DOmOLJUBOUa PRILOGA posvečena izobrazbi : in našim društvom : J Štev. 3. ¥ Ljubljani, dne 16. marca 1911. Leto III. Kdor deluje v društvu, dobro zna, kako da so sitna določila naše društvene postave. Nič čudnega! Saj je sedanja društvena postava stara že 44 let. V teli časih so se razmere v naši državi zelo, zelo izpremenile. Lahko trdimo. da sc odločuje usoda ljudstva po društvih in da sc ravno po društvih bije načelni boj med katoliško resnico in med modernim brezverstvom, naj se že potem imenuje svobodomisel.stvo, liberalizem, marksizem ali kakorkoli si že bodi. Dosedanja postava ni več zadoščala. Naše ljudstvo je po shodili že velikokrat zahtevalo, da se mora izpre-meniti društvena postava. To so zahtevali tudi naši poslanci večkrat v državnem zboru. V XVIII. zasedanju državnega zbora je vložil načelnik naše stranke dr. Ivan Šusteršič dne 27. junija 1907 predlog, ki zahteva času primerno društveno postavo. Njegov predlog jc bil brez prvega branja nakazan ustavnemu odseku. Nadalje je vložil načelnik naše stranke dne 5. julija 1907 v državnem zboru predlog, ki zahteva, naj sc odpravijo 31 do 34 društvene postave. Poslanec dr. Bcnkovič jc pa v XIX. državnozborskem zasedanju dne 30. julija 1909 nujno predlagal, naj predloži vlada novo društveno postavo. Zahtevam ljudstva se vlada ni mogla ustavljati. Dne 8. marca t. 1. je predložil sedanji notranji minister grof Wi-< kenburg posianiški zbornici postavni načrt, glede na društva ali kratko novo društveno postavo. Nameravana nova društvena postava nasproti stari pomenja velik napredek, dasi tudi ni popolna. Ker je stvar za vsa naša društva velevažna, hočemo objaviti besedilo nameravane nove društvene postave z željo, naj bi sc ž njo bavila nasa društva in po svojih zborovanjih tudi nasvetovala, kaj da jim v novi postavi ni všeč. Besedilo nameravane nove postave »love: Vladni načrt. POSTAVA dne kako izvajati društveno pravo. S pritrdilom obeh zbornic Mojega državnega zbora ukazujem: § 1. Kako se izvaja d r u š t v e n o prav o. Predpisi te postave določajo, kako se sme izvajati pravica ustanavljati društva. § 2. I) r u š t v a v smislu te post a v e. Kot društva v smislu te postave se smatrajo: 1. Verske družbe, duhovni redi in kongregacije. 2. Družbe in društva, ki računajo na dobiček ali pa, ki pospešujejo obrt ali gospodarstvo svojih članov s skupnim trgovskim obratom, nadalje društva za banke, kreditne zavode, hranilnice, zavarovalnice, rentne zavode in zastavljalnice. 3. Vse po postavnih določilih ustanovljene družbe in stanovska zastopstva, osobilo poklicne zadruge, bolniške in podporne blagajne in slični zavodi. § 3. Izvrševanje splošnega ]) r a v n c g a r e d a. Splošna postavna določila se morajo vporabljati tudi pri društvih. Nobeno društvo ne sme po svojem namenu ali po svojem delovanju nasprotovati obstoječemu pravnemu redu ali si pa prilaščati pravico avktoritete glede na postavodajo ali glede na ekse-kutivno oblast. § 4. Društvena pravil a. Vsako društvo mora imeti pravila, iz katerih se mora razvideti: 1. Ime društva, ki se mora določno razločevati od naslova kakega javnega urada ali kake po postavi organizirane korporacije ali stanovskega zastopstva in od imena vsakega društva v eni in isti občini in ki ne sme biti v nesoglasju s smotrom društva. 2. Namen društva in sredstva. 3. Kako se nameravajo pokriti po. trebščine. 4. Sedež društva, t. j. kraj, kjer so vodi uprava društva. 5. Kako se sestavi načelstvo, zastopa društvo na zunaj in način podpisovati .spise. G. Pravice in dolžnosti članov, določila o njih pristopu in izstopu. 7. Kako se skličejo društvena zborovanja in pogoji, da se veljavno sklepa. 