üft t pe&att* mi Si * v**?«** t |eflQaq)n njih obredov ne poznajo in se po cerkveni zapovedi nikakor nočejo ravnati. Rusko-japonska vojna. Baltiiko brodovje na pota na D ali nI Vztok. P..' zanesljivih poročilih iz Petrograda je te dni prva divizija baltiškega brodovja zapusti!», ne da bi kdo drugi vedel za to, kakor poučeni krogi, kronstatsko pristanišče in odplola proti vzhodni Aziji. Tej eskadri poveljuje admiral pl. Felk-rsam. Admiralska ladja je oklopniea »Admiral Mahimov«. Razen te ladje se še nahajajo v tej eskadri oklepn ce Odablja«, »Navarin" in »Sisoj Veliki«. S temi oklopnicsmi pluje na Daljni Vztok tudi še oklopna križarica »Avrora« in več manjših kr;žaric in terpedovk. Ves mesec junij se je v ladjedelnici delalo dan in noč, da so se ladje pripravile na daljno pot. Admiral Biriijev si je skoro vsak dan ogledal te !?dje, kakor tudi one, ki se kot druga divizija baltiške eskadre odpravijo pozneje ra bojišče pod poveljstvom admirala Ecquista. K drugi diviziji spadajo oklopnice »Borodino« »i operator Aleksander III«, »Orel« in »Knjsx Suvorov« in večje Število križark in tcrpe imh uničevalk. Poučeni Krogi ruske mornarice cd najvišjega do najnižjega uradnika se trudijo na vse načine, da bi prikrili odhod prve divizije baUiskr-g', brodovja. Da bi javnost preslepili, pošiljajo v mesto nalašč pomorščake., ki nosijo na čepicah imena onih ladij, ki so pravkar odplui« na Daljni Vztok. Da hočejo Rusi kolikor mogoče prikriti odhod baltiškega brodovja, je popolnoma umljivo. Japonski poraz pred Fort Arturjem. Vedelo se je že naprej, da bodo Japonci v slučaju, da jih je v resnici zadela pred Port Arturjem nesreča, kakor se je poročalo, prav gotovo vse od kraja do konca tajiii. In res, nismo se motili. Is Tokija namreč razpošiljajo tole brzojavko: V Evropi razširjene vesti, da so bili Japonci pri nočnem napadu dne 11. t. mes. odbiti z izgubo 30.000 mcž, so brez vsake podlage, ker se istega dne — izvzemši neznatnih spopadov sovražnih predstraž — sploh D' izvršil na ruske pozicije noben resen napad. Kdor h< če temu japonskemu poročilu verjeti, mu ne more nikdc braniti. Opozoriti je treba samo na to, da so vsa japonska poročila, in najsi bodi tudi uradna, skrajno nezanesljiva, d», dokazalo se je celo, da so bila naravnost zlagana. Takisto pa je \udi do-gnano, da š.i doslej Japonci nikdar niso priznali, da bi imeli kake izgube bodisi na kopnem, bodisi na morju, prav umljivo je torsj, da tuii te izgube ne bodo pripoznali, zlasti že radi tega ne, ker je tako nenavadno velika. V nasprotju z japonskim zanikanjem pa vsa poročila z vso trdovratnostjo zatrjujejo, da je Japonce zadela prejšnjo nedeljo nesreč?, ki jih je stala 30000 mož. Pomorska bitka pred Port Arturjem. Po poročilih iz Petrograda je bila v nedeljo, dne 10. t, m. pred Port Arturjem tudi pomorska bitka. Japonci so trdnjavo napadli s suhe in morske strani, in sicer ie s morja napadlo združeno Togovo in K. m murovo brodovje. Vsa ruska eskadra je r.dpiula na morje in pričela boj, v katerem so jo zlasti podpirale obrežne baterije. Vn -ia se je velika bitka, v kateri so se zlasti odlikovale ruske torpedovke, ki so poškodovale dve japonski oklopniei. Ruske bombe so potopile štiri križarke. Po teh izgubah so so Japonci umaknili. Na ruski strani je bila lahko poškodovana samo križarka »Novik«. Znamenito so služile ruskemu brodovju proti torpedom obrambne mreže, katere je imela vsaka ruska ladja. Kurokijeva armada obkoljena. Iz Tokija je do Slo v London to-le poročilo: General Kuroki je 13. t. mes. preko Fusana sporočil, da so Rusi njfgovo armado krog in krog obkrožili in da zbirajo pred njegovo fronto z vseh strani veliko vojno silo. Kolikor so poizvedovanja dognala, imajo Rusi namen osredotočil glavno svojo silo proti japonskemu središču; in desnemu krilu. Uspeh generala BUlčenka. Rusko brzojavno agentstvo poroča iz Hajčenga z dne 13. t. m.: General Miščenko je na jugu pri Črnih gorah izvojeval sijajno zmago. Japonci se utrjujejo osem vrst od Dačičava. Vročina je sedaj dosegla 55° Celzija. Pogum armade jo zrasel, ko se je izvedelo o strahovitem japonskem porazu pred Pori Arturjem. Japonci Se niso v Inkovn. Londonski listi zanikajo vest, da bi bili Japonci že zasedli Inkov, kakor se je poročalo in kar je že izzvalo toliko radostnih komentarjev. Petrograd, 18. julija. Is Dašičava poročajo: Japonci koncentrirajo proti levemu ruskemu krilu šest divizij. Ko bodo koncentracijo dokončali, kar bo gotovo v par dneh, bodo prisiljeni z višin priti v doline. Ofenziva bo sedaj prešla na Ruse. Za japonsko armado so se sedaj pričeli hudi časi. Bolezni in lak >ta divjajo v japonski armadi. Čim dalje Japonci prodirajo za Rusi, tembolj si cttžuiejo dobavo živil Stradajoči Japonci sedaj že Ruse prosijo kruha. Rusi stoje pred veliko zmago. To priznavajo vsi, ki razmere pobližje poznajo. Politični ogle u Deželnozborske volitve v splošnem volilnem razredu se bodo vršile dne 20. septembra t. 1. Slučajno potrebne ožje volitve bodo potem 23. septembra. Kdo ima pravico voliti in kako se voli, smo pcphali v letošnji št. 12 »Našega Doma«. | Predsednik transvalske republike, katero so Angleži po triletnem bojevanju podjarmili. Pavel Krüger, je umrl v Ctarensu v Švici, kamor je zbežal, ker so mu Angleži vzeli domovino. Rojen je bil I. 1825 v Co-lesbergu v Južni Afriki. Od 1. 1883 je bil predsednik Transvala. Leta 1900. se j- odpravil v Evropo, da prosi pomoči za Bure pri evropskih državah, kar pa se mu ni posrečilo. Med tem so bili Buri premagani umrla mu je tudi tam njegova žena, zato se ni več mogel vrniti nazaj. Njegova zadnja želja je bila, počivati zraven svoje žene v rojstni zemlji. Vsled dovoljenja angleške vlade se bo njegovo truplo prepeljalo v Afriko. Torpedovke so preplule nevarno mesto in bile že ped okriljem obrežnih baterij. »Bajauu« pa je dal adrairal Makarov povelje. da se naj zedini z drugim hrodeviem. Majhna japonska križarica je skočila v stran in se skrila ia LiaoteSanskim rtom. A vse njihovo brodovje se je začelo umikati proti jugo- vzhodu. Pristanišče se je izpraznilo. Vse, kar je bilo spos hr.ega za boj, vse je šlo za admiralom Samo zaostale torpedovke so se še trudle, da dohite svoje tovarišice. Perepelmaja gora, ki stoji ravno proti vhodu na rs.lo, obrežje, Elektriška skala — vse se je napolnilo z množico gledavcev. Na Zlato goro je prišel veliki knez Boris Viadimirovič, a na Električno baterijo so šli načelnik kvantunške posadke general Stfiase), poveljnik trdnjave general Smirnov, načelnik trdajavskega topništva general Bely in drugi. Vsi so šli gledat merski boj in gotovo ni bilo nikogar v celem mestu, ki bi bil tedaj kaj drugega mislil. B I je re3eu trenutek. Začel se je boj s hudim sovražnikom. To so vsi čutili. Saj je b;i admiral Makarov ves čas, odkar je prišel v Port Artur, vedno manevriral z največjimi ladjami, vsako noč razpošiljal torpedovke, in vsi so govorili: Ne preide teden, pa bo Makarov nekisj velikega naredil. Res, Makarov je v kratkem času, odkar je bil tu, mnogo naredil. Z njim se je zn-čela živahnest, delavno&t v vseh morsk>h strokah. Makarov je oživel brodovje in tudi mesto. Vse je delalo, da bi s svojo energijo nadomestilo svojo maloštevilnost. Vse tri poškodovane ladje, »Palado«, »Retvizsna« m »Cesarjeviča« je dal kar najhitreje popraviti. »Kmalu, kmalu«, so govorili moržčakt, »bomo lahko začeli odkriti boj s so vraž nikom. Če je tudi onih več, nič ne de.« Ia na obrazu se jim je poznalo, da imajo trdno cado in si žele bitke. Nekaj ljudi se je začelo vračati. »Kam pa greste?« »Domov! Kdo bo čakal? S»j nič no vidimo. Japonci so ušli m se poskrili.