esenčni Huici /. zn. ,KlsaJ-11uid. To izborno domače sredstvo učinkuje pri bolečinah razne vr*t.' uredno blagodejno, pomiri živce in prinaša /azel.eno spance. Mnogo čez lC .000 zahvalnih pisem in veliko zdravniških priporočil potrdi visoko vrednost tega dobrega domačega sredstva. Predvojne cene: 1- steklenic stanejo povsod samo 6 kron franko. Edino pristne od lekarnarju K. V. Keller, Stub'ca, Klsa-lrg 5t. žil (Hrvatsko). Istotanvsc lahko naroči Fellerjevp, milo odvajalno Rhabarbjra-krogljice z y.n. „Elsa"-krogl ice. One so naj-prijebejše odvajalno sredstvo sigurnega, neškodljivega učinka in imajo prednost pred dratičnim. črevesju Škodljivimi odvaalnimi 6 Skatljic slane franko 4 K 40 vin. Oba domača sredstva naj ti bila vedno v hiši. Koliko jih ihti od bo'ecin, ki jim jih povzročajo kurja očesa, vzamejo noz, ki je v takih slučajih 2e mnosokrat napravil nesrečo. Takim čitateljem bi bilo lahko z malim denarjem in hitro pomagati, ako bi naročili za 1 in 2 kroni Feller-jevegi uničevalca kurjih očes. (el) a-Un Vojna na morju. Žitna preskrba Anglije in Francoske ter vojna podmorskih čolnov. Anglija prideluje sama komaj eno petino svoje žitne potrebščine. Lastni pridelek pšenice znašal je nasproti uvozu v milijonih kvarter: 6,4 proti 26,1 v letu 1916/17, 8,4 proti 24,5 v letu 1915/16, 6,3 proti 25,8 v letu 1914/15 in 5,8 proti 26,2 v letu 1913/14. Te Številke kažejo dvoje: da Anglija v vojni svojega lastnega pridelka ni zamogla bistveno povišati, da pa tudi njen uvoz ni znatno večji postal. Povišanje njenih zalog ni bistveno. Visokost teh zalog in doba, za katero bodejo te zaloge za preskrbo prebivalstva zadostovale, bo v bodočnosti merodajnega pomena. Tudi Francoska je bila vedno na. žitni uvoz nakazana, čeprav ne v tako visoki meri, kakor Anglija. Vsled vojne pa se ni le njena uvozna potrebščina bistveno povišala, marveč je tudi njen lastni pridelek vsled izgube pokrajin, pomanjkanja, delavskih mo6i, vozov in semena bistveno nazaj padel. V času od 1. januarja pa do konca septembra 1916 se je 13,5 milijonov meterskih centov žita uvozilo proti 10,9 milijonom v prejšnjem letu. Nasadna ploščina za leto 1916/17 je postala zopet za 20V„ manjša. Potreba Francoske do nove žetve je baje vsled uvoza zasigurjena. Je-li so ti uvozi že' v francoskih pristaniščih ali pa so šele zaključki napravljeni, pač ni dognano. Francija skuša domačo žetev z na-sadnimi premijami dvigniti, ali vsled težav nasada in žetve pač ni posebnega uspeha pričakovati. Vsekakor se more iz tega sklopati, da bode poojstreni podmorski boj pri polnem uspehu tudi Anglijo in Francijo v položaj ohlegova-ii i h mest spravil. Dne 9. t. m. 41 ladij potopljenih. W.-B. Berlin, 11. februarja. Pod z dne 9. t. m. kot potopljene poročanimi sedmimi parniki in tremi ladjami na jadre nahajala sta se dva parnika, ki sta bila naložena z železno kovino, eden s pšenico, eden z orehi in eden, ki jo imel jamski, les za Anglijo na krovu. Od ladij na jadre peljali sta dve živ-ljenska sredstva v Anglijo. Nadalje se je potopilo 10 parnikov in 13 ladij na jadre, skupaj 32.000 ton ter 8-ribiških bark. Nemčija bode v vojni zmagala. K.-B. Rotterdam, 12. februarja. Angleški list ,.Morningpost" piše o poojstreni podmorski vojni: Ker je Nemčija neko število podmorskih čolnov izgotovila, je zdaj v položaju zaznamovati mornarico zaveznikov in zapreti morje za vso trgovinsko paroplovstvo Ni verjetno, da je Bethmann-Holhvog tukaj prazno grožnjo izgovoril, marveč je najmanje gotovo, da ne more nobena trgovska ladja nevtralcev ali vojujočih se sil v morje odriniti, brez da bi z mogočim uničenjem računala. Moramo torej smatrati, da bode v resnici uničenje trgovskih ladij v večjem obsegu nastopilo. Nemčija pričakuje poleg tega brezdvomno niora-lični učinek svoje izjave in računa nato, da se nevtralne ladje ne bodejo odpeljale, in da bodo pod tem pritiskom, ako traja le nekaj tednov, zavezniki tako težko trpeli, da bodejo na kolena prisiljeni. Voditelji Nemčije niso lahkomiselni in so videli učinek svoje izjave naprej. Nemčiji se mornarice Združenih drŽav Amerike ni treba bati, ker ta proti podmorskim čolnom ne more ničesar opraviti in ne more priti do nemške mornarice. Na suhem se ni.treba Nemčiji ničesar bati, ker Združene države ne morejo čet prevažati in se Holandska in Skandinavija nemški sili orožja ne morejo vstavljati. Ako se Nemčiji posreči, da obkoli Anglijo na morju in da pusti glas nevtralcev neopazen, potem bode zmagala. i —- Amerika in vojna. V zadnji številki smo poročali, da je za-I radi napovedbe poojstrene vojne naših in ! nemških podmorskih čolnov predsednik Wil-I son Združenih držav Severne Amerike preki-! nil diplomatske zveze med Nemčijo in Ame-• riko. Kar se je splošno pričakovalo, to se je j je torej v resnici zgodilo. Tista Amerika, ki je skozi dve in pol leta vojne milijarde dobička vlekla iz prelito krvi poštenih vojakov j na evropejskih bojiščih, ki je vojno z nepretrgano dobavo streliva, kanonov in sploh vojnih potrebščin na naše sovražnike vodno podaljšala, samo da si je svoje nenasitne mošnje polnila z zlatimi dolarji, tista bastardna Amerika, ki je mirnodušno trpela, da so Angleži teptali človeško pravico ter pravico posameznih narodov v blato, da so mednarodno pravo vrgli pod mizo, da so streljali Italijani na naše bolnišnice, medtem ko je predsednik Wilson kakor kak farček zakotne amerikan-ske „vere" pridigoval s proti nebu obrnjenimi očmi o miru, — ta dvojezična farizejska Amerika nam je hotela torej roko zadržati, ko smo mislili ravno neusmiljenemu sovražniku svojo moč pokazati ter s tem odločitev vojne prinesti. Farizejstvo ! Ali amerikanski predsednik Wilson se je grozovito zmotil. Prvič se je zmotil, ker je mislil, da se bosta Avstro-Ogrska in Nemčija njegovih groženj vstrašili. Mi smo vedeli naprej, koliko resnične miroljubnosti je v dolarskem srcu Amerike. V našem računu je stala tudi točka izgube amerikan-skega prijateljstva. In vkljub temu smo se odločili za poojstroni podmorski boj ! Kajti enkrat mora biti konec te grozovite vojne; ako ne z dobrim — naša mirovna ponudba jo bila odklonjena - potem ravno s silo, z ojstrino meča ! Pa še neko hudo zmoto je doživel amerikanski predsednik Wilson : Mislil je, da bodejo vse doslej nevtralne, nepristranske države kar meni nič tebi nič z njim skozi din in trn šle. Mislil je, da se bodo pustile zapeljati, kakor se je pustila danes tako nesrečna Rumunija na lini spraviti. Ali prišlo je grozno razočaranje. Švedska, Norveška, Nizozemska, Švica, Španija in celo Grška izrekle so odločno, da nočejo z Wilsonovo farizejsko politiko ničesar skupnega imeti, da hočejo i zanaprej nepristranske ostati ! Tako je ostal amerikanski Wilson sam in celo države Južne Amerike so ga škodoželjno zapustile. Veliki udarec Amerike dolarskega predsednika Wilsona je padel torej v vodo in mož je ostal s svojimi nepremišljenimi grožnjami na cedilu. Morda se ta položaj še v malem spremeni, kar pa ni pričakovati. Na vsak način so nepristranske države doslej po-štenejšo vlogo igrale, nego mirovni apostel Wilson... Kar se pa tiče vojne, ki jo Amerika sicer doslej še ni upala napovedati, kar se pa vendar lahko zgodi, nima za nas nobenega pomena. Vojakov v pravem zmislu besede Amerika sploh nima in ko bi jih tudi imela, bi jih ne mogla pošiljati čez sinje morje, na katerem so danes naši in nemški podmorski čolni gospodarji! Veleadmiral Haus f« K.