8. Določilo o prostovoljnem razpustu društva, kakor tudi, kaj da naj se stori v slučaju razpusta s premoženjem društva. Vsaka izprememba v I. odstavku omenjenih okolščin mora društvo izraziti tako, da primerno izpremeni svoja pravila. § 5. Naznanilo o ustanovitvi in o i z p r e m e m bi d r u š t v a. Društvo sme pričeti delovati po prvotnih ali po izpremenjenih pravilih potem, ko jc naznanilo politični deželni oblasti ustanovitev društva ali iz-premembo pravil. Naznanilu sc morajo priložiti pravila v 5 izvodih. Čas, kdaj da sme pričeti društvo delovati, je določen v nadaljnjih določilih te postave. § 0. Kako s c obravnava in potrdi naznanilo. Če iz naznanila ali iz priloženih pravil niso razvidne v § 4. označene okolščine in če sestava pravil ne soglaša s kakim postavnim predpisom, sme politična deželna oblast .tekom Q> tirih tednov odrediti, da se pomanjk-jivosti popravijo in določi za to pri-neren rok, ki se določi od dveh do šti-ib tednov. Vsako v smislu § 5. vloženo nazna-iilo, ki odgovarja določilom te postave, nora politična deželna oblast, če to -.ahteva društvo, tekorn štirih tednov »otrditi na enem izvodu d ruši v--, i h »ravil. Politična deželna ob!a~- pridrži en zvod društvenih pravil za sr-]o~en vr-:-rled in za prepisovanje. § 7. e ! o - < a č ••• •e k društvene? a. vanja. Društvo sme šele pričeti delovat. erneljem prvotnih ali izpremeri.k-nih »ravil ne glede na ugotovitev pravil in zvolitev načelstva, če so od časa, ko e je vložilo naznanilo o ustanovitvi lruštva ali o izpremernbi pravil, pre-ekli štirje tedni aii če se je naznanilo / smislu g 6., odstavek 2, že prej iz-'alo. Za odpravo kake pomanjkljivosti / smislu g 6., odstavek 1., srne politič-ia deželna oblast toliko ča.->a ustaviti lelovanje društva, dokler se pomanjk-j i vos t ne odpravi. § 8. Društveno načelstvo. Tekom enega tedna po izvolitvi se nora naznaniti oblasti ime in stanovanje vsnkegn člana načelstva, ki je »ozvan, da zastopa društvo. § 9. Društveni shodi. Vsako društveno zborovanje, k 'vateremu je dovoljen pristop več kakor JO osebam, se mora vsaj U ur prej na-naniti oblasti. Naznanilo mora obsc-rati kraj in čas zborovanja. Oblast lahko pošlje k shodu zastop-tika, ki se mu mora po njegovi želji nakazati primeren prostor na shodu. <:e zahteva, se mu morajo dati pojasnila o osebah, ki stavljajo kak predlog in ki govore. Oblast ali odposlani oblastveni zastopnik sme zaključiti društveno zbo-ovanje, če se je nepostavno sklicalo, ■:c so se zgodili pri zborovanju nepo-tavni dogodki ali če zadobi shod značaj, ki grozi javnemu redu. V takem -lučaju so navzoči dolžni, da ^ikoj za-[justn zborovallšče. Javni shodi so podvrže;.! JMočilorn zborovalne Vhodne; p 8 10. Posebna določila glede na inozemeo in m 1 a d o 1 e t n e. Inozemci in mladoletni se po de-/.elni politični oblasti lahko izključijo >d sodelovanja pri takih društvih, ki majo namen, da vplivajo na bistvo države ali njene ustanove, na vprašanja postavodaje ali uprave ali katerih delovanje obsega tudi tako vplivanje. 10» V prvem odstavku označena društva so dolžna, da tekom enega tedna predlože oblasti seznam članov, če ista to zahteva. Na zahtevo obla- i morajo v prvem odstavku označena društva predložiti oblasti, če to zahteva, obračunska in poslovna poročila in slična poročila, kak::- tudi p-.slovnik. § 11. R a i p u s t. JVliu": dfželna oblast lahko razpust: ir-itvj. ki so po svojem smotru, ure i -. ali r-: sT-;;em delovanju proti-r*:s-2Tni ali revama občemu pridu : Geraein^oh; . Politična deželna oblast sme razpustiti v § 10. označena društva, ki jim j pripadajo pretežno inozemci ali pa, če so taka društva v zvezi z inozemskimi društvi. Prepovedano je nadaljevati delovanje takega društva, katerega delovanje je oblastveno ustavljeno, kakor je tudi prepovedano nadaljnje delovanje oblastveno razpuščenega društva. Prostovoljen razpust društva mora bivše načelstvo takoj naznaniti oblasti. § 12. Oblasti. »Oblast'« brez natančnejše označbe v tej postavi je vedno politična okrajna oblast in pa v tistih krajih, kjer obstoja, samostojna varnostna oblast deželnega vladarja. Pristojna jc tista oblast, oziroma deželna oblast, v katere uradnem okrožju ima društvo svoj sedež. § 13. P r i t o ž b e. Proti vsaki odločbi ali naredbi, ki temelji na določilih te postave, sc sme v dveh tednih po dnevu vročitve vložiti pritožba pri tisti oblasti, ki je razsodila v prvi instanci. Pritožbo, ki se vložo po času, ki jo označen v prvem odstavku ali pri kaki drugi, kakor v navedenem odstavku označeni oblasti, se v rednem inštanč-nem poslovanju ne vpoštevajo. Proti odločbi ali odredbi, ki jo potrdi druga instanca, nadaljnje pravno sredstvo ni dopustno. § 14. Kazni. Kdor dela proti kakemu predpisu te postave ali proti kaki odredbi, ki se izda v smislu te postave, se kaznuje po sodišču, če se ne more uporabljati pplošna kazenska postava, z zaporom od enega drte do treh mesecev ali pa z denarno globo od 10 do 1000 kron. 8 15. Kolk a p r o s t e v 1 o g e. Vsa naznanila in vloge, ki jih predpisuje ta postava, so prosto kolka. opoaaaaanaaananDK Društveni voditelj '5 Jo Društveni prostori. Vsako društvo mora pozorno.