« »Ne, ne, bodite uverjeni, to je le njihov manever (¡otovo je blizu oklopaa e^kadra, ki napade naše.« Točno so se potrdile te besede. Zopet se je pokazalo naše brodovje, daieč za njjm pa sovražni dimi. Mnogo jih je bilo —: trinajst, Štirinajst in osem samih oklopnic. Ne da bi se posebno približalo, se je soviažno brodovje postavilo v dve vrsti. Naše ladje, pred njimi »Petropavlovsk« z zastavo admirala Makarova, so se počasi bii žali redi, da se postavijo na svoje navadne postojanke. »Torpedovke v pristan!« je signaliziral Makarov in hitro so dvigale urne ladje nazaj. Vsi smo gledali le sovražnika in čakali strelov, a ničesar nismo slišali. Zdelo se da vsi nešesa čakajo. Tako je prešla ena minuta, .. . Kar se čuje votel, mehak strel. Takoj za njim še eden . .. Kaj je to? Salva? Okclu nosa »Petro pavlovsKa« se dvigom stolp belega dima, a za njim v sredi ladje oranževo-rjav oblak. Vsi smo kar otrpnili. »Začenja se! vzklikne eden. A ne, ne! Gotovo se je zgodilo nekaj groznega. Skozi daljnogled sem videl, da padajo težki predmeti. Na sprednjem ¡8m-borju se jo zlomil drog zastave. Za Boga! Tona! Nos se pogreza in !adja pade na desno stran. Rjav dim se še gosteje vsli, plameni začuo plapolati. Krmilo se dvigne m ieyi vijak se suče v zraku. Gost dim vse zakrije ia zadaj ob krmilu vidim črne pike, ki letajo semtertje Ko se je ladja nagnila na 40—45°, sem videl, kako »o te pike postajale gostejše in potem s krova padale navzdol Bili so naši mornarji, ki so padali v morje. Ogenj je objel krmilo, vijak se je še nekclikokrat zavrtel, in vse se je skrilo pod vodo. ' Vse brodovje je stalo mirno, kakor mrtvo. Ne enega glasu, ne enega gibljeja! Nihče ni veroval svojim očem. V poldrugi minuti je zmaajkalo a&še najboljše ladje, in ni se pocubila v boju, ne pod sovražnimi streli, ne zavita v dim svojih topov, ampak skrivnostno, n radoma, in nihče ni vedel, zakaj. .. OpIS L Šmarje pri Jelšah. Ko sem se pretočeno nedeljo zvečer vračal bo.j pozno proti domu, bilo je po desesi uri, zashšim naenkrat grozovit krik na naši železniški postaji. V prvem trenotka sem mislil, da se pretepavajo nočne barabe, ali da se je nesreča prigodila na železnici, ker je ravno med tem ?lak pndrdral na postajo. Za Boga! kaj se je zgodilo? Nič, nič hudega. Neumnost! Celjski nemčurji in drugi hajlovci, med njimi tudi nekaj šmarskih privandrancev. so se vlekli s posebnim vlakom nazaj domu iz Rogaško Slatine. Tam so si okrepčali svoje iačne želodce, da so lahko zopet hajlali med potom. Druge nesreče ni bilo. Tako so se grdo drli, kakor žrjavi, ali kakor da koljejo svinje pri peterih hišah v vasi naenkrat. In to naj bi bila prava omika ? Slovesno protestiramo, da bi hodili delat nemir v nočnih urah celjski Tevtoni tudi v Šmarje! Celjskim Slovencem pa želimo, naj jim Bes? podali prav mnoga uspeha proti nemčurski fskmaži pri narodni in gospodarski ozganizaciji. Slovenci! Proč z nemčurji! Proč z nemškutarsko nesnačajnostio in prismojenostjo 1 Geslo naj nam bo: »V«e za Boga in domovino slovensko!« »Svoji k svojim!« To bo najboljši odgovor na nemškutarsko oSabnost. Od Sv. Krištofa pri Laškem. Vrli občani! Občinske volitve so pred durmi; treba se bo deleži ti v polnem Številu ia tako rešiti čast slovenske občine. Znano vam je, kako so pri zadnjih volitvah nemčurji delali za hrbtom z mlačnimi ali odpadlimi neznsčajneži ter tako v prvem in tretjem razredu vrinili svoje ljudi v odbor. — Že v komisiji so bili ljudje, ki še pisati in brati niso znali; pri Štetju glasov je šlo vse navskriž in narobe. Zatorej volite može, koje vam bodo zaačajai, vrli možje Slovenci priporočali, na nemčurje in dobičkarje se še I ne ozirajte ter j>m še na vprašanja ne odgc- $ varjajte! Saj vidite, ca kakem glasu so sami in njih gospodarstvo, tudi v obč ni ne morajo taki vzgledno gospodariti; ne pozabite na dogodke na Laškem pri zadnji b^rmi ter se z gnjusom obrnite od takih. Glejte, kako so hoteli lov zase imeti, občina pa naj le Škodo trpi, da le oni zajce po ceni jedo. Veda v Rečici in na Breznem vam ceste podira, občina je mora popravljati, oni se pa gostijo s okusnimi slovenskimi postrvami in Bog varuj, da bi kdo le srpo pogledal kakega zajca ali ribo, boš bolj kaznovan, kakor če bi človeku nogo zlomil. To, kar je bilo najboljše in občini neslo največ, so vam že davno vzeli: toplice, pivovarno, železniško postajo, Horjaka — le pokopališče so vam Se pustili, da je morala občina za razširjanje plačati 2.000 K. Zdaj bi vam Se radi iztrgali slovenski jezik iz ust in vaSa posestva iz vaših rok ter jih tujcu dali. Zato na dan, slov. veleposestniki! ne sedite doma za pečjo, ampak pridite in volite može pravične in vnete za blagor občine ter slov. ljudstva. Ne recite po volitvi, da so slabo volili, temveč pridite in volite sami boljSe! Ne privoščite vendar tujcem tega satanskega veselja, da bi se bahali, češ, kaki tepci so, da jim vse kar iz voljne roke prepustite! Na dan, vrli kmetje, en dan vas ne bo spravil na beraSko palico, in vi boste imeli zavest, da ste storili svojo krščansko dolžnost! Ne recite, »bodo že brez mene«; če bi vsak tako rekel, potem bodo res brez vas naredili, ali kako? — Da vas bo vseh sram in mnogi reče prepozno: »Ko bi hil vedel, bi bil prišel.« Torej pridite, saj veste, da vas je kakor čebel v panju, in če bi se vam bližal kak sršen, bo jo moral popihati v svoje nemčursko gnjezdo. Da je od vas odvisno, raz vidi te iz tega, da je občinska hiša v tuji, tržki občini, kar bi se nikoli ne bilo zgodilo, ko bi bili nekdaj pravi, slovenski, značajni možje v odboru. Ne bojte se okraj, zastopa, da vam odpove podpore — in na to nemčurji najbolj grešijo — saj ni njih de:nr, vi plačat?, in kar je pravično vam morajo dati; sai tudi Mar. Gradec, Jurklcšter in druge občine dobijo in so vendar slovenske in zavedne. Torej, ne dajte se motiti, pridite in volite, kakor vam bodo vaši vrh in značajni slovenski možje svetovali. Bog, cerkev in domovina, vselej naše geslo bodi; materni jezik, slovenska občina, k Bogu, cerkvi, domovini vodil Bizeljsko. Letošnja jesen nam obeta posebno zadovoljnost; sadja bode obiio, kakor tudi vinska trta prav lepo kaže ter se je nadejati zopet prav dobre kapljice, ako nas Bog obvaruje pred kako posebno nevarnostjo. Ker je skozi vse leto vreme zelo ugodno, imeli bomo trgatev za celi mesec gotovo naprej, kako? navadno. Treba bode pripravljati posodo. Tudi sodarja imamo. Naselil se je namreč pred nekim časom tukaj, kateri se pa zna v nemštvu posebno odlikovati. Priredil je nad vrata svojega stanovanja veliko tablo z germanskim napisom: »Ferdinand Wieher Fassbinder«. Čuden je ta priimek, ali ni popacan ? Svetoval bi vam gospod sodsrski mojster, da bi vi le odstranili v svojo lastno korist vaš germanski napis, kateri je edini, ki dela spakarijo v celi občini. Napravite si pravi napis in prepričani bodete, da boste dosegli pri Bizeljancih, kateri 30 zavedni, večji upliv glede na vašo obrt. — V nedeljo, dne 11. t. mes. po noči je udarila strela v vinski hram tukajšnega posestnika Matija Mihelin, katerega je popolnoma upepeiila ž vso opravo in vinsko posodo. Zavarovan je bil baje za 400 kron, v tem ko znaša škoda štirikrat toliko. Posestnika nesreča, — zopet pa »kšeft« za kakega sodarja, ne pa za »Fassbinderja«. Razne stvari. las domačih krajec „Slovensko društvo" priredi v nedeljo, dne 31. julija 1904 ob 4. uri popoldne v Primčevi gostilni v Hotinjivasi javen shod, pri katerem bode govoril gosp. dr. R. P i P u S o splošni volilni pravici, gosp Fr. P i S e k pa o gospodarskih vprašanjih. K obilni udeležbi vabi — odbor. Politični shod pri Sv. Trojici