-B. Dunaj, 8. februarja. Avstro-ogrska vojna mornarica zadeta je od izredno težke izgube; mornariški poveljnik veleadmiral Anton Haus je danes ob t Vi uri ponoči vsled pljučnice, na kateri je prod več dnevi obolel, umrl. * * * Veleadmiral Anton Haus bil je 1. 1851 v Tolminu na Primorskem rojen. L. 1869 vstopil je kot prov. pomorski kadet v vojno mornarico. Po lli-letni službi postal je kot lajtnant učitelj na mornariški akademiji na Reki, ' 1. 1894 korvetni kapitan, f. 1897 fregatni kapitan, 1. 1901 kapitan linijske ladje. Med kitajskimi zmešnjavami je zapo-vedal križarko „Marija Terezija^. L. 1905 postal je pokojnik kontreadmiral. Kot eden poveljnikov pri velikih manevrih leta 1906 in 1910 odlikoval se je pred očmi pokojnega prestolonaslednika nadvojvode Franc Ferdinanda po izredni svoji nadarjenosti. L. 1910 je postal viceadrniral in načelnik mor-nariško-tehničnega odseka, 1. 1912 nadzornik mornarice in februarja 1913 mornariški poveljnik. Kot tak je postal še isto ieto admiral in veleadmiral. Zadnje njegovo imenovanje veljalo je zlasti velikim Hausovim zaslugam za mornarico. Hrabri čini naše mornarice v svetovni _ 4 — vojni, zlasti proti Italiji, so posledica njegovega duha. Moderna ureditev naše male, ali nepremagljive mornarice je njegovo življensko delo, iz katerega ga je zdaj neusmiljena smrt, vzela. Temžalostnejša je njegova smrt, ker pride ravno v trenutku, ko nastopa naša in nemška mornarica k odločilnemu boju. Se 26. januarja 1917 se je pokojnik udeležil v spremstvu cesarja Karla v nemškem glavnem stanu posvetovanja glede poojstrene vojne podmorskih čolnov. Ko se je povrnil v Polo, je zbolel na pljučnici, ki mu je zdaj nepričakovano smrt prinesla. Ponižna natura pokojnika je prinesla seboj, da je javnost le malo o njemu cula. Ali v avstrijski mornarici živi le navdušenje in občudovanje za tega moža. Vsled vojnih razmer se danes o vsem njegovem delu ne more govoriti. Ali to je gotovo, da je bil pokojni veleadmiral eden največjih avstrijskih pomorskih junakov, kateremu bode hvaležna domovina vedno častni spomin ohranila! Pogreb. K.-B. Pola, 11. februarja. V navzočnosti cesarja bilje danes eden paladinov monarhije, veliki admiral Anton Haus k zadnjemu počitku položen. Najvišji vojni gospod je, spremljan od feldmaršala nadvojvode Fri edricha, admirala nadvojvode Karla Štefana in od šefa generalštaba C o n r a-d a v. H o" t z e n d o r f, dno 9. februarja zvečer Baden zapustil. Spotoma vstopili so v vlak armadni poveljnik Boroevie in namestnik pl. F r i e s - S k e n e. V Poli so došli k pogrebu zastopnik cesarja Viljema, mornariški ataše korvetni kapitan pl. F r e y b e r g, vojni minister za deželno obrambo pl. Georgi, ki. ogrski minister pl. R o s z n e r, korvetni kapitan K o p h a m e 1 kot zastopnik cesarske nemške mornarice in mnogo drugih žalovnih gostov. Cesar je bil na kolodvoru od viškov oblasti sprejet in se je podal na motorskem čolnu na krov Nj. Vel. 1. „Viribus uniti i s", kjer je bil mrlič veleadmirala pod nekim topovskim stolpom izpostavljen. Po slovesnem blagoslovljen ju se je spravilo krsto na čoln in v spremstvu čolnov, ki so vozili cesarja ter ostale žalovne goste, pod gromom salv h keju pristaniškega admiralata. Na prostoru izkrcanja se je dvignilo krsto na lafeto in pogreb je šel k mornariški cerkvi, kjer se je vršilo zopetno blagoslovljenje, od tam pa na mornariško pokopališče. Celo dolgo pot dal je cesar mnogo prerano preminulemu mornariškemu poveljniku zadnjo spremstvo. Po pogrebu bil je cesar pri defeliranju čet navzoč, obiskal potem vdovo mornariškega poveljnika v Poli in se ob 6. uri zvečer v Baden odpeljal. Izpred sodišča. Težka kazen zaradi sleparije z mlekom. Berlin, 6. februarja. Neka berlinska sodnija obsodila je enega trgovca z mlekom in njegovo ženo zaradi težkega mešanja mleka na občutne kazni. Mož je bil obsojen na Sest mesecev ječe in 1000 mark globe, žena pa na tri mesece ječe in 600 mark globo. Občinski svetnik, navijalec cen. Budimpešta, 8. februarja. Tukajšnji mesar in občinski svetnik Vencelj S e i d 1, s katerim se je imela oblast že opetovano pečati, stal je danes zopet pred policijskim sodnikom. Na naznanilo neke ženske sta bila on in njegov knjigovodja Oskar Pollak tožena, da sta svinjsko mast po čezmernih cenah prodajala. Sodnik je obsodil Seidla na dva meseca zapora in 600 kron globe, Pollaka pa na 15 dni zapora in 20 kron globe. Še eden sokrivec umora v Sarajevu. K.-B. Sarajevo, 10. februarja. Dne 6. in 7. februarja proti srbskemu občinskemu predstojniku Rade B a n j a c u iz Ljesnice j poljana veleizdajniška razprava prinesla je -; nadaljne dokaze za udeležbo srbskih oficijelnih krogov na umorskem napadu proti prestolona- sledniški dvojici. Zamoglo se je dognati, da je bilo znano srbsko politično društvo ..X a-rodna Obrana" prav gotovo srbska d r-ž a v n a uredba. Istotako je dokazano, da se je prestolonaslednik Aleksander sam toga hujskajočega dela proti naši monarhiji prejo živahno udeležil. Ni se sramoval, da je študentu Jukiču, ki je izvršil znani napad na življenje bivšega bana Hrvatske Čuvaja, potom profesorja Pavloviča med njegovim zaporom svoje pozdrave poslal. „Narodna Obrana" pa je tudi vzhodno Bosno-Hcrcegovino v svojo organizacijo sprejela in srbska društva v tej pokrajini ter celo taka, ki so navidezno splošno-koristnim namenom služila, so zasledovala izključno veleizdajalske cilje. Iz nekega najdenega poročila mestnega prefekta v Belgradu na srbskega ministra za notranje zadeve je razvidno, da so na dan po napadu v Sarajevu pri voditeljem nekega belgrajskega lista prišli trije možje in so mu v imenu majorja Tankovida ter njegovih pristašev prepovedali, da bi o razmerah morilcev do majorja Tankoviča kaj pisal. Major Tankovič je bil neposredno po umoru v Belgradu aretiran, ali že po 24 urah vsled nastopa ruskega poslaništva zopet izpuščen. Iz nekega originalnega akta srbskega zunanjega ministerstva na srbsko vojno ministerstvo je posneti, da je bila »Narodna Obrana" od srbskih centralnih mest peljana. Srbsko zunanjo ministerstvo naznanja namreč srbskemu vojnemu ministerstvu namen majorja P r i b i-č e v i č a, odstopiti od svojega posla kot tajnik r Narodne Obrane" in prosi za določitev primernega nadomestila. — Tudi Rade B a-njac stal je po prepričanju sodnije v službi „Narodne Obrane". Dokazalo so mu je, daje napadalce Princip, Cabrinovič in Grabež pri sebi v Ljesnici sprejel, da jih je do brega Drine spremil in jim odpotovanje ter prehod v Bosno olajšal. Sodba proti njemu se glasi na 12 let težkeječe zaradi zločina ve-leizdaje. Nepoboljšljiva sleparka. Maribor, 6. februarja. 