* i obračati na svoj društveni prostor. N;.j bo prostor v zasebni hiši ali društvenem dornu ali v šoli, povsod treba gledati. da je prijazen, snažen, prikupljiv. Gledati je treba, da so pri oknih zaveso, da nepoklicani ne gledajo, kaj se godi v društvenih prostorih. Trel h tudi primernih slik na stenah, da ji; prostoi- res prijazen, vabljiv. Preskrbeli je za društvo tudi primerno opravo; mize, stole, omare itd. Odbor naj se posvetuje, če moro vse to napraviti iz društvenega premoženja. Če ne, naj se obrne do društvenih prijateljev in premožnejših oseb v župniji, da ti žrtvujejo kaj v ta namen. Morda kaže, da se v to svrho napravi zbirka med člani. Snažen, čeden bodi društveni prostor. Društvo naj ima kako osebo, ki proti mali nagradi skrbi za red in snago. Mučno je, če mora član, ki pridu v društvo, si sam brisati prah s stolov, miz itd. Tudi svetilke naj bodo vedno osnažene. Prijazno bodi v društveni sobi. Vsaka stvar bodi na svojem mestu. Časopisi naj ne leže vse vprek na mižati, vsak bodi na svojem mestu. V redu naj bodo tudi igre. V zimskem času naj se gleda na to, da bo soba prijetno gorko zakurjena, ker mrzla soba nikogar ne vleče. Paziti je dalje na to, da člani ne bodo sami v sobi; kajti veliko rajše prihajajo v društvene prostore, če vidijo, da dobe tam tudi odbornike, s katerimi se prijazno pogovore, zabavajo itd. Kjer se v društvu pazi na to, tam člani radi zahajajo v društvene prostore. Naša društva pa protialkohclno gibanje. Zelo razvito je delovanje po nekaterih naših društvih. Pozornost so obrača na vse, kar zanima in vleče posebno mladino in kar ji more biti kdaj v korist. l'ri tem pa se treba ozirati na oviro, ki zadržujejo uspešneje društveno delovanje ali vsaj povzročajo, da jih veliko nima smisla za društveno življenje. Mod take ovire štejemo pijančevanje, ki je po naši deželi, žal, tako razširjeno. Treba napoti moči, da sc to zlo omeji, da sc ljudje kolikor nvogoče odtegnejo alkoholizmu. Hvaležno delo intnjo v tem izobraževalna društvo. Sit j so gre v boju proti alkoholu predvsem za ohranitev zdrave, vesele in srečne mladine. Stvar res ni lahka, ker sc treba boriti proti raznim ukoreninjenim predsodkom. Z malim uspehom bodimo zadovoljni. 1. Najprej treba primernega predavanja o škodljivosti alkohola. Na podlagi statističnih podatkov o slabih posledicah alkoholizma v versko nrav-aiem, zdravstvenem in gospodarskem oziru. Predavanje sc lahko pojasnuje s skioptičnimi slikami. Koncem predavanja se povabi člane, da se zavežejo vsaj za nekaj časa zdržati se opojnih pijač. Morda da v tem odbor dober vzgled. 2. Med drušlvenike se razdele brošure o protialkoholnem gibanju. S tem so vpliva tudi na nečlane. 3. V društveni knjižnici naj bodo knjige in brošure, ki obravnavajo škodljivost alkohola, — v bralni sobi bodi članom na razpolago »Zlata Doba«. 4. Pri in po društvenih prireditvah naj se ne pije opojnih pijač. Preprečuje naj se to tudi pri raznih izletih. Porabiti je vsako priliko, da se člane opozarja na škodljivost alkohola. Nekaj bo vendar izdalo. DcrjaEzaczscziacsnEriar^aczscziziin D oEjaoaaaaoaaaacjCir "iS Trnje. Dne 12. februarja priredila jo Marijina družba v Trnji predstavo. Dekleta so igrale »Fabijolo in Nežo« prav dobro. Pohvaliti moramo razločno izgovarjanje. Najboljše je izvršila svojo nalogo Nežika, kot pravi značaj rimske kristjane. Njen mili glas in pesem o božjem ženinu, je bil nekaj posebnega in marsikomu segel v srce. Tudi Fa-bijola je izvršila svojo nalogo prav dobro, malo več ponosa naj bi pokazala kot plemenita rimska matrona. Bili so le malenkostni nedostatki. Včasih se je pretiho govorilo. Obleka ni bila vselej primerna. Bel predpasnik ni bil na svojem mestu, kakor tudi ne pisane jopice. Petje je dobro vspevalo pod novim vodjem č. g. kuratom trnjskem. > Poštno skrivnost« so mladeniči dobro izvedli. Mahic bi bil moral biti nekoliko maskiran z mahom pod nosom in v kmečki kamžoli. Pa