v Slov. gor. se vrši v nedeljo, dne 24. julija ob pol 4. uri popoldan v prostorih gostilne Marije Mulec v Zgornjih Verjanah. Poslanec Jan. RoSkar bo poročal o svojem delovanju, Fr. Ž m a v c, posestnik od Sv. Roprta, pa bo govori! o novih volitvah za IV. kurijo. Možje domačini in sosedje pridite polnoSte-vdno! Zavedni mladeniči vdeležite se tudi vi shoda! Političen shod pri Sv. Juriju v Slov. goricah priredi lenarško tatol. politično društvo v nedeljo, dne 31. julija. — Nadaljni politični shodi tega društva se bodo priredili Se pri Sv. Lenartu, pri Sv. Benediktu, pri Sv. Ari, pri Sv. Roprtu, pri Sv. Barbari pri Vurbergu in v Bišu. „Katol. polit, društvo v Konjicah" bode zborovalo v nedeljo, dne 24. i. m. po večernicah v društvenih prostorih. Zborovanje je važno, ker se bode razlagala nova postava o 4. kuriji za deželni zbor in ker se bode dogovorih o poslancu, ki se bo v kratkem volil za to skupino. Posebno so povabljeni vsi župani konjiškega okraja. Politično društvo „Sava" bode zborovalo dne 24. t. m. pri Sv. Antonu v rajhen-burSki župniji ob 1. popoldne. Govoril bode poslanec Ž i č k a r o prihodnji dež. zboiski volitvi. Vinogradnikom pa se bo predavalo o pronovljenju vinogradov. K obilni udeležbi v? bi odbur. Promocija. Na dunajskem vseučilišču je bil dne 15. t. mes. promoviran doktorjem teologije . gosp. Ivan Jančič, kaplan v Kozjem. Osebna vest. Davkar A. G r e j a n je prestavljen iz Laškega v Ormož Iz šole. Deset slovenskih učiteljev pcšljo letos državna učiteljišče mariborsko v Slovenski Štajer; njih imena so: Fink Fran, Koren Martin, Košir Fran, Kovačec Anton, Lah Ivan, Mejovšek Radovan, S ta «3 te Martin, Šegula Fran, VoduSek Gustav in Žager Jos. S pošte. S 1. julijem so je ust:^noviia v Mariji Zagorje poštna oddajainica, ki ma vsak dan zvezo s poŠto v Pilštajnu. — Skušnjo za brzojavno službo so napravili poštni upravitelj Edvard Paš v Radencih, poštne upraviteljice Marija Jurša v Zreč*h, Marija Vrabl pri Sv. Bollenku pri Središču, Josip K ran je v Rečici ob P&ki, Alojzija Stermšek v Mariboru, poštna upravitelja Franc Landero v Štorah, Josip P e t o-var v Ivanjkovcih. Na mariborski gimnazij! je naredilo v petek, dne 15. t. mes. vsprejemni izpit za prvi gimnazijski razred 41 slovenskih dečkov. Ker se jih v jeseni gotovo vač kot že enkrat toliko oglasi, bodo morali napraviti dva slovenska oddelka. Matura na ženskem učiteljišču v Mariboru. Od 7. do 9. t. mes. so se vršili zrelostni izpiti na učiteljišču šolskih sester, katero so dovršile sledeče maturantinje: Col-nerič Marija, Coretti Justina, Dolin Frančiška, Frenner Antonija (z odliko), Gajšek Msrija, GoriSek Matilda, Gierlinger Marija, pl. H ff • mann Andreja (z odliko), Jurič Terezij-!, Hladnik Marija, Kosi Nika (z odliko), Kossek Marija (z odliko), MeSek Ana, Paulošič Marija, Pirkmeier Marija (z cdliko), Planker Ema, Preskar Melita, Prosenc Frančiška, cicheligo Štefanija (z odliko), Solk Karolin?,, Terstenjak Ema, Vipave Zora (z odliko), Vodiczka barija (z odliko), Zsmejic Ema. Poziv slovenskim umetnikom! Dijaško umetniško društvo »Verna« na Dunaju je vsprejelo na svojem V. rednem občnem zboru enoglasno nalogo, prirediti, kot edino poslujoče slov. umetniško društvo, slovenski oddelek jugoslovanske razstave v. Belemgradu. Ta oddelek bo ločen v en del, kjer bodo dela slov. upodabljajočih umetnikov sploh in v drug, kjer bodo izložena le dela »Vesne«. Odbor društva »Vesne« je že začel razpošiljati natančna pojasnila posameznim umetnikom. Ker pa mu niso znani vsi naslovi, prosi tem potom vse one gg. umetnike slikarje, kiparje, arhitekte in umetn. obrtnike, kateri niso še dobili nikakega poziva, naj ga blagovolijo naročiti z dopisnico pod naslovom: »Vesna«, Dunaj III/l, Thongasse 10. Pri Sv. Benediktu v Slov. gor. bo kmalu delovala nova parna žuga. Lani si jo je omislil g. Alojzij Hible.-", in so je bili ljudje prav veseli. Toda g. Hibler jo je letos prodal Dom. Kosčrju v Gasteraju in se preselil v Kapelo. Žal nam je bilo za tega narodnega gospoda in njegovo vrlo gospo. Hvaležni mu moramo biti, da je tukaj vzbudil vsaj nekaj podjetnega duha. Tukajšnji veleposestnik, Janez Krmek, si je namreč kmalu po odhodu Hiblerjevem oskrbel novo parno žago, ki že stoji tik okrajne ceste, ki bo letos dodelana do Benedikta. Koristna naprava torej ostane pri nas. Živela slovenska podjetnost! V Slov. Bistrici je umrl minoli teden g. Franc Kresnik, orožniški postajevodja, v 26. letu. Rusi v Središču 1. 1799. L. 1799 so štirje ruski vojni zbori potovali z Ogrskega črez Središče in Ormož, ko so šli Avstrijcem na pomoč na Laško zoper Francoze. Teden dni je bilo v Središču vse polno ruskih vo- Jakov. Dne 1. junija je prišlo tjekaj 2241 mož pod vodstvom general-majorja Eašina, 2. junija 2196 mož pod general-majorjem knezom Volkonskim, 3. junija 4030 mož pod general-majorjem Mavorovom in 4. junija 2554 mož pod general-majorjem Rachbinderjem. Meseca julija je za temi pripeljal še major baron Stsckeberg Se 205 vojakov, ki so bili na prtu opešali. (Po zapiskih rajnega Mat. Sle-kovc*) Mariborske novice. Čez zapuščino umrlega trgovca g. Mateja Slergar je napovedan konkurz. Poročil se je dne 18. t. m. na Dunaju g. profesor dr. Frančišek Lastavec, doma pri Veliki Nedelji, z gdč. Poldi G r i u e r , hčerko miniaterijalnega svetnika ua Solno-graškem. Ruše. Dna 18. t. mss. se je našla pri ribniku g. Lindlna moška obleka in ker ni nihče vedel čegava da je, se je naznanilo orožnikom, kateri so takoj začeli iskati po ribniku. Po večurnemu naporu gg. postaje-vodje Antona Prelog in orožnika Franca Kačnik se je posrečilo najti truplo 50 letnega kovača Miha Giazerja, doma iz Ruš. Nesrečnega je prijel krč v vodi. Sv. Ilj v Slov. gor. Ni mi znano, če je povsod tako huda suša kot pri nas, oa vendar sem prišel do zaključka, da je v Št. Ilju najhuja suša — namreč pri naših po-silinemcih. Včasih »regira suša« v njihovih mošnjičkih, a sedaj se je ta preklicana »suša« zasukala kar na njihove studence. Drugod Slovencem ti ljudje privoščijo vsaj kozarec mrzle vede, a pri nas niti tega ne. Morda še ni vsem čitatelje n »Slov. Gosp « znano, da so naši posilinemci začeli graditi nov maga-cin — ljudje pravijo, da bodo spravili vanj dolge nosove, ki jih skupijo pri volitvah — ker je poprejšni postal premajhen. Ker niti svojih zidarjev dovolj nimajo, zato so morali najeti si slovenske; pa čujte, kako zapoved so dobili le-ti! »Vsi morajo iti na hrano h hotelirju Felserju!« Pa ker naši poiteni zidarji tega niso hoteli in so raje šli h gosp. Brusu, zato jih je doletela kazen. Prepovedalo se jim je strogo, piti vodo iz šulferajn-skega studenca. Bili so najbrž v strahu, da bi jim zidarji ne izvlekli preveč tistega duh-tečegi »alkohola« iz studenca, ki ga posilinemci rabijo za zdravilo proti njih — moš- UjiJllri «"¡¡j. -xt»nica ob kor. železnici. Dne 10. t. m. je strela udarila pod Velko Kapo fara Ribnica ter ubila eno kravo in teleta. — Dne 11. t. m. je pa udarilo v Oivaldovo pristavo ter jo popolnoma vpepelilo. V Iljaševcih je umrl g. J .n. Farkaš, ud okraju, zastopa in soustanovitelj okrajne posojilnice v Ljutomeru. Gornj ¿radgonske novice. D ktor modroslovja je postal 18 t m. na graškem vseučilišču naš domačin a Stavešinec, g. Ant. M&jžer, profesor v Pazinu. Srčne ča-stitfee! — Izginil je, ne ve se kam, čevljarski vajenec Peter Škrlee, doma na Melčh. Zdaj pa iščejo oblasti. — V Muro je padel klobuk Štefanu Rtjdeku, mizarskemu vajencu iz Crešnjevec. Šel ga je lovit, pri tem te pa vtopil Trupla še niso našli. — Letina se kare slaba. Ž.to je vležeao, grozdje se suši in odpada. Edina izabe a se še