35-letna, v Sv. Benediktu si. g. rojena, zaradi tatvine in sle-: parije že opetovano predkaznovana Marija Kramberger jo stala že zopet pred sod-} nijo. Ko je svojo kazen prestala, postavilo jo je okrajno glavarstvo pod policijsko nadzorstvo; kot bivališče seji je odkazalo sv. Bene-I dikt. Ali zapustila je ta kraj in pričela zopet j svoja tatinska potovanja po Spodnjem Sta-! jerskem, ki so jo vodila skozi mesta, po deželi in v bolnišnice. Po navadi je lagala, da se hoče fotografirati pustiti in da potrebuje v ta namen lepe obleke; z izposojeno obleko je potem zbežala. Gotovi denar je ljudem na ta način izvabila, da jim je zanj živila obljubila. Izdajala se je tudi kot bogata posestniška hčerka, ki ravno denarja potrebuje. Tudi ponesrečbo nekega posestnika je iznajdia, da je od njegovih svojcev izvabila živila. Osleparila je tako mnogo oseb v Mariboru, Krčovini, Studencih, Ptuju, Zgornji Hajdini, Račjem, Hajdini, v ptujskih in mariborskih bolnišnicah itd. Obsojena je bila -na 6 m e-secev težke ječe. Razno. Banjaluški veleizdajniški proces se je razpravljal predpretekli pondeljek pred najvišjim sodiščem v Sarajevu. Kakor smo svoj čas poročali, se je začela dne 6. novembra 1915 pred okrožnim sodiščem v Banjaluki obravnava proti VisilijuGrgjiču in tovarišem zaradi hudodelstva veleizdaje. Obtoženih je bilo 156 oseb, med njimi dve ženski. Obravnava je trajala, skoraj šest mesecev in se je končala dne 21. aprila 1916 z obsodbo 16 obtožencev na smrt, 63 obtožencev je bilo oproščenih, ostali pa so bili obsojeni na ječo od dveh do dvajsetih let. V Archangelsku, velikem ruskem pristanišču, se je zopet zgodila velikanska razstrelba, o kateri prinašajo nekateri ruski listi l meznosti. Požar, ki je vsled razstrelbe nfcr je ]. traja še vodno naprej in se razširja odhiota! municijske skupino do druge. Vsled tudi že šele pred kratkim^ zgrajenu vej 2z\ novo pristanišče uničeno. Število clov^Wiene žrtev presega ono vseh drugih razstreli), ^H r v i se je nesreča ravno sredi delavnika zgUhoderi Šest velikih angleških parnikov je že noma zgorelo. Poslopja v velikem okfl jtf okoli pristanišča so istotako popolnoma fcoper cena. Vprašanje. Kaj je. /.ju!raj vel ko. večjo in zvečer največje ? — Usta angle5'sjiagU. ministra Lloyda George . . . Največje veselje napravite vojakom, fakturn jim naročite ..Štajerca" naravno.-! na bcijipranc Kajti s tem napravite dobro zvezo bojujeta bila se vojakov z domovino, na kateio tako v^ovjne mislijo. Lenuhi na Črnogorskem. •Cetinjiami Z o i tun g" piše: Ker je padlo v pr< -t •,-.; , „.asni tednu izredno mnogo snega, izdal je mftjrainjc. poveljnik oklic, ki jo nudil vsakomur [Jrtlipekula zaslužiti pri kidanju snega 4 krone na 4ival, Čeprav leži na mestnem poveljstvu na. strojih i prošenj za podporo, čeprav se vsak danjnn na mestnih revežev v ljudski kuhinji brezplajef Čer prehrani in so tudi pri okrožnem povelj£\ B. vsak dan čez 100 otrok s hrano proškji Fra brez da bi govorili o drugih mnogoštevi^20.00' podporah, se vendar razven neznatnih «£• jn ninikdo oglasil k delu. Pač p] še vedno kavarne in ceste polne ljud tega vzroka je mestno poveljstvo izdalo] glas, ki določa: Do nadaljnega je 1. kavaren prepovedan, 2. so ljudsko luilihdaj 1 zapre, 3. se prebivalstvo ne, sme dalje ;•.,. jzvr; do 9. ure zvečer na cestah nahajati, 4.,, gtiri vsakogar brez razlike k delu prisili, dol |z ne bode potrebno kidanje izvr.šeno.olnika drugi dan je imelo mestno poveljstvo dot, Pate delavskih moči na razpolago. Zdaj se jo jjj [et povod obiska kavaren razveljavilo in : yoi ljudsko kuhinjo se bode v kratkem z}.ni pr otvorilo. o bi Umrl je v Rimu dne 8. februarja kal Rei dinal F a 1 c o n i o. eki č: Kako sneg Odpraviti? NekaprobrisanaglL izumila je to-le sredstvo za odpravo snejjroglo Oblast naj ustanovi uradno centralo za \ je n čevauje snega. Ta naj po znanem \z:.r m, določi najvišje cene za sneg in zagrozi z neki plembo — potem bode sneg takoj izginil;rok ; Streli v ogrski državni zbornici. K.-B. fenje i dimpešta, 7. februarja. Ko je v ogi Zo državni zbornici ravno grof Teo&varm B a 11 y a n y govoril, culo se je nakrat J strele. En mož na drugi strani galj jih je bil v dvorano odstrelil. PoslanctT občinstva se je polastilo precej razburjen Več poslancev klicalo je za mir. Predse je opozoril galerijo, da se naj mirno za] ker bi jo pustil drugače izprazniti. Nil ni bil zadet. Mož, ki je revolverske sfl oddal, se je pustil mirno aretirati in v ■ sturo peljati, kjer se ga je zaslišalo. Piip Juri Palafalvy. Bil je med činom pij Ko so ga vprašali, zakaj je to storil, dl je, da tega ne ve. Na vprašanje, na koga streljal, odgovoril je: Na nobenega, str« sem kar tako. Poslanci so ostali večidel mil Tudi člani vlade kazali so največjo lila« krvnost. Umrl je v Gradcu znani nemški pisa||l dr. Franc S e o 1 i c h. Pokojni veleadmiral Haus je bil spodi štajerske rodovine. Njegovi prastariši sol veli namreč v Slovenje Gradcu, s© je rodil i njegov oče. Njegov stric je loval mnogo let prav koristno kot žui mesta Slovenji Gradec. Novi vodja deželnega kulturnega nadzorstr^ Namesto zaprtega deželnega kulturnega zomika Petra prevzel je g. namesti tajnik dr. Fritz Grafenstein pl. 01 f e n w a 1 d vodstvo inšpektorata in z njuf zvezi stoječih vojnih uradov. Visoki duhovnik kida sneg. Iz Berl%Xe, se poroča: Skoraj 74-letni dvorni nadpridip|u'' p1 ekscelenca Uryander se je s svojimi možnimi pridigarji in z dijaki stolnega š 1 Iktilo 6 — iti 3 n« od togi :> ve love elb, /.god 3 pop oil ma mesij prill na da i stoti! dan li izplaq jveljsi treska števila i h izje) tč pa! ljudi.) alo H 1. ot kul !)c n«] .ta, 4.f . dok je in za vzoi 3zi z sginilj .-B. stavil v službo prostovoljne snežno službe • je kidal sneg raz ceste. Delo pač ni sra-V posameznih samostanih bi bilo še epkih rok, ki bi prav dobro pomagale. Zaplenjeni spis. Glasom naznanila uradne riener Zeitung" se je razširjenje spisa [ r v a t i in Slovenci", zaloga E vgena ierich v Jeni, vsled odredbo skupnega limsterstva vstavilo. Tržaški sleparji v kupčiji. Uradu za boj i|iii verižino kupčijo in navijanje cen v 'rs t ii se jo posrečilo, razkriti v veliki meri Seno „verižino kupčijo" v mannfaktnrnem Duša te nečedne kupčije je bil 1 j u b-i ii ski in dunajski trgovec z mami-kturnim blagom ter večkratni milijonar J-anc Vokac; njegova glavna agenta pa la prokurist tržaške manufakturne trgovine Cillo in Pancera, Anton C i 11 o ter Konstantinopla pristojni agent Jušt Ra-i h n. Ta dva se je zaprlo, proti prano pobegnelemu Vokacu pa se je izdalo firalnieo. Franc V o k a c, ki je v izvršitev te ipekulacijske kupčije že mesece sem v Trstu je glasom uradne poizvedbe potom ^vojih agentov manuiakturne zaloge sledečih inn nakupil: Jožef Bussich (150.000 K), Jo-erne (50.000 K), Jožef Davanzo (60.000 ( . D. Eibenschiitz (170.000 K), Kari Gasser Franc Pisk (26.000 K), Andrej ZatVed 120.000 K), Tyrschter in Cuccagna (500.000 in Renat Capellani. Zadnja firma noče kupnine povedati. Le blago tvrdke Zafred in Tvrsihter ter Cuccagna se nahaja še v Irstu, ono drugih firm je že nastopilo pot rižinc kupčije. Skupna nakupna cena znaša 1,184.000 K. Vokacu bi po razmerju