saj ni čuda pomanjkljivosti, ker je vedno mislil le na klobase in Urško. Končno je zapel še šentpeterski pevski zbor tri krasne pesmi. Blagajničar in vratar ne zaslužita pohvale, ker sla prezgodaj nehala pobirati vstopnino in tako se je zgubilo kakih deset kron. — Slednjič je želeti, da se dela za enotnost in skupnost izobraževalnega društva, da se vse igre vršijo v društvenem prostoru, kar bo vneti č. g. predsednik gotovo nam ugodil. Končno šc par opazk. Po igri naj ne dere vse ven iz sobe, ker sc lahko nesreča pripeti. Med igro naj se nc moti poslušalcev z govorjenjem. Obnašanje gledalcev bodi dostojno. Kdor hoče nemir delati, naj raje ostane doma. Mladeniči in dekleta, zapišite se v izobraževalno društvo. Marsikaj lepega se bodete naučili! Šmartno pri Litiji. Tečaj obsav-skega okrožja Orlov za mladeniče sc je izborno obnescl. Udeležilo se ga jc do 25 fantov iz krajev: Polica, Vače, Zagorje, Prežganje, Leskovec in Šmartno. Bilo jc sedem predavanj, ki so mladeniče praktično vpeljali v vodstvo društev in odsekov. Predavali so: č. gospod Luka Smolnikar, Fr. Kri-sclie in ,T. Kalan, ki je poljudno in nazorno obrazložil škodljivost alkoholizma in podal mladeničem lepa navodila, kako po svojih krajih pospeševati slovensko ljudstvo rešujoče abstinenč-110 gibanje. Med abstinente sc jc vpisalo lepo število mladeničev. — Upati je« da ta tečaj obrodi s časom lep sad v naši še slabo organizirani dolenjski okolici. — Dne 5. sušca smo imeli zopet lep dan in prireditev v Šmartnem. Obsavsko okrožje Orlov je imelo pri nas svoj občni zbor, na katerega je dospelo do 60 uniformiranih in 30 bratov brez kroja. Popoldne ob 3. uri pa je bila javna okrožna telovadba v naši veliki društveni dvorani. Krasno so se proizvajale proste vaje in 4 slike »Mo-reške«. Nad 450 navzoče občinstvo je z začudenjem sledilo težkim vajam na drogu in zlasti bradlji ter izražalo svojo zadovoljnost nad čilimi fanti z živahnim ploskanjem. Naravnost očarali so nas marmornati kipi, ki sta jih izvajala br. Dostal in br. Aleks. Jeločnik. Enodcjanska burka »Ne kliči vraga« pa nam je priklicala obilo smeha. Bila jc v resnici krasna prireditev Orlov, ki nam bo stala trajno v spominu. — Dasi se pri nas vrše skoro vsako nedeljo predstave, vendar imamo veliko dvorano skoro pri vsaki prireditvi na-tlačeno polno. Najjasnejši dokaz, kako čisla naše kmečko ljudstvo vrlo napredujoči gledališki odsek »Ljudski oder«, ki bo proti znižani vstopnini zopet v nedeljo dne 10. sušca popoldne vprizoril igro »Vestalka«. Ker se v igri predstavljajo doživljaji prvih kristjanov za časa krutega cesarja Nerona in igra mnogo lepih in čarobnih prizorov nudi, je pričakovati obilne udeležbe. Vstopnice se dobo, kakor ponavadi pri g. Erncstu Drčarju. Orli v Oerknici so priredili dne 26. svečana predpustno predstavo s tamburanjem. petjem in čarobno burko >.Hepoštev«. Smeha je bilo, da še nc zlepa toliko. Prav dobro je poleg igre učinkoval šaljivi zbor »Nos« z raznovrstnimi nosovi in ob sklepu nastop pritlikavcev. Gorenji Logatec. Veselica s. k. izobraževalnega društva 19. februarja je sijajno uspela. Ugajala je igra »Poštna skrivnost«. Z srečolovom so bili tudi zadovoljni oni, ki jih je sreča zadela. Najsrčnejša zahvala slav. občinstvu za toliko radodarnost in obisk, srčna zalivala tudi slav. tamburaškemu društvu iz Cerknice in pevskemu zboru iz Dol. Logatca! Koncem glavnega vspo-reda je tajnik s. k. izobraževalnega društva med navdušenimi Živio-klici pripel zal šopek na prsi mladeniču Jakobu Šenčurju, vrlemu bojevniku na krščansko-socialnem polju. Strastno se sovražniki zaletavajo vanj, a on stoji, trpi vztrajno za vero in dom. Bog živi njegove posnemovalec! — Knjižnica je že izpopolnjena. Le pridno berite! Iz Tržišča na Dolenjskem. Dne 5. marca se je pri nas vršil občni zbor k. s. izobraževalnega društva. Najprvo je govoril tajnik dekanijskega odbora g. Ivan Odlazek iz Št. Ruperta o časopisju, nato g. predsednik župnik Vidmar o društvenem življenju. Iz posa-. meznih poročil povzamemo sledeče: Društvo je imelo lconccm leta 79 članov, med temi 7 ustanovnih in 7 podi pornili. Predavanj je bilo troje, in sicer je predaval 10. julija g. kaplan o Cirilu in Metodu ter Slovenski Straži in društveni tajnik o namenu in