drži. Sadje bo skoro zrelo. — Orehovski Liikovnjak, Miklož, Krištcf in drugi »ŠLajerčevi« Križ-kraži bi radi stopili v tukajšno Bralno društvo; to sklepamo iz tega, ker se v »Štajercu« toliko zanimajo za društvo. Toda ne boš, Jaka! Ljubljenci ptujske »giftne krote« ne pride o v Brslno društvo, ksr častijo »starega« Boga. Raz'oček med njihovim »starim« Bogom, na katerega se vedno sklicujejo in našim je namreč ta, da njihov uči ljubezen do bližnjega teko: Slovenec ljubi Nemca! Ne gani z mezincem, četudi Nemec s tebe kožo potegne! Naš Bog pa uči: Tudi Nemec mora Slovenca ljubiti. Slovenec ima na svoji zemlji če ne več, vsaj ravno toliko pravic do življenja ko Nemec! Sv. Jurij ob Ščavnici. Dne 3. t. m. se je vršil pri nas čebelarski shod, kateri je bil prav mnogobrojno obiskan. Razun domačih čebelarjev ni manjkalo vrlih Kapel-čanov in Gornjeradgcnčanov, kar pa je še posebno omeniti, so bili mladeniči obilno zastopani. Gosp. Jurančič nam je v jedrnatih besedah razložil, kako se čebele oskrbujejo tekom leta, kako naj ravnamo ž njimi na spomlad, v poietju, na jesen in kako je naj prezimujemo. K-ončno nam je go pod govornik razložil pomen in delovanje čebelarskega društva za Spodnje Štajersko, ter pozval navzoče naj pristopijo ob Ino k temu koristnemu društvu, kajti le v združenju je moč. Na to se jih je takoj dalo toliko vpisati, da se je ustanovila »Podružnica čebelarskega društva« s sedežem pri Sv. Juriju ob Ščav-nici. V odbor so bili voljeni sledeči gg.: Al. Korošak, predsednik, A. Vogrinec, namestnik, Rad. Nemec, tajnik in blagajnik, Ferd. Hra-šovec in Pelcl iz Gornje Radgone, odbornika V Jablanah na Dravskem polju se je v ponedeljek okolu polu 5 pokazal na nebu majhen oblak in naenkrat je zagrmelo in strela je na treh straneh udarila. Prvič j t udarilo v vasi v hišo posestnika Medveda in je šia strela skozi tri sosedne hiše, ki so bile naenkrat vse v plamenu. Zgorelo je pet poslopij. Istočasno je udarilo tudi v voz kmeta Bašpora, ki je basal žito na polju. Voz je zgorel popolnoma, samo železje je ostalo, konja sta ubita, vredna 700 gld., hlapca je pa omamilo ter so ga nezavestnega prepeljali v ptujsko bolnico. — Tudi v Stareš:ncih je istokrat udarilo v lepo, veliko lipo ter jo na tisoč kognv raztrgalo. Iz Poljčan. Dne 18. t. m. je utonil v Dravinji tovarniški delavec Jurij Repnik, doma v Framu pri Mariboru. Šal se ja ob pol 1. popoldne kopat; nevešč plavanja prišel je na globoko, toda njegov tovariš Soršak prišel mu je pravočasno na pomoč tor ga spravil zopet v plitvo vodo. Kmalo na to je zašel zopet v globoko vodo, klical je na pomoč, a zdaj ga Soršak ni mogel več rešiti. Tridesetletni mož zapušča vdovo in otroka. Nagle in neprevidene smrti reši nas o Gospod! Turški vrh. V zadnji številki poroča »Slov. Gospodar«, da sta se stepla Jožef Zernec in Janez Rihterič v Turškem vrhu, kar se ie pa tako zgodilo: Dne 25. junija sta kosila fanta Janez Rihterič in Jožef Jurenec iz Brezovca, župnija Sv. Barbara, pri Janezu Možinu v Pistikah, občina Gorenski vrh. Preobilo zavžito žganje je bilo vzrok, da sta se zaradi premajhnega zaslužka sprla. In ko je Ivan Rihterič klepal koso, je v silobranu tako močno Jožefu Jurencu, ki ga je napadel, prerezal trebuh, da so se mu čreva izsula. Hvalevredno so te sksz&li pri tem dogodku naš* gg orožniki, ki so ranjenca obvezali, naprosili voznika in ga ponoči spremljali v ptujsko bolnišnico, kjer je kmalu um^l. — Na čast slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda sta na njuni god, ker je prejšno noč preveč deževalo, g. Franc Geč in g. Anton StrajnSak s pripomočki nekterih dobrotnikov, j posebno č. gosp. dekana, priredila veličasten I kres v obliki križa, kakoršnega še tukajšno prebivalstvo ni videlo. Rakete, umetni ogenj in gromi topičev so oznanjali dalni okolici, da tudi tukaj živijo Slovenci, katerih duh gori za probujo našega naroda. Pri Sv. Rupertu nad Laškim bo v nedeljo, dae 24. t. m. po večernicah v šoli predaval dež^ni potov, učitelj g. Fr. Goričan o živinoreji. Posestniki, živinorejci in sploh vsi prijatelji kmečkega ljudstva dobro došli! Rečica v Savin. dolini. Piše se nam: Letina, v na:em okraju srednje kaže. Tako zgodnji žetve še ne pomnijo niti najstarejši ljudje Bilo je več viharjev, ki so posebno pšenici dosti škodovali. Sadje dobro kaže, zlasti obeta, da bo mnogo jabolk. — V Št. Janžu se gode v neki hiši pohujšljive reči, poboljšajte selj Narodni dom v Brežicah se pripravlja kaj pridno na otvoritveni praznik dne 14. avgusta t. 1. Vsakemu narodnjaku, ki si ogleda to krasno stavbo, širi se srce radosti na novo imenitno prirejenih prostorih. Od tal do strehe vse novo, starega poslopja, na kojega temelju se dviguje novo, ni več poznati, vse praktično, prostorno razdeljeno: velike gostilniške sobe, prostorna privatna stanovanja, mnogo sob za tujce, krasno, moderno in luksurijozno opremljena velika dvorana s stalnim odrom, povekšani vrt s steklenim salonom, veliko /er&ndo, — vse razsvetleno z lastno plinovo lučjo — dela nepopisni utis na obiskovalca. To stavbo torej sa pripravlja brežiška čitalnica slavnostno izročiti javnosti. — Upoštevajoč vele-važni pomen narodnega zbirališča ravno v Brežicah, so se na vabilo čitalnice prijavila k sodelov nju nepričakovano mnoga pevska in sokolska društva, hrvatska in slovenska, tako da obeta ta dan biti dan probuje in narodno zavesti. Iz vsega, kar pripravlja brežiška čitalnica za ta dan, s.i da sklepati, da bo omenjena otvoritvena slavnost velikanska, da se bo vsakemu posamezniku nudil poseben umetniški vžitek. Ta dan torej v Brežice, da poKažemo z mnogobrojura številom, kako ve slovenski rod ceniti vsak pojav narodne samozavesti in posesti, med katere se mora smatrati Narodni dorj v Brežicah. Hmeljarsko društvo v Žalcu v Sav. dol. naznanja vsem onim, kateri hočejo priti obirat hmelj in pa tudi drugim, kateri zamorijo opravljati težja opravila v hmeljnikih in sušilnicah, da bode hmelj letos za 14 dni poprej dozorel in da se bode obiranje pričelo letos v pondeljek dne 1. avgusta. Obiralci dobe za vsaki nabrani škaf po 12 vinarjev in enkrat na dan toplo Kosilce. Pozor svinjerejci! Svinje zelo bolehajo na rudečici! Veliko jih je že pocrkalo na ti bolezni. Vsak naj na svoje svinje pazi! Držite jih, koliko mogoče v hladnem, ne sme jim manjkati vode za piti in kopati. Ne sme se pokladati vroče jedi, vsaka jed naj bo pa dobro prekuhana in dobro na drobno zmečkana. Dodati je nekoliko grenke soli. Dobro je pokladati zelišča, toda ne parjena, morajo pa se tudi zrezati. Vsak pa naj ima svoje svinje doma, ne pa jih okoli goniti, ker je bolezen nalezljiva. Cerltreme str&rl. Duhovnim svetovalcem je bil o priliki škofovske vizitacije imenovan čast. gosp. Davorin M e š k o, župnik pri Kapeli. Blagemu duhovniku in rodoljubu iskrene čestitke! Iz Rus. Devetstoletn:ca ruške cerkve. Letos se obhaja devetstoletnica obstanka ruške cerkve. Ruška kronika, stari letopis, sicer pravi, da je bila ruška cerkev leta 905 na mesto neke stare kapele postavljena; drugi popisi, kakor napis nad velikimi cerkvenimi vratami in na eni podobi v cerkvi ?a kažejo in trdijo, da je cerkev bila 1. 