izvršenih kupčij padlo v roke dobička treh lo štirih milijon kron. Iz norišnice v Celovcu pobegnila sta Dlnika Eduard Ebner, zidar, 31 let star, Paterniona, in Robert K li h n e 1, trgovec', let star, iz Dunaja. Voz in vola v jezeru. Na Lenartskem jeer i pri Beljaku vdrl se je voz z volmi. bi ne prišla hitra pomoč, bi vola poginila. Rešitev življenja. V Mariboru hotel je eki črnovojnik v Dravo skočiti- četovodja P u t r o vv i t s c h skočil je iz mosta kroglo 8 metrov globoko na obrežje Drave je moža še v zadnjem trenutku dosegel mu na ta način življenje rešil. Rešenec | neki okoli 40 letni oženjeni mož, oče dveh ok ; dejal je, da si je hotel vsled bede živ-ije vzeti. Zopetna omejitev oddaje piva. štajerske pi- ivarne se vidijo vsled trajnih izdelovalnih > zadj . krsta in r ok opazuje mo pri mnogih ljudeh Za idravjc celega le- Ni ki M je lepa i mehkobi , bela in nehka koia jako polrebna, ker samo čistoča ko2c om< goča nemoteno dihanje. Lep obraz in lep« te st.reT /oke spioli napravijo na druge ljudi ugo- 1 V ki den utis, dočim ljudem ne ugajajo obrazi, Piše ki jih kaze solnčne pege, ogrci, madeži, rdečica i. dr. Nadalje pa, kar je jako Pijl ril, del važno, molijo le nečistosti kože dihanje, kar tudi na zdravje slabo vpliva. Mnogo tisoč ljudi vporablja zalo za varstvo in kogal za nego kože Fellerjevo priznano poniado za obraz z znamko »Elsa«, ki streli "-ž?;;:>\ slane samo 2 K (2 lončka poštnine prosilo el miri S KI. V nasprolju z drugimi cesto škod-V Ijivimi lepotilnimi sredstvi je ta docela hladil -« neškodljiva. Odstrani vse nečistotc kole, /JY'VV' obvarujejo koSo pred solnčnim pikom, JMw solatnimi pegami, odstrani ogrce i. dr. pisati Mesto ostrega, čestokrat Škodlji- spodnl ~~jC^ vega mila, vzemite za obraz fellerjevo Lilijno milo II K) ali Fellerjevo ši so 1 bor »k s-milo (SO vin.) in toaletni ju, ki _Jfe* u m i v a 1 p i prašek (boraksov prašek) ic je 9 m dzors f!\ Goste lase, dos pris ki nartde vsak obraz lepši po negovanja s Teller j r«nnochi na p o m a d I a s znamka >Elsi«. (Lonček prve vrste 1 K 60 vin., moineHfl druge vrste 3 K.) Ta pomeisi ejači laeiScV, zabrani plešo in predČasBo osivenjt, povzroči novo rasi žilavih, gibčnih. dolgih »premeni v mehke, lako, da se jih lahko č»ae v lep vsebuje nikakih stodljivi« swtevin in i prednost pred mnogimi drugini peea»4anii, ■arnarji ponujajo. Za nego brk je pri~r««ji"" lilo za brke (30 vin) N Ftlier, Wurn»r, $ «*Ma as, trde , Irizure. tedaj vsekakor kakršne mnogi Fellerjevo - _«j se naravnost pri E. V ■w»»i trn 2.1 težav in pomanjkanja surovin prisiljene, oddajati zanaprej samo še 8% mirovne potrebščine. Bolgarska kraljica zbolela. K.-B. poroča so iz Sofije z dne 12. t. m.: Začetkom preteklega leta so je čutila kraljica E 1 o o-n o r a bolano. Nadaljevala pa je vkljub temu svoje navadno delovanje do meseca junija, v katerem času jo je splošna slabost obšla; vsled tega se je morala daljšemu zdravljenju podvreči iu popolnemu miru udati. V ta namen prebila jo poletje v nekem sanatoriju v okolici Dresdena, kjer sejo njeno zdravstveno stanje za nekaj časa zboljšalo. V zadnjem času pa se je telesna slabost zopet pojavila in glasom zadnjih poročil jo zdravje kraljice jako razrušeno. Vsled toga mora kraljica v postelji ostati. 1000 kil špeha ukradeno jo bilo \z skladišča na glavnem kolodvoru v Gradcu. Neki mostni tajni stražnik je tatu na sledu. Kaj nas uči potres v Brežicah ? G. August Faleachini piše ,, Grazer Tagblattu" : „ Ako se potrese v Zagrebu leta 1S80, v Ljubljani leta 1895 in letošnjega v Brežicah v zvezo spravi, jo zanimivo, da jo bilo v dobi 3G let ob toku Save troje katastrofalnih potresov zaznamovati ; poleg tega jo bilo pred nekaj leti v Rajhenburgu ob Savi in naj bližnji okolici skozi dva ali tri tedne skoraj vsak dan čutiti zemeljske sunke, kakor jih je tudi drugače v teh pokrajinah opazovati. Iz teh dejstev se s precejšnjo gotovostjo zamore sklepati, da tvori Savina pokrajina potresno ognjišče in da so bode moralo v bodoče pri stavbah na to okoliščino ozirati. Zato naj se v teh pokrajinah le proti potresu v a r-n c hiše gradi, katere morajo biti s primernimi napravami tudi proti ognju varne. Ker so bili pri potresu v Brežicah tudi v pritličnih, zidanih in lesenih hišah kurilne priprave, ognjišča in dimniki uničeni, mora so tudi te iz proti potresu varnega materijala napraviti. Pri potresu v Brežicah je imel glavni sunek južno-severno smer, ker je največ ognjenih sten proti jugn padlo. Poleg tega pa je bil menda neki drugi zapadno-vzhodni sunek, ker govorijo i zato vidna poškodovanja. Značilno je, da so bili pogorski studenci, ki od nekdaj niso imeli skaljene vode, po tem potresu popolnoma kalni in da je to trajalo celih 24 ur. Tudi studenci v ravnini kazali so isto spremembo svoje vode. Samoumevno se zdaj o visočini prizadete škode še ne more govoriti; ali s precejšnjo gotovostjo je reči, da znaša škoda več kot en milijon kron. Ako se govori tedaj o zopetni zgradbi mesta Brežice, potem se zamore to zgoditi edino z izdatno državno podporo, kakor je bilo to tudi pri potresu v Ljubljani. Merodajna mesta naj se opozorijo na to okoliščino. Zasačen. V pivovarni v Laškem opazilo se je že dalje časa, da nekdo ječmenove kali krade. Primanjkovalo je že 600 kilogramov. Zadnjič so v pivovarni že 25 let usluž-benega delavca Jurja B r i z n i k zasačili, ko je hotel ukradeno blago zopet domu nesti. Tatvine. Zaprli so čevljarja Jakoba Turk v S t o r e h pri Celju, ker je nekega Rusa v to zapeljal, da naj ta velik kos transmisij-skega jermena ukrade in njemu prinese. Turk je porabil jermen za popravila čevljev. Pri hišni preiskavi so našli več manjših kosov. Napravilo se je tudi proti Turkovi ženi sod-nijsko naznanilo. ? ? ? Ali ste svojo naročnino na „Sta-jerca" žo ponovili ? Ako ne, storite to nemudoma, ker bi se Vam moral drugače list vstaviti. Pomislite, da se mora naročnino v naprej plačevati! Umrl je dne 8. t. m. v bolnišnici „Usmi-ljenih bratov" v Gradcu g. Martin O s e n j a k, župnik v sv. Petru pri Radgoni. N. p. v m.! 101. rojstni dan. Juri Egger, po domače Riedenvveger, v okraju Greifenburg na Koroškem, znan kot trgovec s kožami, praznoval bode 23. aprila i917 svoj 101. rojstni dan. Duševno je popolnoma svež in se zanima jako za vojne dogodke. Ne vidi več, ali drugače je tudi telesno še zdrav in ima še vse zobe. Cesarica oberst-imejiteljica mariborskih hu-zarjev. Cesarica Cita je bila imenovana za oberst-imejiteljico mariborskega huzarskega regimenta št. 16. To je izredno velika čast za ta regiment. Le enkrat je bil podeljen en avstrijski regiment ženski; cesarica Marija Terezija namreč je bila dolgo po njeni smrti od cesarja Franc Jožefa imenovana kot ime-jiteljica infanterijskega regimenta št. 32. Ogri se zavarujejo. Torkov „Grazor Tag-blatt" piše: „Slovenski poslanci dr. Š u š t e r-š i č in dr. Korošec sta se, kakor znano, pred več dnevi v dopisih na ministra zunanjih zadev grofa Czernina proti od če-tverozveze kot vojni cilj označeni nakani „osvoboditve" avstrijskih Jugoslovanov postavila in pri temu zvestobo „slovensko-ln-vatskega" naroda naglašala. Označba „slo-vensko-hrvatski" narod pa je na Ogrskem ne-voljo povzročila in je m. dr. „Pesti Naplo" pisal: „Zaman smo se trudili, naj deti vtetne-ljitcv te označbe. Poznamo posebni hrvatski narod in posebni slovenski narod, poznamo tudi etično označbo, ki obstoji med oboina. Pač pa nam ni znana ne zgodovinska, ne državno-pravna postava, ki bi bila hrvatsko in slovensko ljudstvo v enotni pojem združila". — Ta označba tvori v resnici novost, za katero zamorejo biti merodajni le politični vzroki. Vsi pomembni učenjaki, ki so še pečali s slovenskim narodo- in jezikoslovjem, delajo med Slovenci in Hrvati razliko, ker se ozirajo na slovenski in hrvatsko-srbski jezik kot na dva različna jezika; tako pomembni jezikoslovec Avgust Schleicher, ustanovitelj slovanske filologije Jožef Dobrovsky, ustanovitelj moderne slavistike Franc M i-k 1 o š i č in v novejšem času profesor slavistike dvorni svetnik J a g i č. Šele v zadnjih letih se je od nekega malega kroga pod vodstvom gimnazijskega profesorja in privatnega docenta zagrebške univerze dra. Franca Ile-š i č mnenje zastopalo, da so Hrvati in Slovenci e n narod. Zdaj so tudi politični voditelji Slovencev temu učnemu mnenju ofici-jeLno pristopili, kar se je od ogrske strani takoj kot posebno novost označilo". — Po našem mnenju je to tudi res prav čudno na-ziranje. Kakor nam je znano, stal je profesor Ilešič s svojim čudnim naziranjem svoj čas popolnoma sam in vsa slovenska inteligenca se je proti združitvi pojmov „slovensko" iu „hrvatsko" odločno branila. Šele po balkanski vojni, ki je navdušila gotove slovenske kroge s sanjarijami, kakor jih danes niti omeniti ne moremo, se je sklicalo nakrat v Ljubljano neko „slovensko-hrvatsko" zborovanje, na katerem je prvi voditelj klerikalcev dr. Šušter-šič ex offo diktiral: Slovenskega ljudstva ni več, hrvatskega tudi ne, od danes zanaprej imamo le „en slovensko-hrvatski narod" . . . Za štajerske „Hrvate", ki jih v resnici niti z lupo ne najdemo, jc govoril takrat kaplan dr. Korošec, za koroške „Hrvate" pa poslanec G r a f e n a u e r, ki je potem malo predaleč sanjaril, tako da so ga morali na počitnice poslati. Tako je stopil torej „slo-vensko-hrvatski" narod „v zgodovino" — na podlagi političnega diktata slovensko-kleri-kalne stranke. Ni čuda, da se je inteligenca na Slovenskem in Hrvatskem tej komediji smejala. Da pa se bode to sanjarijo i zdaj v teh resnih časih nadaljevalo, tega pač nikdo misliti ni zamogel. Upamo, da se bodo i klerikalci kmalu vzdramili . .. Ponočno delo v pekarijah odpravljeno. Vlada je izdala ministerijalno odredbo, po kateri je v v s ej Avstriji ponočno delo od 9. ure zjutraj pri pekih in sorodnih obrtih prepovedano. Ta nova ureditev stopi v veljavo tri mesece po razglasu, tako da bodejo imeli obrti dovolj časa, urediti svoj obrat po novih določbah. Davek za samske ljudi. Pruski finančni minister je izjavil, da se bode na Pruskem, bržkone šele po vojni, vpeljalo posebni davek za take moške, ki niso oženjeni. — Tudi angleški finančni minister je objavil načrt za tak davek. Na Angleškem pa ne bodejo ob-dačili samo neoženjene moške, marveč tudi neomožene ženske. Velikodušen dar. Koroška šparkasa je da- 6 — rovala za koroško vojaško vdove in sirote 10.000 kron, kateri) svoto je izročila koroški deželni vladi. Tatvina. Med velikim drenjanjem za tobak bil je trafikautinji Mariji Dollinger v Beljaku muf v vrednosti 120 K ukraden. Koroški škof za reveže. Kakor nadškof na Zgornjem Avstrijskem izdal je tudi koroški škof oklic koroškemu prebivalstvu, v katerem ga prosi, da naj mu pošlje za revnejše sloje v Celovcu in Beljaku kot prostovoljna miloščina razna živila. Za izvršitev podrobnega dela je imenoval škof posebni odbor. Darila so bodo razdelila, brez ozira na versko ali strankarsko pripadnost onim revežem, ki so v resnici podpore najbolj potrebni. Prepričani smo, da bode koroško ljudstvo se bogato odzvalo temu oklicu, ker poznamo zlato koroško srce. Senzacijonelne aretacije v Gradcu. Po naročilu dunajskih oblasti bila sta v Gradcu deželni kulturni inšpektor Jožef Peter in Geza Kraus aretirana ter sodniji izročena. Imela sta opraviti z živili. Peter je bil glasom „Marb. Ztg." v strokovnjaških krogih in kot organizator jako čislan. Tudi v gospodarskem oziru se je dobro stal; že pred vojno si je v graški okolici zgradil vilo. Ali že takrat jo rekel nekdo: ..Zdi se mi, da Peter ni več popolnoma čist, opraviti ima preveč z judi". - Zakaj se gre, bode šele preiskava dognala. Na vsak način se tiče zadeva ogromnih svot. V prvi vrsti se govori o 80 vagonih riža, ki so večinoma izginili. Nadalje poroča ..Arbeiterwillo/', da je bilo 60.000 kil masti neki fabriki za žajfo natihein prodanih. Kakor rečeno, pa bode vse to šele preiskava dognala. Molčeča žena. Sodnija v Marly bonu na Angleškem je pred kratkim razpravljala o tožbi nekega moža na ločitev zakona. Izjavil je, da na noben način ne more več živeti s svojo ženo, ker od poroke ni z njim še nikoli nič govorila. „Kdaj ste se poročili ?" je vprašal sodnik. — „Leta 1913", je odgovoril nesrečni mož. — „Jn Vaša žena res ni od poroke nič več z Vami govorila ?" — „Niti ene besedice!" — Sodnik je razsodil v zvnis.u tožbe, da je zakon ločen. Dejal je: Taka zakrknjena molčečnost je zadosten vzrok za ločitev zakona, dasi jo najbrž jako mnogo zakonskih mož, ki bi svoje prezgovorne žene radi zamenjali za Vašo zakrknjeno molčalko. Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 17. j a n u a r j a v Sevnici**; v Brežicah (svinjski sojem); na Gornji Polskavi*. okr. Slovenska Bistrica; v Geisthalu**, okr. Voitsberg; na Vidmu*, okr. Brežice; v Gamsu**, okr. Staiuz; v Št. Gallenu**; v Fehringu**; v Hausu**, okr. Schladming; v Rantenu**, okr. Murau; pri Svetem Lenartu*, okr. Slovenji Gradec. Dne 19. februarja v Pišecah**, okr. Brežice. Dno 20. februarja v Ormožu (svinjski sejem); v Grobmingu**; v Radgoni*. Dne 21. februarja v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje; v Kathalu*, okr. Ob-dach; v St. Vidu am Vogau**, okr. Lipnica; na Teharjih**, okr. Celje; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Velenju**, okr. Šoštanj. Dne 23. februarja v Rogatcu (svinjski sejem); v Gradcu (sejem s klavno živino)., Dne 24. februarj a v Kozjem*; v Pas-sailu**, okr. Weiz; v Knittelfeldu**; v Slovenski Bistrici**; v Rogatcu**; v Gleichen-bergu**, okr. Feldbach; pri Šv. Duhu pri Ločah**, okr. Konjice; na Laškem**; v Brežicah (svinjski sejem); v Arvežu*; v Wildo-nu**; v Vuzenici**, okr. Marenperk. Varčna uporaba raztopnlne krezolovega mila. Zaradi pičlosti mastnih snovij za izdelovanje mila je pred vsem potreba močno omejiti izdelovanje raztopin krezolnega mila, ki se je dosedaj v veliki meri porabljalo za razkuževalne namene. Da moremo izhajati z razpoložljivimi množinami mila, je toraj potrebno, da se vsa maščobna razktiževalna sredstva z največjo varčnostjo porabljajo tamkaj, kjer se i?, utemeljenih vzrokov ne morejo lahko nadomestiti s surovo raztopljivo karbolno kislino ali z drugimi sredstvi (čista karbolna kislina, formalin, sublimat), kakor pri telesnem razkuženju in pri razkuževanju belega perila. V nobenem slučaju se raztopine mila ne smejo porabljati za razkuževanje tal, navadnega pohištva, stranišč itd. Pri naročevanju milo vse-bujočih razkuževalnih sredstev v velikem, kakor za zavode, tabore, občine i. dr. morajo odgovorni poslovalci paziti na potrebno omejitev. Oddajalcem bo primerno naznaniti ža daljše časovne dobe preračunane zahteve potrebe, da se dajatve primerno razdelijo. Uradni zdravniki morajo nadzorovati varčnostne naredbe. Oddaja molznih krav po namestnlškem deželnem kulturnem inšpektoratu In podružnici Obč. družbe za vnovčenje živine v Gradcu. Namcstniški deželni kulturni inšpektorat in podružnica za vnovčenje živine Gradec, Stubcnberggasse 3, prodata sedaj približno 600 iz inozemstva uvoženih zdravih molznih krav. Natančnejše dobavne pogoje bode naznanil deželni kulturni inšpektorat, oziroma imenovana podružnica na vprašanje vsak čas ustmeno ali brzojavno eventuelno telefonično. Namestništvo je na to možnost ugodnejše preskrbe prebivalstva z mlekom izrecno in posebno opomnilo uprav-ništva mest in industrijskih krajev, dalje upravništva tabornih bolnišnic in drugih zdravstvenih zavodov ter up'avnistva oegunskih taborov in jih opozorilo na to, kolika težka odgovornost bi jih zadela, ako bi se brez tehtnih vzrokov ne poslužili te možnosti nakupovanja. NamestniStvo je tudi pripomnilo, da je pripravljeno zaradi nabave hlevov, krmil in strežnega osobja za te krave dati dotičnim upravništvom, ki te. krave kupijo, vse le mogočo podporo. L. K. 1. Nad 1200 Rusov vjetih. Avstrijsko uradno poročilo od sred e. K.-B. Dunaj, 14. februarja. Uradno se danes razglaša: Južno od B e k a s a zavrnili smo več ruskih sunkov. Ob cesti Valeputna (Bu-kovina) vzele so v naskoku naše čete neko rusko postojanko, za katero zopetno pridobitev je sovražnik potem zaman močne proti-sunke vodil. V j e 1 i smo 23 oficirjev in 1200 mož, zaplenili pa 12 strojnih pušk, 6 minskih metalcev in 3 kanone. Namestnik generalštabnega geta pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 14. februarja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Z a p a d n o bojišče. Močni sovražni napadi povsod zavrnjeni. Vzhodno bojišče. Ob Seretu in Donavi artiljerijski ogenj. Makedonska fronta. Ob Cerni brezuspešni italijanski napadi. Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f. Velikanske izgube sovražnikov na morju. K.-B. Amsterdam, 14. februarja. Do 6. t. zvečer došlo je pri Lloydu od 1. februarja sem poročilo o 95 potopljenih ladij. Dne 7. februarja je narastlo to število že na 125 ladij. Angleži so vsled velikanskih izgub jako vznemirjeni. Govori cesarjev na Dunaju. K.-B. Dunaj, 13. februarja. Ob priliki pojedinje (pri obisku nemškega cesarja na Dunaju) imel je naš cesar sledečo na-pitnico: „Vaše Veličanstvo! Pravo veselje mi je, Vaše Veličanstvo tukaj prisrčno pozdraviti. Že med časom vlade pokojnega Njeg. Veličanstva, mojega v Bogu počivajočega vele-strica, je tesna.politična in vojaška zveza, ki združuje naše države in ki je dobila v sedanji vojni svoj krvavi blagoslov, tudi v toplem prijateljstvu med obema dinastijema svoj izraz našla. Leži mi na srcu, da to drago zapuščino mojega blagega predhodnika vzdržim in skrbno negu- jem, in osrečuje me, da smem pri temq ista čustva Vašega Veličanstva računaj žalosti in veselju, v vojni in miru zaupljivo ženim se nam bode z milostno pomočjo mogočnega posrečilo, voditi naše držaj srečno bodočnost. S tem, da si dovo. izreči Vašemu Veličanstvu najtoplejšo zab za obisk, dvignem 6ašo s klicem; Nj Veličanstvo nemški cesar in pruski kralj, zvesti prijatelj in zaveznik! živi!-; Nemški cesar je nato odgovoril ., Vaše cesarsko in kraljevsko aposto Veličanstvo prosim, za prisrčne besede!, drava in dobri sprejem, ki sem ga tukfj šel, mojo najprisrčnejšo zahvalo sprcjetii mi je srčna potreba, da na poseli, ki ji Vaše Veličanstvo imelo dobroto mi nap^ v mojem glavnem stanu, čimhitreje odgov( da pri tej priložnosti Vašemu Yelieanf| moje zvesto in nespremenljivo prijateijstvf gotovim. V tem prijateljstvu, s katerim Vašega Veličanstva v Bogu počivajoči] zvišeni velestric mnogo let osrečil in zdaj tudi z Vagini Veličanstvom veže, tudi jaz jasni izraz tesne in v s, nem b o j u še trdnejše spojene med Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Da leži V: Veličanstvu na srcu, v zmislu Njegove gopokojnega Veličanstva cesarja in P r a n c a Jožefa našo zvezo i zap skrbno negovati, napolnujc me ■/. živ, zadoščenjem in ni mi treba zagotoviti, more Vaše Veličanstvo pri rešitvi te lj vedno na moje zvesto sodelovanji: iači Bog daj, da pridejo našim, s trdnimi upljivimi vezmi spojenimi deželami pflj resnem in velikem Času kmalu zopet gin je zasigurjenega miru gredo srečni bodočnosti nasproti. S dvignem mojo čašo in zakličem: Njego ličanstvo cesar Avstrije in apostoličnij Ogrske, moj zvesti prijatelj i v e z n i k, ter Njeno Veličanstvo oesa kraljica hura!" Na višku svetovne vojne. Sofija, 13. februarja. Poslane Cz e min je sprejel avstro-ogrsko kolonijo in je izjavil, da pomeni sei faza višek svetovne vojne. Francoski strah. Z u r i c h, 13. februarja. „Echo dej naznanja, da pripravlja Nemčija ne morsko podjetje nedosežene velikosti Angliji . . . Amerika pred vojno. K.-B. Frank f u r t a. M., 13. feo1 ,,Frankf. Ztg." poroča iz Novega Yi Državni tajnik Lansing dejal je na i v soboto zvečer vršečem se banket* smemo svojih oči pred dejstvom zapret) stojimo tesno pred vojno; ali nje je splošno, da ostane deželi prihraj biti v konflikt prisiljena. Tudi želja in B Ijenje vlade je vzdržati mir. Sreča biti lep in imeti vsled lepote v svetu veljavo, doseči vsaka ženska z rabo fr'cllerjcve pomade z» in varstvo koze „E 1 s a". Ta odpravi pege, madeže, m mozole, napravi kozo mehko, nežno in rožnato in se m" tisoč žensk z lepim uspehom rabi. Naroči pa se iaji'| rumado „Elsa". Predvo ne cene: 1 posodica stane )■ K franko. Istotako priljubljeno je Kellerjevo borakj (80 vin.) in Follerjevo ) i lino milo (1 K). Se dobi I Feller Stubici, F.lsa-trg št. 241 (Hrvatsko). ariboi ep rej m- larja, dlarj riučij Zastonj in poštnine pro.1 dobi vsakdo na žel,o moj glavni katalog &| z okroglo 4000 podobami o uraa, zlatem, M srebrnem, codbenem, brivnem blagu.« Violine za Šolarje in koncerte po K 13,1 14, 16, 22, 80, 40, in višje. Dobre bar- B mernike po K 8, 10, 12, 14, 16 22, 30, f) 40, 50 in višje. Izmenjava dovoljena tli f\ denar nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprej-uH razpoSilalni hiši Hanns Konrad, e. in k, dvorni lifenfl št. 1740 (Češko). Oferiram slike (portr po vsaki orig. fotografiji v meri slike 30X25 cnfl 40X30 cm K 25'—, 45X35 cm K 34—, 50fi K 45"— emb. in porto zarač. Otto Neumar linenthal Nr. 52. Učenci fabriki vozov Haribar, Nllihlgasse 44 »prejmejo i. s. 2 ko- [larja, 2 kovača. 