pomenu društva; dne 18. julija pa je predaval g. deželni odbornik dr. Evgen Lampe o ustavnem življenju z ozirom na avtonomne zastope. Na društvo je došlo, oziroma se odposlalo 32 dopisov. Društvo je sodelovalo tudi ob otvoritvi posojilniškega doma ter uprizorilo igro: »Novi zvon na Krtinah« s petjem. Društvo se je s šestimi zastopniki udeležilo slavlja obsavskega okrožja Orla v Radečah na Krstno nedeljo. Društveni odbor je imel 8 sej, v katerih so se reševale tekoče zadeve. Društvo je imelo 400 K 90 vin. dohodkov in 300 K 90 vin. stroškov. Društveni inventar je vreden nad 550 kron. Društvena knjižnica šteje S2 vezanih in 120 nevezanih knjig, izmccl katerih se jih je prebralo 525. Pri volitvah v odbor so bili z malimi izpremembami izvoljeni stari odborniki. Pri prvem predavanju 10. julija smo nabrali 8 K za Slovensko Stražo in v čast sv. Cirilu in Metodu zakurili nad 12 kresov. Kakor je razvidno, je društvo v pol letu svojega obstanka precej storilo, a letos upamo še več, člani se pridno oglašajo in smo že prekoračili številko 100. Možje, mladeniči, žene in dekleta! Vsi na delo za naše društvo, da se bodo izpolnile besede našega tajnika, da bo na prihodnjem občnem zboru društveno poročilo povoljnejše. Iz Kamnika. Dne 5. marca se je vršila v »Kamniškem domu« seja slov. kršč.-soc. izobraževalnih društev kamniške dekanije. Iz poročil posameznih društev se razvidi, da se je društveno življenje po kamniški dekaniji lepo razvijalo in da so posamezna društva neumorno delovala na izobrazbi ljudstva. Vsa društva imajo približno 2000 članov in v vsakem društvu so imeli povprečno 4 do 5 predavanj in ravno toliko iger. V predsedstvo dekanijskega odbora so izvoljeni: Preč. gosp. Josip Vole, župnik na Rovih, predsednik; P. dr. Gvido Rant, frančiškan v Kamniku, tajnik; g. Ivan Štercin, vele-posestnik v Komendi, blagajnik; čč. gg. Frančišek Bernik, župnik v Domžalah, Mihael Zevnik, kapelan v Kamniku, Ivan Opeka, kapelan \ ,- iiiendi, Frančišek Bore, posestnik v šmarci. odborniki. Sostro. V nedeljo, dne 19. februarja jc bil občni zbor izobraževalnega društva. Predsednik g. župnik Molj nam 11» je poročal o društvenem delu preteklega leta. Največje delo je bilo pač to. da je bil v dobrih treh mesecih veličasten društven dom pod streho. K temu je pripomoglo veliko navdušenje in požrtvovalnost naših faranov. ki so sami zastonj vozili pesek, kamenje, opeko, les i. dr. ter delali, kar je bilo treba. Njih trud je sedaj obilno poplačan. Po predsednikovem poročilu je nastopil govornik g. Krhnc. ki je poljudno predaval o kmečkem -tanu. njegovih bremenih ter potrebi organizacije. Povedal nam je marsikaj podučnega, pa tudi veselega, da smo se morali prav iz srca smejati. Precej po govoru pa je bil občni zbor telovadnega odseka. Predsednik eo-pod kaplan Govekar nain je povedal, kako pridno se je Oivl gil.rl v j reteklem letu. Udeleževal se je mladeni&kega tečaja in okrožnih vaj v Polju, javne telovadbe v Zadobrovi in Šmarju, ustanovnih shodov Orla v Šmartnem pod Šmarno goro in v Za-lopu ter blagoslovljenja društvenega doma v Domžalah. Tudi doma je bila javna telovadba, več javnih nastopov ob priliki birmovanja, poroke r.ačeini-kove. skupiif-pa .-v. obhajila ter pogrela) v dveh podpornih članic. Vsak teden dvakrat Orli telovadijo v društvenem domu, imajo pevske vaje, ob nedeljah pa so razlaga Zlata knjiga . Na predsednikov preti log izvoli telovadni odsek za častnega člana vsled velikih zaslug, ki si jih jc pridobil za Orla. pročn-ii-tegu gospoda župnika Janeza .Molja. — Predpiistno nedeljo je priredil telovadni odsek predstavo s petjem in dvema burkama. Begunje pri Cerknici. Naše kat. si. izobraževalno društvo, ki je v zadnjem čas i oživelo, nam je zadnji dve nedelji priredilo dve predstavi. Najprvo so fantje igrali burko Krčmar pri zvitem rogu« in »Kmet in fotograf; v občno zadovoljnost in povzročili mnogo odkritosrčnega smeha. Zadnjo nedeljo pa so igrale dekleta »Nežiko z Bleda«. Dasi je igra precej dolga in težka, vendar so igrale-tako spretno, da smo se vsi čudili. Seveda ne smemo pozabiti našega vrlega cerkvenega pevskega zbora, ki nam je obakrat napravil mnogo užitka s svojim ubranim petjem. Tudi konečni srečolov zadnjo nedeljo r,am jc napravil mnogo