1004 dogotovljena. To velja od prvotne cerkve. Vsled tega se je leta 1804 obhajala osemsto-letnica ruške cerkve, kar več podob v cerkvi svedoči. Romarska cerkev v Rušah je že od starih časov imenitna, romarjem priljubljena in od njih močno obiskovana; zato hočemo letos devetstoletnico ruške cerkve slovesno obhajati, in sicer na ruško nedeljo, praznik Marijinega sv. imena 11. septembra in pred v soboto z romarskimi procesijami iz raznih krajev, posebno Slov. goric. V osmini praznika Marijinega sv. imena se bode prihajajočim romarjem postreglo, ki ali posamezno ali v procesijah našo cerkev obiščejo. Odpustki so trojni: za obiskovanje ruške cerkve, osminski praznika Marijinega sv. imena in jubilejski. Natančni red sledi pozneje. Kdor želi zgodovino ruške cerkve, romanja v Ruše, in sploh od Ruš več zvedeti, naj pogleda v »Drobtinice« leta 1865—1866 in »Marijine božje poti 1888, kakor jih je družba sv. Mohorja izdala. Poučni tečaj za organiste. »Cecilijino društvo za lavant. škofijo« priredi zadnje dni meseca septembra t. 1. v Mariboru poučni tečaj za organiste. Naprošeni strokovnjaki so svoje sodelovanje že zagotovili. Natančneji vspored, čas itd. se objavi v kratkem. Izpit na cerkveno-glasbeni šoli v Celju. Šolo je obiskovalo v preteklem letu 24 učencev, a pet jih je delalo izpit, in sicer: Korbuu Jožef Jan Jožef, Ocvirk Leopold, Močnik Franc in Novak J. Pri skušnji so bili navzoči mil gospod opat celjski kot nadzornik Sole, č. g. Trop iz Maribora kot odposlanec prč. ordinarijata, ter več čč. gg. duhovnikov in organistov. G. ravnatelj Bervar je izkušal temeljito nauk o harmoniji, modu-laciji, imitaciji in dvoglasnem kontrapunktu. Odgovori učencev so pričali, da se je gospod učitelj tega predmeta pcsebno zavzel in da je dosegel lep uspeh. Istotako so nas vrlo zanimali odgovori iz zgodovine, glasbe sploh in posebej iz cerkvenega petja. G. dr. Jožef Somrek, mestni kaplan v Celju je poučeval v tem zavodu o liturgiki in službi cerkovnika. Na vsako vprašanje so učenci točno in spretno odgovarjali. G. ravnatelj Bervar nam je z gojenci zapel Libera, antifono Dirige, Magnificat, In paradisum iz opravila za mrtve. Tudi tu so ka ali učenci dokaj spretnosti. V igranju na orglah sta se posebno izkazala učenca Korbun in Ocvirk, a tudi ostali trije so igrali dobro, cerkveno. V sviranju na klavirju je poučeval gospod Arzenšek. Ihpeh je pokazal, da so se učenci vežbali marljivo pri izbornem učitelju. G. dr. Pegan je z vso vnemo pospeševal splošno naobrazbo pri gojencih, poučeval je latinščino, kolikor je potrebna organistu, da liturgični tekst pravilno in lepo bare ter razume, kar mora peti. Celo čudili smo se, kako dobro so se učenci naučili skladnje, spregatve, zaimkov, Stevnikov itd. Organist more na deželi večkrat opravljati službo cbčinskega tajnika Prav dobro so bili nekateri učenci poučeni v poslovanju, katero ima opravljati občinski tajnik. A da ne pozabi, česar se je bil naučil, ima vsak napisan vzorec, kako in kaj ima storiti v p osi- meznih slučajih svoje službe. Ni Škodljivo za današnje razmere, da razume tajnik vsaj nekoliko nemški. Tu je drage volje poučeval veleč. gosp. upok. nadučitelj Cizelj iz Celja. — Gospodu ravnatelju in gg učiteljem pa treba častitati na dobrem uspehu. Sv. Rnpert nad Laškim. Preteklo nedeljo, 17. t. m. se je vršila pri nas redka slovesnost. Pobožnega ljudstva se je kar trlo. Župnijska cerkev je bila že zelo popravila potrebna, zato je nas gospod župnik skrbel, da se je popravila in s slikami okrasila. Miadi in stari so se zelo veselili na to slovesnost, blagoslovljenja preslikane župnijske cerkve. Na predvečer svečanosti so ob milem pritrkavanju zvonov na visokem griču nad cerkvijo grmeli topiči, zažigali so se visoko-leteči raketi in umetni ogenj, ki je spreminjal temno noč v čarobno podnebje. Zraven je svirala godba in so se glasile narodne pesmi. Zbrala se je na tem kraju neStevilna množica ljudstva ter občudovala ta krasni prizor. Drugi dan pa je bilo pri Sv. Ruprtu ljudstva domačega in iz sosednih župnij toliko, kakor še dozdaj nikoli. Taksne slovesnosti Se Sv. Rupert ni videl, so rekli stari ljudje. Ta svečanost bo za nas trajni spomin na 50letnico v čast brezmadež. Spočetja Device Marije. Cerkev je na fresco preslikal g. Marko Vi-potnik iz Žalca v splošno pohvalo in zado-voljnost. Aruštrena poročila. Iz Ptuja. Šestdeset let, 1861 naprej, začele so se tudi med Slovenci snovati v prvi vrsti čitalnice ali bralna diuštva, da ni probujaL. slovensko ljudstvo. Tudi Slovenci starodavnega mesta Ptuj niso hoteli zaostati. G. Miha Herman, dežel, in drž. loslanec ter sodnijski pristav v Pluju, skliče dne 23. jul. 1. 1863. vse zavedne Slovence iz mesta in okol ce v pogovor zaradi ustanovitve čitalnice. Ker so sicer hitro potrjena pravila Se le 21. rcaja 1 1864 došla, otvorila se je čitalnica dne 1. jun. 1864. Otvoritve naše čitalnice, katere se je udeležilo 1200 ljudij, so se udeležile deputacije celjske in mariborske čitalnice, gg. pevoi iz Slov. Bistrice in Frama, gg. dr. Kočevar, dr. Sernec, dr. VoSnjak, Ra-taj, Božidar Rajč itd. PriSli so tudi bratje Hrvati iz Varaždina, Ormožani, Ljutomerčani, Središčani in mestni župan. Svirala je mariborska mestna godba. Med drugim govoril je tudi g. dr. VoSnjak, končavSi svoj govor tako-le: »la takrat, ko bode vsak izmed naših rojakov se zavedal svoje slovenske krvi, ko bo vsak z veseljem pripravljen, vse premoženje in življenje žrtvovati na oltarju domoljubja takrat bo visoko v čistem zraku vihrala naša zastava in po vsem slovenskem svetu bo veselo dcnela pesem: Naprej zastava slave! in pevci so zapeli petero skupnih zborov: Naprej zastava slave, Savica, Budnica, Slovenska dežela in Hej Slovani. Dne 1. junija t. 1. izpolnila je torej ptujska čitalnica 40 leto svojega obstanka. V proslavo te redke obletnice je odbor sklenil prirediti v nedeljo, dne 24. julija t. 1. koncert, obsegajoč godbo in petje s sledečim vzporedom: 1. Ob polu 9. uri dopol. slovesna sv. maša v samostanski cerkvi. 2. Od 11. do polu 1. ure promenadni koncert v »Narodn. domu«. 3. Od 4 ure naprej pravi koncert z godbo in petjem. 4. Vsprejem gostov na kolodvoru ob 10. uri dopol., ob 2. in 4. uri pop. Vstopnine ni. Da si zagotovimo slovansko glasbo, naročila se je društvena godba ljubljanska. Prosimo slavne čitalnice, bralna, tamburaSka in sokolska društva itd., da se udeleže naše slavnosti ter čitalniški odbor pravočasno ob-veste, če s? žele njih odposlanci udeležiti skupnega obeda, ne banketa. Nobena slovenska občina iz bližnje in daljne okolice naj ne bode nezastopana! Na veselo svidenje dne 24. julija t. 1.! J. K. Odbor „Slov. pevskega društva" prosi vse gg. poverjenike, slavna pevska društva, č. pevke in pevce sodelujoče pri slavnosti dne 7. avgusta t. 1. v Mariboru, naj vzamejo jim doposlane note s seboj, sicer bi jih manjkalo pri koncertu. Ker bode skupna pevska vaja prepotrebna, posebno glede pred-naSanja novih skladb, prosijo se vsa slavna pevska društva, posamezne č. pevke in pevci, da poidejo že predpoldan v Maribor. Začetek koncerta bode ofc pol 4. do pol 6. ure, torej bo za tiste udeležence jako ugodno, ki se žele odpeljati zvečer ob četrt 8. uri iz Maribora. Udeleženci, ki žele prenočišča, naj se obrnejo na lokalni odbor v Mariboru, na g. dr. Milana GoriSek, odvet. konc. v pisarni g. dr. Glaserja. Vspored koncerta se kmalu objavi. Za mariborsko dijaško kuhinjo so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Šumenjak iz Ljutomera 2 K, J. Ceh, nadučit. soproga, kot kruh Sv. Antona 4 K, Gregor Hrastelj, župnik 5 K, Zafošnik, uradnik banke »Slavije« kot kruh sv. Antona 5 K, Klub 20 K, Kavčič, profesor 10 K, A. C. 170 K, Jožef Benčan, knježji lovec, kot kruh sv. Antona 4 K, Vozlič, kaplan 10 K, Kazenska obravnava proti U. B. 10 K, Wutt, ces. kr. nadkontrolor 2 K, Alojzij Čižek, katehet na meščanski Soli 10 K, Korošec 140 K, N. 30 v, J. Č 4 K, mariborski bogoslovci 25 K. Prisrčna hvala vsem dobrotnikom! Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Benediktu v Slov. goricah je gotova stvar. Pravila so že potrjena. Ustanovni zbor bo v nedeljo, dne 7. avgusta pri Sv. Benediktu. Ta podružnica je ustanovljena za župnije: Sv. Benedikt, Sv. Ana, Negova, Sv. 'trojica in Sv. Anton v Siov. gor. Že sedaj opozarjamo dekleta in žene, pa tudi može in mladeniče, da pribto-pijo kot udje. Prepričani smo, du bo ustanovni zbor dne 7. avg. združil vse, kar narodno čuti in mi3li v imenovanih župnijah, zlasti pa naše narodno ženstvo, zakaj družba sv. Cirila in Metoda potrebuje pa tudi zasluži našo podporo. Na delo posebno dekliške zveze! Gasilno društvo pri Sv. Lovrencu na Drav. polju izvrstno napreduje. Posebno pa, ker se je poprijelo slovenskega poveljstva. Le tako krepko naprej, slovenski sinovi in Bog vam bode pomagal! Prisrčna hvala vsem našim vrlim rojakom in dobrotnikom, kateri so dosedaj to društvo podpirali, posebno pa našemu preč. g. Ivanu Strbak, min. vik. na Dunaju in g dr. Mateju Osenjak v Gradcu. XIX. redna velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v Žalcu pri Cslju bo v četrtek, dne 4. avg. 1904. Vzpored: 1. Sv. maša ob 10. uri v župni cerkvi. 2. Zborovanje ob 11. uri v dvorani g. Hodnika, e) Prvomestnikov nagovor, b) Tajnikov o poročilo. c) Blagajnikovo poročilo, č) Nadzor-ništva poročilo, d) Volitev jedne tretjine druž-binega vodstva, e) Volitev nadzorništva. f) Volitev razsodniStva. Ljubljanski „Sokol" je praznoval dne 17. in 18. t. mes. 40 letnico svojega obstoj?» na jako slovesen način. S Štajerske se je udeležil te slavnosti »Celi-.ki« in »Murski Sokol«. Posebno velikanska udeležba je bila od strani Cehov in Moravčanov, katerih je doslo okoli 1400. Tudi Hrvatov je bilo okoli 200 Sokolska odposlanstva so bila iz Dalmacije, Srbije, Bulgarije, Poljske in Amerike. Vseh sokolov skupaj je bilo nad 2000. Gospodarske drobilnike. Kažipot do blagostanja sreče in xa- dovoljnosti kmetskega stana. (D»«e.) Komur dandanes kmetija nese 3 %, ta ima izvrstno urejeno posestvo, kdor dobi 2% ta se lahho Šteje za srečnega, kdor dobi 1%) temu ni s la mrmrati. Kdor ne dobi nič obresti, samo da nima izgube, je Se tudi lahko zadovoljen. Komur se posestvo ped navadnimi razmerami viSje obrestuje kakor po 3%, je izvanreden gospodar, h kateremu bi se šli vsi kmetovalci lahko učit. Nekaj jako važnega in resnega lahko vsakdo iz teh podatkov izprevidi, namreč: kako ceki jo mogoče, da bi zadolžen kmet obstal, če mora dolgove po 5% in Se višje obrestovati, kmetija pa, na katero jed olgove napravil, mu jih obrestuje k večjemu po 3°/o navadno pa po 0% Eden ali drugi zadolženi kmet si bede mislil, res je huda, pa tako nevarno vendar le ni. Ca bi v resnici tako bilo, bi jaz že zdavno več kmet ne bil. Dvajset let že g spodarim, in čeravno sem močno zadolžen, upam, če bi božja volja in volja mojih upnikov, gospodaril bom Se do svoje smrti. Za vse, kar na posestvu pridelamo, potrebni so trije faktorji: delo človeka, delo kapitala, naloženega v živini, poslopju, orodju in gotovini, katere je potreba za različne izdatke, in tretjič delo zemlje. Ce pridelano blago ne pokrije stroškov pridelovanja, tedaj eden aii drugi od teh faktorjev ne dobi plačila. Zgoraj smo trdili, da obdelovanje zemlje ne dobi plačila, ker namreč kmet dobi premalo ali celo nič obresti od svote, katero je dal za posestvo. Vzrok, da zadolieui kmetje le še životarijo, je ta, da drugi faktor, to je delo človeka, delo meta in njegove rodbine ne debi zasluženega plačila. N. pr. če bi kmet z ženo in odraščenim otrokom v tujo službo Sel in tam tako pridno in skrbno delal kakor na domačiji, tako lahko računa po današnjih razmerah na dobro hrano Društvena naznanila. Prostov. požarna bramba pri Sv. Martina na Paki priredi povodom blagoslovljenja nove brizgalnice veselico v nedeljo, dne 81. t. m. ob pol 4. uri popol. v gostilni g. Iv. Bizjaka. Loterijske Številke Gradec 16. julija: 16, 14, 68, 80, 35. Dunaj 16. julija: 37, 69, 57, 13, 41. 1 Vsaka beseda stane 2 N^jmai\ja } objava 45 v. MALA OZNANILA Vsaka beseda stane 2 vin. j-B-LrčrSBigrilBSBGBj Vsaka beseda $ j stane 2 v. fj] J Večkr. objava pc dogovora. Ti inserati se samo proti predplačila 3prejemajo; pri vprašanjih na upravništ»e se mora znamka za odgovor pridejati. Proda se. Stampilje iz kavčuka, modele za pred-tiskarije izdeluje po ceni Karol Karner, zlatar in graver v Mariboru, gosposka ulica št. 15. 426 61—6 Hiša v Studencih pri Mariboru, blizu cerkve in šole, se proda. — Naslov pove upravništvo. 448 10—6 Posestvo, v lepem kraju, 5 minut od kolodvora, obstoječe z več njiv in z lepim sadnim vrtom. Izve se pri lastniku v Moš-kajncih št. 33. 482 3—3 Travnik na Lazah ali Vilkomi in les v Polički vesi je na prodaj. Več pri Al. Gornik, Jareninski dol, Jarenina. 8—8 Izvrsten harmonij se proda radi preselitve pod zelo ugodnimi pogoji. Kje, pove upravništvo. 492 3—8 ■^m^—^m Novozidana hiša z gospodarskim poslopjem in 936 □ sežnjev polja, 8 let davka prosta, se po ceni proda v Novi vasi št. 164 pri Mariboru. 497 8-2 Trgovina z mešanim blagom, deželnimi produkti in izvozom namiznega so-čivja, dobro idoča, se takoj proda radi rodbinskih razmer. Najemnina neznatna, letni promet 60.000 K. Prevzame se lahko ugodno z zalogo ali brez Aje. Odkupnina brez zaloge 800 K. Ponudbe naj se pošiljajo na F. Sch. Nr. 100, poste restante. Maribor, glavna pošta. 506 2—2 Posestvo se proda, obsegajoče 221/, orala, v lepem kraju, z dobrimi njivami, travniki in lesom. Gospodarsko poslopje je v najboljšem redu. Okoli tega se razprostira velik in lep sadonosnik, kateri obeta obilo sadja. Posestvo se proda radi staroiiti gospodarja in proti lahkim pogojem. Več pove Svojmir Selinšek na Tržaški cesti št. 59 v Mariboru. 510 2-2 Lepa, zidana hi&a, z več sobami, kletjo, z velikim hlevom in s pristranskim vrtom, je takoj na prodaj v lepem kr«ju, ob veliki cesti, r.ekaj minut od lepega trga na Spod. Štajerskem, zraven podružne cerkve, po zelo nizki ceni, po dogovoru in na obroke. V hiši je že biia dobro obiskana prodajalna in gostilna. Zraven spada en oral vinograda, na lepi, solnčni legi, pripravni za amerikanske nasade, z dobro ohranjenem hramom. Vse to je pripravno za vpokojenega duhovnika, učitelja ali za rokodelca. Naslov pove upravništvo lista. 508 3—2 Novozidana hiša v Studencih št. 162 pri Mariboru se po ceni proda. Tri stanovanja, perilnica, klet in velik vrt za zelenjavo z brajdami, 511 3-2 Hiša s 4 stanovanji, dobroidočo bra-njarijo, */« orala njive in sadono3nik, se prod& po nizki ceni radi bolezni, blizu šole v Poberžah št. 37 pri Mariboru. Mala hiša z 2 sobama, kuhinjo, kletjo, 'U orala zemljišča, se po ceni proda Lembacherstrasse 167, Maribor. 527 3—1 Velika vila in mala hiša, obe z vrtom za zelenjavo in sadonosnikcm, vodovod, stanovanja za penzijoDiste, vila je tudi za gospodo zelo sposobna, se prod». Natančneje pri Antonu Merčun, Maribor, Weinbaugasse 2. 522 3-1 Prodaja hiše. Občina Novacerkev proda svojo hišo v Novicerkvi h. št. 15. Hiša je jako lepa, enonadstropna in ima za vsako trgovino ali obrt, sposobne prostore. Pri hiši je lep vrt in trata. Cena in podrobniši plačilni pogoji se poizvedo pri županstvu v Novicerkvi. 525 3-1 V najem se da. Hiša z gostilno in trgovino z mešanim blagom se da v najem, letni premet 20.000 K skupaj, na gavni cesti Ptuj— Krapina. Najemnina nizka. Ponudbe se naj pošljejo: „300" glavna pošta Ptuj. » 494 2—2 Proste službe, Delavke in delavce sprejme v stalno delo tovarna Wesely & Comp. v Gotov-Jjah. 3—3 Krojaškega učenca, poštenega, sprejme takoj g. Jakob Caplo v Selnici ob Dravi. 486 8—3 Učenca, slovenščine in nemščine zmožnega, sprejme takoj trgovina z manu-faktumim blagom Alojzij Gnivšek, trgovec v Mariboru, grajski trg 2. 