2 irja in lakirorja. i Priučijo si tudi pod- kovarstva. ci 500 kron | Vam plaiam, iko mo> ii- ] r rebnik kore-1 nin Ria-lral-ta« Vaša , kurja očisa, bradavice m t do koto ne odpravi v 3 dneh brez boleJin. Cena ene posodice : \ garaiici sfeim pismom K 1*5'», I a posodite K i'-, G posodic K 6'50. Stotero zahvalnih pi-wru. Kemeny. Ksschau (Kassa) I. postni predal 12/27 (Ogrsko) Učenec polten in zanesljiv, iinnSkega in slovenskega jezika zmožen, j se takoj sprejme pri firmi Machalka unci Korscke, špecerijska trgovina V Ptuju, ct Učenec z dobro šolsko izo-brazbro so sprejme v trgovini z mešanim ; blagom Franc Scho-steritseh, Št. Vid pri Ptuju. K, Hišni hlapci • z dobro plačo izven hiše ali pa tudi s hrano in stanova -njem se takoj sprejmejo v fabriki vozov Maribor, Hiihlgasse 44 Konjski hlapec" ki so razume na vsa poljska dela, išče službo pri večjemu posestniku. Naslov j pove uprava tega lista. Kuhinjska dekla za neko gospodarstvo na deželi se sprejme. Naslov pove uprava teoa lista. &s Pridna prodajalka za trgovino z mešanim blagom so takoj sprejme pri firmi Dob&rna (Bad Neuhaus). tiiO? Nabiralec pisemskih znamk plačuje najboljše cene za stara pisma, račune, ovitke pisem in časnikov, dopisnice, zalepke itd., proste znamke i/. 40. do 70. let. Ponudbo pod „Sammler L 227" na posredovalnico oznanil Jos. A. Kienreich, Gradec, SackstraSe 4—6. co Tomaž Aiwa Edison. Iznajditelj in fizik Tomaž Aiwa Edison, katerega sliko danes prinašamo, praznoval je rine 10. t. m. svoj 70. rojstni dan. Edison bil je leta 1917 v Milanu (Ohio) rojen. Pričel je življenje kot časnikarski deček in je Thomas Aiwa Ed ison postal pozneje telegrafist v Port Huronu, fitratfordu in Adrianu. Po različnih bivališčih dobil je konečno višjo službo v brzojavnem trradu v Bostonu. Lota 1876 ustanovil je v Mer.to-parku pri Novem Yorku posebni laboratorij in v Novem Yorku fabriko za svoje aparate. Med njegovimi iznajdbami ho najboljše fonograf, aerolbn, mikrofon, megafon in prva rabna električna žarnica. Proda se na javni dražbi dne 22. februarja 1917 dopoldne ob 10. uri pri okrajni sodniji Slovenska Bistrica zemljišče vi. št. 40 d. o. Gornja Bistrica, ki sestoji i/, hišnega in gospodarskega poslopja, zemljiških in gozdnih parcel v površinski meri 17 oralov. Dražbene pogoje si lahko pregledajo kupci pri c. kr. okrajni sodniji v Slovenski Bistrici. 63 Zanimiva vprašanja v ogrski državni zbornici. V ogrski državni zbornici se je v sredo razpravljalo o neki interpelaciji poslanca Bela K e 1 e m e n od neodvisne stranke, ki se peča z našimi sanitetnimi uredbami na bojišču, z vojnimi dokladami onih oficirjev in mož, ki so dodeljeni pri vrhovnemu a r-madneinu poveljstvu, pri poveljstvih armad in sploh pri poveljstvih v pokrajinah brez nevarnosti zadaj fronte, nadalje s c. k. vojno-tiskovnim stanom, itd., ter ki konečno vpraša, kako vlada med vojno namenu primerno vporabo vojnih izdatkov kontrolira, kako bodo to kontrolo v bodoče izvrševala in kako se bode informirala glede premožonskega ravnanja v armadi. V svojem govoru povedal je K o 1 e m e n marsikatere stvari. Pri nekem izletu v bu-diniskem gorovju v zadnji jeseni naštel je okoli 30 a u t o m o b i l o v, ki so pač spadali vojnim liferantom, raznim centralam in gospodom od akcijsko,, družbe vojnih produktov in v katerih so se*.vozile do zob z briljanti okinčane dame ter polizani gospodje na iz-prehod; bolnike in ranjence od in v fronto pa se v najžalostnejših kmetskih vozovih spravlja, ker druzega voznega sredstva zanje sploh ni. Nemci delajo to vse drugače; rekvirirajo vse automobile, ki jih za-morejo dobiti, ali rabijo jih tudi za ničesar druzega nogo za prevažanje ranjencev. Druga nesreča jo vpoklic na pljučih bolanih. Ako bolezen potem popolnoma izbruhne, se te ljudi ednostavno za fronto nazaj pošlje; naj infekcijo v božjem imenu naprej razširjajo! Za fronto je zapravljanje denarja in denarne vrednosti navada. Mož na fronti pogreša mnogokrat najpotrebnejše; za fronto plava vse v razkošju. Nadalje tvori sko-i raj neverjetna cenost v glavnem stanu hudo nasprotje h grešni draginji v Budimpešti, najdražjemu mestu kontingenta. Raz ven ce-nosti v glavnem stanu pa pride, zlasti višjim oficirjem, naravnost ogromna vojna d o-klada v prid. Ne samo denar in imetje, tudi čast in odlikovanje; in oficirji v ognjeni črti imajo že tako svoje mnenje o na smrt dekoriranih oficirjih pri višjih poveljstvih. Zapravljanje z vojnimi dokladami presega res že dovoljeno mero, in neki feldmaršallajtnant, „Križarka Gejer.'* Nemški kanonski čoln „Gejer", ki je bil v Honolulu interniran. bil je od lastne posadke zažgan, da | he bi sovražniku v roke padel.Malakrižarka ,,Gejer" spada v Bussard-razred in e bila leta 1894 v Wil-helrnshavenvi zgrajena. Hitrost te vrste parnikov je pač majhna, ker znaša I le 15,8 morskih milj. ,,Ge-jer" je imel 1600 ton velir kosti, je bil 76 metrov dolg in 10 metrov Širok ter vozil 4,4 metrov globoko. Artiljenja (Soba je obstojala iz osem 10,5. cm brzoka- nonoviin dveh torpednih lancirskih covi po 4,5 cm. Posadka šteje 184 mož. recimo: gospod pl. Hofer — dobiva pod tem naslovom in pod raznimi drugimi okoli 20.000 kron nad svojo plačo. Imenoval sem pl. Hoferja, ker je njegovo ime ono najbolj imenovanega generala v naši armadi. Torej g. pl. Hofer je, kakor splošno znano, skoraj celo leto na Dunaju prebil in morda samo enkra.t glavni stan posetil. Ves ta čas je bil na Dunaju, videlo se ga je hoditi v vojno ministerstvo in z. velikim zanimanjem — „Hoforja" citati, „Hoferja", ki nosi njegov podpis! Kaj naj se pri temu misli? Nemci so svoja poročila po resnici — po tistemu, ki jili je spisal — s Stein, Freytag-Loringhovf n in z Ludendorff podpisavali. Zakaj nosi našo poročilo vedno le podpis pl. Hofer? Ali je na bojišču? Ne! In vendar naj dobiva ogromno vojno doklado? To je skoraj neverjetno! Tembolj neverjetno, ker stoji temu nasproti, n:i kavaljerija na razpolagi, ta napravi to že prav dobro — zakaj potrebuje automobilist konja ali troške za vzdrževanje konja? Tudi je nezaslišano, kaj se godi pri tako zvanih okrožnih poveljstvih. Tu izvršuje 150 oficirjev ii>. vojakov delo, ki bije moglo prav lahko 10 do 15 oficirjev izvršiti. Pri Nemcih je tako. Pa pri nas? Pri Nemcih izvršuje'v v o j n o -1 i s k o v-n e m uradu 10 do 15 ljudi delo, za katerega. se vporablja pri nas desetkrat toliko ' ljudi. Nemci imajo tu nekaj oficirjev in 10 do 12 vojakov. Pri nas ima vojno-tiskovni urad enega generala, onega genoraUtabnega obersta, enega plackomandanta, več tucatov oficirjev in sto vojakov, ki vsi skupaj prav nič več ne storijo, nego tistih 15 Nemcev. Nemški vojno-tiskovni stan koštal je doslej samo okroglo en milijon, naš pa približno štirimilijone. V katerega interesu leži zdaj to brezmiselno zapravljanje denarja? Časniki delajo vendar na lastne troške in plačujejo svoje vojne poročevalce iz lastnega. Pač dobiva g. generalmajor pl. H o e n kot poveljnik vojno-tiskovnega urada, čeprav sedi že davno v dunajskem vojnem arhivu kot direktor, vojno doklado pridno naprej. G. pl. Hoen in njegovi oficirji so pod naslovom najrazličnejših zaslug najpisanejše dekorirani.. . Na odpadkih se izgubi milijone kron, kakor se vire naših dohodkov sploh no