veselja. To je zabava, katere se mora veseliti vsak pošten človek! To je nedolžno, pošteno veselje! Upamo, da nas društvo kmalu zopet preseneti s kako predstavo. Postojna, Na Svečnico je imelo kat. slov. izobraževalno društvo redni občni zbor. Iz poročil odbornikov posnamemo, da je imelo društvo 168 članov; dohodkov jc bilo 802 K 93 vin., stroškov 824 K 91 vin. Knjižnica je poslovala 150 ur in knjig se je izposodilo 2523. — V društvu sta se ustanovila dva odseka: tamburaški in telovadni odsek Orel. Društven inventar je vreden 1600 K. — Odboru se izreče zahvala za marljivo poslovanje. -— V odbor so bili voljeni: Kapš Rudolf, predsednik; Ivan Sajcvic, podpredsednik; Anton i2' Mekinda, blagajnik; Alojzij Kranjc, Vičič Andrej. Fr. šprohar. odborniki. Društvo jc priredilo 5. februarja javno veselico pri g. Ambrožiču. Da liberalcem gmoten in moralen uspeh, katerega smo ieli z našo veaeUeo» ni bil všeč. razumemo, posebno ker so se sami s svojo blamirali. — Na zabavnem večeru smo imeli čast pozdraviti tudi gg. : okrajnega glavarja, okrajnega komi-■ sarja. nadzornika, postajenačelnika in i več gospa. — Liberalizem se cefra; saj i ljudstvo dobro ve. kdo je kriv še zdaj bednega gospodarskega stanja na i Krasu. Bohinjska Srednja vas. Po splošni i sodbi je bila veselica izobraževalnega društva na pu-tno nedeljo vsem zelo všeč. V>i smo imeli dovolj poštenega veselja. ti>ti, ki so jo priredili in tako lepo izvišili, in oni. ki so jo obiskali. Udeležba je bila precejšnja. Hvala vsem. posebno tudi sosedom — Kopriv-nikarjem in Bistričanom! Prepričani smo. da. ako bi si o Pustu \-ak iskal take zabave, da bi nikdar nikogar »Pust ne pobodel . Postojna. 12. februarja je priredilo katoliško >lov. izobraževalno društvo ves. lico z ij.rro in petjem; ob tej priliki se moramo zahvaliti za v<'s trud gospodičnama učiteljicama M. Staro in P. Zupane, ki ste lahko ponosni na uspeh svojega dela. Igro Boj za poklic in Kosov venčok pesmic so otroci natl pričakovanje dobro izvršili. Izobraževalno društvo je izgubilo s prestavo obeh gospodičen dva odločna delavna člana, ker se niste bali nikjer nastopati za koristi naše organizacije, kljub težkemu vzduhu gotovih krogov. Za vse delo se jima odbor izobraževalnega društva lepo zahvaljuje. — Dno 19. februarja pa so igrali zagonski fantje in dekleta in s prvim nastopom pokazali, da niso samo nekateri izvoljeni za na oder; treba jim je le dati priliko, da se izvežbajo. S tem smo končali prodpustno sezijo na zunaj; v društvu pa čaka dovolj dela. Izobraževalno društvo v Trnovem (Notranjska) je imelo 29. januarja t. I. svoj redni letni občni zbor in poročalo o svojem delovanju v preteklem letu. Na zunaj sicer ni razvilo svojega dela, ampak živelo je le bolj na tihem v svojih društvenih prostorih. Zakaj ni raztegnilo svojih moči tudi na zunai. je vzrokov mnogo. Imelo je samo eno predavanje. in sicer g. dr. L. Lenarda o vplivu alkohola na človeka (obljubljen je bil tudi skioptikon, a ni prišel, ker se je nekaj pokvaril), 4 odborove seje; svoj harmonij je posodilo za nekaj Časa v podstenjsko kaplanijo, kjer je marljiva gdč. učiteljica Oranič učila dekleta peti. Raztrgane knjige je poslalo vezat v Ljubljano, nakupilo nekaj novih knjig. Ima okrog 15 raznih časopisov naročenih. Njegov telovadni odsek OiVl je priredil 4 igre. Ima svojo Čebelico, ki pa lani ni imela veliko dela, ker je fantje niso hoteli posnemati (dekleta imajo svojo v Marijini družbi). Od jeseni dalje sc je poučevalo petje za fante in po Novem letu tudi dekleta. Samo fantje, posebno iz sednih vasi se nekam mrzlo drže n£ prani društvenemu življenju in noče') nič kaj blizu priti. Lahko bi bil veli pev«ki zbor fantov, pa je samo šest ti. novskih fantov, a še ti nimajo vseh pev.-kih moči. Torej bo treba čakiuj boljših časov, mogoče bo pomlad pij. nesla med fante kaj več korajže in ve. selja. ko bodo začeli ptiči v ,-clo žvr. goleti. Upajmo in malo počakajmo. a tudi a g i t i r a j m o! Dekleta so b ij vneta za petje, razdeljena -o v dve veliki skupini, ena pred, druga po vtčtr-nici, in sicer vsako nedeljo in praznik. Članov je bilo -icer veliko vpisanih, a jako malo se jih je zavedalo toga, tla društvo brez denarja more ravno to-liko kot kov ač brez kladiva. Po Novcih letu >e je stvar nekoliko preuredila, tako, da jc v vsaki vasi ena zaupnica društva s pooblastilom, da nabila člaim in članarino in oddaja na pristojno mesto. Nekatere izmed teh so takoj pokazale, da kdor so kaj potrudi, ta /.