501 2 Pridnega trgovskega učenca sprejme Karol Herzog, trgovec s špecerijskim blagom v Mariboru, Franc Jože* fova cesta št. 27. 498 2—2 Učenca za trgovino z mešanim blagom in poljskimi pridelki sprejme takoj Jan. Lešnik, trgovec v Šmarji pri Jelšah. 502 8—2 Lepo posestvo se proda v Studen cih št. 94 pri Mariboru s krasnim stanovanjem pod lahkimi pogoji. — Janko Cirič, posestnik.. 521 3—1 Prodaja okenj in pohištva. Krajni šolski svet v Framu, postaja Rače, prodaja več popolnoma dobrih okenj (okviiji s šipami in žaluzijami vred) visoka hišna vrata, več majhnih vrat, stare strešne cevi in razno pohištvo. Kupci se naj pri tamkajšnem nadučitelju oglasijo. 521 2—1 Učeneo se sprejme pri ključavniškem mojstru Matiji Hočevar na Rogoznici pri Ptuju. 609 2-2 Dva učenca, nadarjena, iz poštene hiše, sprejmeta se takoj v trgovino Andrej Goloba, Koprivnica, Štajersko. 513 4—2 Dva drvarja, poštena, katera znata tudi oglje kuhati, sprejme na dalj časa koder dobita tudi stanovanje pri Blažu Urbas na Slemenu, Selnica ob Dravi. 518 1-1 Itazno. Dijaki se sprejmejo za prihodnje šolsko leto na hrano in stanovanje. Blizu vseh šol. Naslov pove upravništvo. 471 3-3 2 dijaka nižjih razredov iz boljše hiše se sprejmeta na stanovanje. Pomaga se jim tudi pri učenju. Kje, pove upravništvo. 3—3 Dražba posestva. Dne 11. avg. t. 1. ob 10. uri dopol. vršila se bo pri c. kr. okrajni sodniji v Kozjem dražba arondirane ob okrajni cesti ležeče kmetije Janeza in Antonije Supan-čič na Pokleku, občine Gorjane, obstoječe iz hiše št. 4, gospodar, poslopja, njiv, travnikov, vinogradov, pašnikov in hoste v skupnem površju 25 ha 28 a 26 m2. Sodno dognana cenilna vrednost vsega posestva znaša 12.061 K, najnižji ponudek 8.004 K, vadija položiti je 1200 K 61 v. 623 2_i Zahvala. 526 1—1 I Ginjenim srcem izpolntyemo dolžnost, da s6 za izraze sočutja in za mnogobrojno častilno spremstvo k poslednjemu počitku našega predragega, nepozabnega očeta Janeza Parkaš, v Iljaševcih, uda okraj, zastopa in soustanovitelja okraj, posojilnice v Ljutomeru, vsem udeležencem najiskrenejše zahvalimo; posebno zahvalo izrekamo gg. domačim duhovnom, posebno g. župniku J. Vajksl za njih ganljivo nagrobnico, slav. okraj, zastopu in načelništvu okraj, posojilnice v Ljutomeru, ki je položilo krasne vence na krsto svojega rajnega uda, vsem sorodnikom in domačinom bodi srčna zahvala za vse blage izraze sočutja. — Priporočamo pokojnika v blag spomin. Iljaševci, dne 8. jul. 1904. Aut. Slavič, Alojzija Slavič roj. Farkaš, Matija Slekovee, Ana Slekovec roj. Farkaš. VABILO ca IV. redni občni z"bor „Kmetijske zadruge za Slovenjgradee in okolico" ki se vrši v nedeljo, dne 24. julija 1904 ob 4 uri pop. v lastnih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. — 2. Potrdilo letn. računa za 1. 1902. — 3. Razdelitev čistega dobička. — 4. Dopolnilna volitev načelstva. — 6. Dopolnilna volitev nadzorstva. — 6. Slučajnosti. 520 1—1 K obilni udeležbi vabi nadelništvoi oooooo (Kaiserhof), '/i ure Celja, ob dveh okrajnih cestah, novozidana, 10 sob, dve kuhinji, gospodarsko poslopje, okoli 23 oralov najboljših njiv, (sposobnih za hmelj), proda samo kupcem posestnica A. Vogrinec v Celju Lopata. Natančneje pri posestnici. 512 3—1 OOOOOO Kdo hoče kupiti? lepo posestvo ob novi SmartinsRi cesti v Gornjem Prebukovju pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Natančnejša pojasnila se ¡zvedo pri dr. Urbanu Lemež, odvetniku v Slov. Bistrici. 529 2—1 Najden denar. Tisti prodajalec luka, ki je lani v Laporju zgubil denar, naj se oglasi pri župnijskem uradu ali pismeno ali pismeno ali osebno. 529 1—1 Vinogradski delovodja, kateri bi bil zmožen sam večjo, novo nasajeno vinogradskoio-Festvo oskrbovati, se iiče. Dotični mora biti oženjen ter slovenskega in nemškega jezika zmožen. Kateri na to službo reflektu-jejo, naj blagovolijo svoje lastnoročno pissn« nonudbe s spričevali pod; I 1000 poste restante Ivanjkovci pri Ormožu poslati in bodo potem natančnejše pogoje izvedeli. 524 3—1 I g n a 6 o v živinski sejem bode letos pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. v soboto, due BO. julija. 516 1—1 O nagrade o dobi tisti, ki mi privede nazaj mojega izgubljenega psa. Isti je majhen, star, f| O brezzobi „Ratler", črn, z rujavo belimi ^^ lisami, prsi bela, obrezana ušesa, sliši na ^J O ime „Cinci". Posebna znamenja: na nosu bela lisa, ravno tako na začetku repa nekoliko belih dlak, ovratnika ni imel. ^^ Odda se naj pri trgovcu železnine Fran-SMp gešu v Mariboru ali pa pri gospej Olgi tejS O Humel v Spod. Hočah št. 46, kjer se mu ^^ vrnejo narasli stroški in dobi nagrado. O Tovarana kemičnih izdelkov v Hrastniku 495 2—2 priporoča umetno gnojilo za ajdo m m $ Prospekte zastonj in franko. Z Na leto se razproda nad 10.000 kom. dravo in lepo iiwin© imeti je bogastvo ! Vse to doseže hranilni prašek za živino! Ta hranilni živinski prašek priporočajo mnogi živinozdrav-niki, a rabijo ga A\ mnogi dobri go-• j j! spodarji za svojo I živino. Posebno } se priporoča: Prah za konje. m i i ...Jt, ' ''it ~~~~~ wpyaiSB sr f-1T Y""?,,.- .: Ta čisti in po-spešoje preba-v o, odstranjene kašelj (keh), koliko, kakor tudi druge nečiste stvari iz nosa, tako da bolan konj kmalu ozdravi, med tem ko zdravi konji, katerim se daje ta prah, ostanejo čvrsti in čili za tek, a jaki in vstrajni za najtežjo vožnjo. — Prah za krave in govedo stori isto. da se rado redi, lažje prebavlja, postane hitro debela, in da postane močna. Oso-blto se daje kravam, da dobro dojijo in dajejo mastno in gosto mleko, ki daje mnogo smetane. — Prah za svinje je priporočeno sredstvo proti skoro vsem boleznim svinj, posabno kadar svinje noftejo žreti, pri griži itd. Svinje postanejo debele in se pridno rede. — Prah za perutnino se primeša h hrani za kokoši, purane, race, gosi itd., da postanejo debele in da pridno nesejo jajca. 446 20-5 Vsak gori navedenih prašekov stane: 8 škatlje 2 K, 6 škatelj 4 K, 12 ška-telj 7 K 20 v franko. Manj kot 3 škatlje se ne razpošilja. Dobiva se samo Mestna lekarna 7 Zagrebu, Markov trg" št. ii>©, zraven cerkve sv. Marka. Kdor želi imeti zdravo in lepo živino, naj si nemudoma naroči. Vsak dan dojde veliko naročb iz vseh krajev, kar je najboljši dokaz o izvrstnosti teh živinskih praškov. Največja, in najcenejša domača slovenska eksportna tvrdka ur, zlatnine in srebrnine. Priznano dobro blago! p' Žepne ure so pravega j švicariktogra Izdelka. . Sutiner I urar v Kranju (Krainburg). Zalagatelj družbe c. kr. državnih uradnikov za Avstrijo, priporoča svojo bogato zalogo finih in i a-1 tančno idočih pravih švicarskih ur, zlatnine in srebrnine. — Mal dobiček, veliko spečevanje. — Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. «= &• Opomba: Da je moje blago zares fino in 1 Mre zanesljivo Idoce, je dokaz to, da razpošiljam iste na vse kraje sveta. — Kdor hoče dobro idočo uro kupiti, nai se zaupno obrne na moje tvrdko. W4M DeiarS&e in detarce ^ -«*■■«« sprejme ■■ ■■■■ 493 3—2 ^ tovarna Wesely & Comp. v Gotovljah. pr Narav, francosko žganje ki je iz domačega vina izločen (ekstrahiran) alkohol (mlad konjak), in je od vseh zdravnikov priporočeno zdravstveno, dušo in telo poživljajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las, išijas, odrevenelosti, protinu (reumatizmu), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica 1-20 gld. z navodilom vporabe. Stari kaniak se Pr'P°ro^* posebno rekon-* valescentnim, bolnim na želodcu in oslabelim na krvi. Steklenica 1-50 gld. — Pri naročitvi 4 steklen, pošiljatev frankjra, Heiieciilit Ilertl, posest, graščine Golič pri Konjicah, Sp. Šta). V zalogi