izrablja primerno. Tu je n. pr. kino, katerega glavni privleček so gotovo vojne slike- Namesto da . bi se zdaj take slike pridno kolikor mogoče mnogim firmam oddajalo, je vojno minister-stvo vrednost milijonov tvorečo izključno pravico slik dunajski firmi Sascha-film po prav smešni ceni izročilo. Mimogredoč omenjeno je lastnik te firme neki znani avstrijski aristokrat . . . (Štefan pl. Rakovszky zakliče: Grof Aleksander Kolowrat!) . . . Dobro bi bilo se zato zanimati, koliko se je iz izdajo kinopravice sprejelo in ako skrbi armadno vodstvo, da se bodejo ti filmi, ki razglašajo slavo naše armade, povsod ne svetu razširili. Nemci vlečejo celo iz eksplozije „slepih kro-| gelj" (Blindganger) korist, ko napravijo o | temu slike in jih potem na kino prodajo . . . ; V Ivanka-procesu prišlo je na dan. da se je i moralo neki gotovi dami na Dunaju eno tretino \ svote cene prodane govede izročiti. Iz tega ; sledi menda, da so v XIII. oddelku c. in k. i vojnega ministerstva samo takim ljudem do-! bave oddaja, kateri od svoje koristi tudi do-! tični dami oddajajo. Kdo neki ima to zani-\ inanje v oddelku XIH? . . . (Ta članek smo v dobesednem prevodu ponatisnili iz graške „Tagcspost" od pretekle nedelje, dne 11. februarja 1917. Članek vsebuje poleg tega le govor poslanca ogrske državne zbornice. Glasom postave so govori poslancev na Ogrskem kakor v Avstriji imu-nizirani, to se pravi, ne morejo se zapleniti. Iz tega stališča smo prepričani, da nam ostane ta članek. Op. ur.) s podplati iz trdega lesa zgornji tleli iz krepkega govejega precepljenega usnja: cm 18-2] 22—24 2o.....27 28—80 31 ■'>■> par K12- 14' 17- 19- 21- zgornji deli iz trakov kravjega usnja! par K 14— 16-- 19- - 21 ■ - 23 — zgornji deli iz za vodo nepredornih črnih jadrinih ploh: par K 6— 7 - 8— 850 9 — Pri naroČilih zadostuje navedba dolgosti čevelj v centimetrih. RazpoSiljatev po povzetju. Prekupčevalci popust. Išče se zastopnike. Armadne ure na napestnik natančno regul. in repasirane, nikel ali jeklo ! K 12, 16, 20. Z radij-svetilnikom K 16, 20, 24. V srebru K 18, 24, 28. Z radij svetilnikom . K 30, 36. Srebrna ura na napestnik K 30, 36, • 40. 3 leta garancije. Razpošilja po povzetju, ; izmenjava dovoljena ali denar nazaj, prva fabrika ur j Hannsv Konrad, c. in k. dvorni lifcrant, Briix št. 1503 j (Češko). Glavni cenik zastonj in poštnine prosto. Avtomatični lovilec za podgane K 5-80, za miši K 4'—, vlovi brez nadzorstva do 40 kom. v eni noči, ne zapusti duha in se postavi sam. Past za Ščurke „Rapid", tisoče ščurkov v eni noči a K 3-70. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. Razpošiljatev po povzetju, poštnina 80 vin. Export-haus Tlntner, Wlen, lil., Neulinggasse Nr. 26/1. 38 » HAVEG1 Stajerc" elek, dali prihodr. trgovska posred. družba z o. z. s trgovskim prometni listom „HAVEG" strokovni list za ves aročnins realitetni promet "ij^nzi Dunaj I., Giselastrafte 5. Naslov za brzojave: Haveg, Dunaj.— Telefon nleiuiban 8^H preskrbi nukiip in razprodajo realitet in obrtni) vsake rn^B oddaje v najem, deležnišUa, liipotekarna posojila, prevj^BrugO i komisijske zaloge blaga in zastopstva dobrih industrij itJjčuni nai Brezplačna pojasnila. Poskusne Številke in prospekti zs«i»m na V Največja sigurnost. Prima reference, nt. Nar« Lastniki realitet in posestev, ki hočejo stf1' naP" objekt kjerkoli v monarhiji prodati, naj zahtrsep vajo brezplačni obisk našega stalnega rednišiv zastopnika. Juju, gt Priden in zanesljiv slopjc i Dunaj V., Ziegelofengassc 29. 2Leiirlinge streng solid, mit guter Schulbildung, werden aulgenommen bei Bruder Slawitsch, Kaufleute in Pettau. &i 100 litrov domače pijače osvežujoče, slastne in žejo gaseče si lahko vsado sam napravi i majhnimi stroški. V zalogi so: ananas, jabolčnik, grenadinec, malinovec, mu-škatni hru ševec, poprovi metovec, pomaran-čevec, prvenčevec, višnjevec. Neuspeh izključen, Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, pozimi tudi vroča namesto ruma ali žgan a. Sestavine z natančnim navodilom stanejo K 10'— franko po povzetju. Za ekonomije, tvornice, več.m gospodarstva, delavnice itd., neprecenljivo vrednosti, ker to delavca sveži in ne oprani in njegova delazmožnost nič ne trpi. 433 Jan. Grollch, Engel-Drogerie Brno 636, Moravsko. srajc ar se išče s 4 delavskimi močmi, kateri s zume dobro pri molzenju; ima od 30—40 živine; mesečna plača 180 K, 4 Utre miej vrt za zelenjavo, zemlji, za krompir, kurja «-' in stanovališče prosto. Sprejme se pri & .. . Urja Marie Lininger, Marburg, Volksgartenstrasse, Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. ^ Čat za kopunjt. ob delavnikih i ure do 8 nre popoldn« (blagajn* t» od j HH12. do 1. ure uprta), o t n»d«j»li ..• I I praznikih od 11. do 1! ur» depoidnt " ! kopi'li z vročim zrakom, oare .Brausebad" z rjuho K --70 Delavni ljudje! Brezplačno ena soba, kuhinja, pol dil, ena, drvarnica, en svinjak in pol velikega vrta, zemlje kolikor potrebuje, si more z delom odslužit. Sprejme so tudi eno dekle nad 14 leti. Marija Veršič, Breg pri Ptuju. w Nobenega zobobola ver\ nobenih noči brez spanja. „Fides" odpravi bolečine pri votlin zobeh, kakor pri trdovratnem revmatičnemu zobobolu, kjer so odrekla vsa druga sredstva. Brez uspeha denar nazaj I — Cena K 150. 3 tube 4 krone. 6 tub K 550. Nobenega zobnega kamna več. Snežno- bele zobe dosežete z „Xiris-zobno" vodo. Takojšni učinek. Cena K 2—, 3 steklenice K 5 —. Kemenv, Ka8Chau I., poštni predal 12/Z 26. Ogrsko. 447 ter obenem tudi pridna in varčna gospodinja z nekaj denarjem, želi tem potom znanja z dobrosrčnim gospodom, ki naj bi imel primerno službo ali dobro obit. — Naslov pove uprav nišlvo tega lista. 53 Konjski Mapec z družino se sprejme pri oskrbništvu domen v Ptuju (Ober-Pettau). Priporočljiva domača sredstva. cd< Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi p:' slabosti in bledičnosti (Bleiclisucht) itd.; steklenica 2ok pri Tekočina za prša in pljuče, stekl. 160 K, vel. stekl. 2%jlieni proti kašlju, težki sapi itd. Caj in pilule za čiščenje krvi aLai vin. —Caj proti gihtu 150 K. — Balzam za giht,B in živce stekl. 150K ; izvrstno mazilo, ki odstrani hn!e{ia'|s'' — Bleiburški živinski prašek a 150 K. Prašek pii cilj odvajanju krvi v živalski vodi it K 1&0. — Izvirni stj V K za podgane, miši, ščurke a K 1/50. Razpošiljate? fcj i L. Herbst, apoteka, Bleiburg na Koroškem. |,; '. . Izučena šivilja etu. t I..: N •• h je fib v « službe, učence, stanovanja in posestva ▼ Ptuju urr&nje ?ie vrste pesredovanja »ajhitreje. ff—fa^j« k pejMHil« y mastni stražnici (rotei Inzerati a •k w „ imajo vsled velike razširjenosti najboljši uspeh. Sprejemajo se: v Ptulu pri upravi lista; Ce| pri sosp. Fritz fiastli; \'Wonip[i3.SiiiGato. »Stajerc" posreduje nakupe in prodaje posestev, hiš, blaga, posreduje slulbe vsake vrste itd. Inzerati v »Štajercu se sprejemajo v slovenskem, nemškem ali obeh jezikih. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■• vsak praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge. Ha v nate I j s t to. mila. Zaradi j Tisk : W. Blanke t Pti 84 13�393