(• kaj lepega naredi. Treba bo šc nekoliko bolj živahne agitacije pov-od, saj vendar fara šteje okrog fcOOO duš. članov je pa samo okrog 200. Treba bo ton j več življenja pov>od, potem sc bo doseglo kaj v korist ljudstva. 1'usti i torek je priredilo društvo pmlpustnii i s sledečim sporedom: 1. Ferjančit": Ljubi kofek, pel je ženski zl or; 2. Šla-jcrska-Foerster: Pomlad, pol je ženski zbor; 3. dr. Krek: Tri so-tre, trodejan-ka, igrale samo dekleta; i. Lisinski-Aljaž: Vsakemu svoje, j I jo ženski zl>or; 5. Srečolov. Društvo jc lahko zadovoljno s to prieditvijo v vsakem oziru. Nastopil je prvikrat d vogla*! i dekliški zbor po kratki vaji in obeta doseči lepe uspehe, ako bo vztrajen i t priden. Pelo so jo še precej dobro, posebno zadnja pesem jc v .-o m ugajala. »Pomlad« je začetka malo nagajala, a tožkočo jo spoznalo le bolj fino čutečo uho. Glede igre so lahko reče, da - > dekleta igrala izvrstno, nekatera vehi. > zoper pričakovanje. Maska jo bila nekoliko težavna in sempalje nc srečn> zadeta; pa saj je bil pustni torek. Iv>t lop konec je bil srečolov, kjer je v s k poskusil svojo srečo zadnji dan pred-pusta. In ros, nekateri so bili zc' » srečni. Dobitkov jc bilo okn_- 120 in najrazličnejši, od »cuceljna« do živega petelina, ki jc mislil parkrat uiti svojega koša, pa ni'imel sreče. Torej prva prireditev v Novem letu jc dobro uspela. Malo več življenja, pa bo več veselja. Iz Velikih Lašč. Dne 12. t. m. priredilo je naše Kat. izobraževalno društvo predstavo prekrasne igre »Materin blagoslov ali nova šonšon«. — Sl«1-ro se nam jc zdela malo preveč drzna namera, — spraviti na naš oder igro, ki zahteva ne le dobrih, že izurjenih moči. ampak igralcev, ki morajo biti za. nekatere vloge kakor rojeni. Toda bili smo ravno v tem oziru ros srečni. Ni čuda, da je bilo občinstvo, ki jo prostorno dvorano — brez razlike stani in stranke, od blizu in daleč napolnilo do zadnjega kotička, naravnost očarano. Prijatelj in neprijatelj našega društva in njega gibanja in napredka, ni bil samo nad vse zadovoljen s tako ugodno uspelo predstavo, ampak sploh hvaležen vsem, ki so pripomogli k. temu, da smo videli igro tako lope in ganljive vsebine in tako poučnega značaja, da si boljše ne moremo misliti. — Prav iz srca smo sc smejali ob veselih prizorih v prvi polovici igre. Pa kdo se ne bi smejal našemu izbornemu Petru in naši Šonšoni, ki sta igrala tako naravno in neprisiljeno, da smo ju kar občudovali. — In zopet, ko jc nastopila toli bridkosti polna izpremem-ba, sočuvstvovalo je vse z ljubečo materjo, ko sc je v ginljivi pesmi blagoslavljajoč svojo hčer, poslavljala od nje, in pozneje tugovalo je sleherno srce in solzilo se oko, ko je ubogi oče v strašni zmoli zavrgel nedolžno svojo Marijko. — Na vrhuncu sta bila Artur in Marijka ob koncu 2. dejanja, slednja pa še zlasti v momentih blaznosti v \. in 5. dejanju. Vso igro so poveličevale tudi lepe pesmi, zbori in solospevi s sprcmljevanjem planina, oziroma kitare, in lepo, okusne rokoko obleke. Motile in kazile so le nekatere slabo uspele maske — in pa nekateri gledalci, ki se morajo smejati, če je igra veselega ali pa žalostnega značaja. Ako šc omenimo, da si v vlogah gospe markize in komanderja nismo mogli misliti, da bi ta dva s tako aristokratsko prirojenim nastopom zamogla biti le priprosto dekle in mladenič iz naše okolice, povedali smo vse. — Ne bi poročali o tej igri tako obširno, ako ne bi vsi tako splošno hvalili predstave in igralcev in sc veselili tega izrednega užitka. Ker pa jim je vse častitalo, — jim sme bili to le v čast in zahvalo! Žužemberk. I z o b r a ž c v. d r u-S t v o jc napravilo v nedeljo dne 1!). februarja po popoldanski službi božji zabavno prireditev z bogatim in mnogovrstnim vsporedom. Vrli fantje so predstavljali dve šaljivi enodejanki, eno iz vojaškega življenja: »V ječi«, drugo pa »Krčmar pri zvitem rogu«. Istotako za dobro in lepo vneta dekleta pa so igrala enodejanko: :>V zakleli sobi«. Vmes pa sc je vrstilo tambura-nje in petje prav izbranih komadov. Dasi je