pri Al. Q u and e s t, trgovcu V Mariboru, gosposka ulica in v Moziriu _ pri Martinu Žuster. ___528 52—40 : ... —^ __ ^^ __ f 453 30—4 — ^LP JBL • Koliko in koliko kmetovalcev se je že prepričalo, da so umetna gnojila mnogo bolj koristna in razmeroma tudi mnogo bolj cena nego živalski gnoj ! Takisto gotovo je, da so nekatera umetno pripravljena živila za ži-vadi v gospodarstvu zelo dosta bolj redilna in razmeroma tudi mnogo bolj ceneja (če niso dragal) nego navadno polagane krme. Takšna, čez vse koristna, umetno pripravjjena živila so sledeče navedene priklaje: 1. Drobee Iz zanesljivo eelo svežih kosti z 20°/o do 30°/, mesnih in mastnih snovi od uradno potrjeno zdravih goved. Primešava se k navadni krmi in samice vsakovrstne perutnine potrojljo število v let*a leženlh jajee; piščanci, pnjski kakor vsakteri mladiči vzrastejo jako naglo in vsa živad, n. pr. svinje se čudohitro odebele. — To sredstvo je bilo v tem letu že večkrat na razstavah odlikovano. — Pripravlja se ta drobec v dveh vrstah: I. vrste zelo droben, H. vrste manj droben in stane v Mariboru podpisanem : I. vrste 1 kg 40 vin., 50 kg 16 K; II. vrste 1 kg 38 vin., 50 kg 15 K. Uporabni navod se dodava. — 2. Na Dunaju 1904 odlikovane umetno pripravljene Ulaje za sobne ptice, ki so v ljudsko-gospodarskem oziru tudi velikega pomena: a) Vénéra, nadomešča trdo kuhana jajca, je odgojevalna klaja za gnezdne mladiče in krepilna priklaja oorastlim pticam; 60, 30 in 10 vin. h) Aurora, se priklaja za časa misenja in stori pticam perje rudeče; 2 E, 1 K in 30 v. c) Orniíhygén, je zdravilo za vse bolne in nepojoče ptice; 50, 80 in 10 v. Uporabni navod je vsakemu blagu priložen. — P. n. gospodarji in gospodinje, ne bojte se malih izdatkov, ko vam zagotovijo visokoobrestnega dobička ! Štedenje takih izdelkov bi bilo neumno! — Razglede (prospekte) brezplačno. — Priporoča se Vam Ivan E. Weixl v Mariboru, Zofijni trg št. 3. Cez 30 let stare, zdrave in poštene osebe morejo si pridobiti dovoljenje za pro-davanje koščenega drobca, ki je v gospodarstvu potreben kakor vsakdanji kruh, in drugih umetnih klaj po hišah in zagotovljen jim je dober in trajen zaslužek. Najboljše priporoča po najnižjih $$ cenah |trgovina z železnino „MERKUR"! ~ 454 5 -Www P. Majdftč — Celje B gsta zaloga raznih poljedelskih strojev, predmetov za stavbe, 3fi* traverz, UR železniških šinj, vodovodnih napraV, AOV< 'n >nli->h was v ialuiniilin ktrnlrn ■ — ----i ----------------Ji • cevi in sploh vsega v železniško stroko sp»d»|oiiega biaga. : m ZAHVALA. Povodom izgube naše nepozabne in priljubljene žene in matere, gospe Jožefe Vrečko došlo nam je toliko izrazov prisrčnega sočutja, da nismo v stanu, vsakemu posameznemu se osebno zahvaliti. Zato izrekamo tem potom vsem, ki so nam ustmeno ali pismeno izrekli svoje sožalje, našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se pa zahvaljnjemo čč. gg. duhovnikom iz Brezna, Ribnice in Št. Lovrenca, cenj. gg. pevcem za krasno nagrobnico, kakor tudi vsem, ki so spremili drago rajnko na z&dnji poti. 530 1—1 Žalujoči ostali. t ~ i® * 00 03 >IM O «+-» CO > o O) Najboljše se kupi pri obče znani domači zanesljivi trgovini z manufakturnim blagom Hforsche ,,p**i solneu" Maribor1 Herrengasse Nr. 10 AVTAM^« U/ r] . vi nn m Ahn v. t < r. nn Karol „pri solncu" Gosposka ulica št. 10 Maribor Irnf/inn olaitil i.KiV.r» jirn o^ift 1 ATf katera priporoča slava, občinstvu svoje letne in jesenske novosti, h< d:si »a moške ali žtshs obleke v velui m le i ¡zheri, po izredno najnižji ceni. Snkno (štof) za celo moško obleko (suknja, hlaee in telovnife) 310 metrov dolg stane gld. 2.50, 3.20, 4 50, 6.— in nap t\ do oajfiiejše vr^te, gladki, črni, rižasti in medno b&rani kemg mi, lodm in vsake vr«ie hufco^nt^a hisga. Lepa, pristna volna za žensko obleko gld. 140, 1.80,230,3.— in mp ej dj mfmejse \r Ui v najnovejših modnih barvah; izvrstni lepi svileni robci za na glavo od gld. —65, — 80, —90, 1.—, 1.20, 1 40 i« naprej do najfioejft« vr te. Velika zaloga perilneg« blaga, Jruka, dobrega platna, gradloa za poste! e, posteljne odeje lastnega izdelka od gld. 2 — naprej, izgot Hjene rjuhe od gld —.90 naprej, prti, servijce. brisal, vsakovrstno opravo in mn g > drugega. — Za zanesljivo blago, dobro postrežbo in pravično mero se jamči S parno silo obratovana # m s t 519 1—1 Tužnim srcem naznanjajo podpisani žalostno vest o smrti preljubljenega očeta, brata in svaka velecenj. gospoda Franca Kočevar, veletržca z vinom, veleposestnika in častnega občana trga Središče, kateri je danes dopoldne po kratki, težki bolezni v 68. litu mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki dragega rajnrga so se prepeljali v ponedeljek, dne 18. t. mes. ob 4. uri popol. od Liže žalosti, Elizabetina cesta št. 25, po slovesnem blagoslovu na mestno pokopališče v rodbinsko krsto. Maše zadušnice so se brale dne 19. jul. dopol. v frančiškanski cerkvi v Mariboru. MARIBOR, dne 16. julija 1901. Marija Kočevar, hči; Lovrenc Kočevar, Ivan Kočevar, br*t»; Katarina Kočevar, Elizabeta Petovar r i Kočevar, >»«tr ; Leopold Petovar, svbk ; Marija Kočevar m Mravlag, Ana Kočevar roj Zadravec, Julijana Kočevar r< j. Sinko, svakinje. Venci se po želji rajnega hvaležno odklonijo. m T •••ijsijpsjij -..>-• fJV^VT*''. ■ : r "V" R*1"" s1 •" i — »•:;•'. «a;, «.■> n.ai^^-.viH.js^.. ^.'«»¡iiv^v.-i' .. • f|; največja štajerska zaloga ur iz najbolj- ^j ših izdelovalnie. T Glavna prodajalna: Gosposka ulica št. 5. jij Filijalka: ^ Tegetthoffova ulica 27 % I m O ostalih urah in zlat-nini naj se zahteva •I cenik, W § katerega dopošljem brez- j£> Srebrna remonter ura gld. «* 5 O Tlačno ^ s posebno močnim in najboljšim ' ' ¡gK kolesovjem gld. 5-50 za glinske izdelke 420 8-4 v llaejii priporoča svojo veliko zalogo vsega v njeno stroko spadajo-čega blaga, kakor zidne opeke, izdelane z roko ali pa na strojih, totle zidne opeke, opeke za oboke, lončenih eevl za drenažo, na strojih izdelane strešne opeke. W patentirane zarezne opeke, ploič za tlakanje. — Blago izvrstno, ker je napravljeno iz najboljše, s stroji obdelane gline. O • Cene nizke! Naznanilo. Podpisani uljudno naznanjam vsem prečast. gg. duhovnikom in renj. naročnikom, da sem se pre-seltl lz Stolne nlloe v Župnijske ulice Št. 3 (Pfarrhofgasse 3) in si uredil najpripravnejšo veliko delavnico, v kateri izdelujem od najpriprostejšega do najdragocenejšega predmeta, vse cerkvene priprave, kakor: mnn-štrance, kelihe, ciborije, lestence, svečnike, svetil-nice, križe, kadilnice itd. — Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrnim v ognjn. Ob tej priliki se zahvaljujem prisrčno za toliko obilno naklonjenost od prečast. svojih gg. naročnikov, katero so mi izkazovali skozi 13 let na starem prostoru in se priporočam, da Di mi še dalje dobrohotno naklonjeni ostali. Zavezujem se, da bom vedno vsakemu vestno in pošteno postregel. Z velespoštovanjem 5¡5 i—1 Karol Tratnik, izdelovatelj cerkvenega orodja in posode v Mariboru (Pfarrhofgasse 3). = Nasproti mestni hranilnici. = A. J. RIHA uradno feorc. zavod za instalacije vedovodrv in cevi za plin, stavb» ni, ornamentalni in galanterijski klepar Maribor, Koroške ulice št. 14. se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih napeljav, kopallič, stranišč, ventllaoij, sesalk, samosesalk in napeljav za aoltelln. — Pre vzemam tudi vsa kloparnku dela, pokrivanje z bakrom, cementom, pokrivanje stolpov, strelovode itd. Vse poprave, inštalacije in napeljave se izvrše točno in po ceni. — — Proračne in pojasnila vedno brezplačno. — — 500 5-2 Isdqatslj in uloinik kat. tisk. društvo. Odgovorni urednik: Fi Tisk tiskarn* iv. Cirila.