prireditev zaradi obširnega programa trajala tri ure, bi vendar gotovo vsak ni d šc dalje užival to lepo zabavo. Mnogoštevilno občinstvo raznih slojev, ki je napolnilo prostorno dvorano izobraževalnega društva do zadnjega prostora sedežev in stojišč, je šlo z najboljšimi vtisi domu. Kdor je prvič videl te igralce in igralke, si je moral ustvariti sodbo, da nc nastopajo prvič na odru, tako sigurno in lahko so se kretali. Ravno tako dobro so sc obnesle pevske in tamburaške točke. Izrecnega priznanja zaslužijo še tam-buraši, ki so se v tako kratkem času izvežbali do tako lepih uspehov. Čast vsem igralcem in igralkam, pevcem in tamiburašcm, naj jih njihovi lepi uspe- hi vnemajo še k nadaljnjim uspehom. Koroška Bela. Društvena veselica dne 19. februarja se je dobro izvršila, četudi ste bili isti večer še dve drugi plesni veselici, od Sokolov namreč in od »čredarjoy«. Ljudi se jc toliko nabralo, da so bili vsi prostori natlačeno polni in še jih je moralo veliko odili, ker niso dobili prostora. Da so je vse izvršilo v občno zadovoljnost, se ima društvo zahvaliti pred vsem tambura-šem iz Brcznic, ki so nas cel večer zabavali s tamburanjem in petjem; nadalje pa tudi vsem onim, ki so podarili krasne dobitke za tombolo. Vsem bodi izrečena zahvala. Ob tej priliki sc jc pokazalo, da ima društvo veliko skrivnih prijateljev, ki se radi udeleže vseli njegovih prireditev. A še boljšo bi bilo za društvo in za prijatelje, če bi to svojo naklonjenost pokazali na ta način, da bi tudi pristopili kot člani k društvu in bi sodelovali v njem. Čim več se bo nas zbralo v društvu, tem več se bo lahko naredilo v splošno korist. Če je pa delo naloženo na ramah samo nekaterih, je pa gotovo, da vsega ne morejo izpeljati, kar želo. Zato pa se tem potom vabite možje in fantje, stopite v društvo. Proč s predsodki, proč z nezaupanjem. Pridite v društvo in kmalu bodotc spoznali, kako ničevi so vsi vaši predsodki. Društvo hoče vzgojiti svoje člane v značajno može in fante, Friedr. Mester, lastnik preko evropskih moja znane bivšo trgovsko akademije. Prospekt zastonj. Zastonj ln poštnine prosto dobi vsak moj glavni cenik s čez 3000 slikami o porabnih stvareh In darilnih predmetih vseh vrst, ki ga na zahtevnnje pošljem takoj. C. in kr. dvorni založnik Jan KsErasS BrUx St. 1417 (Češko). m riožna, cena In varna Cunard Line vcinja • 2927/07 Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Pannonia 15./3., Carpatliia 25./3„ Ultonia 11./4. 1911. IzLiverpola: Lusitanija (najboljši največiiin najlepši paruik sveta), 11./3., 8./4., 29./4„ 20./5, 10./6. 8 /7.1911, Mauretania 25./3.22./4., 13./5.,3.6.,24./6., 22./7. 1911 Pojasnila in vožne karte pri Hndrej Odlasek, Ljubljana, Slotnšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-New~Jork III. razred K 180"— za odraslo osebo vštevši davek in K 100'— za otroka pod deset let vštevši davek. kedaj tako ugodno priliko? Kje še, kot pri meni, dobite 40 metr. sortiranih ostankov med istimi: Delen zelo moderni vzorci za damske obleke in bluze. Ang . c.flr okusni vzorci za srajce, bluze itd . Knnafas flvahnc barve za postelne prevleke. Oksford za mo.kc srajce za vsakdanjo vporabo, zelo močan. Platno belo Izborna kakovost. Penita bi go za obleke ln bluze. Modrikast blago za kuhinjske predpasnike In obleke za doma ; za samo t), zelo močan. Platno belo ir- k? Vsi I ostanki popolnoma brez napake in zajamčeno pristno barvni. Dolgost ostankov 8-10 metrov. Mkak riziko. s tako NaroČite tako); Dnlje 10 metr. finega p atna za ilvotno In posteljno perilo za K 19 50. H)uhc brez šiva, zajamčeno platno, nedosežna dobra kakovost iriOnu Uroke, 2zo cm dolge, komad K 265. Najmanj se odda t) kosov. Kazpošllja se po povzetju! Milica inilj Kantor, Najcenejše in najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo! Fllfpa NEUSTEINA poglajeno odvajalne krogijice (Ncustelnove JEIIzabetne hrogljice). Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost le krogljice, proste vsakih škodljivih | rimesi, vpo bljajo se z ajve )lni uspihom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo ni ugodneje in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečilo j, « izvor premnogih bolezni. Kadi po-Z8iHrilC£ slaiem; oWil, sc pošlje trauko 1 ovoj I Nujno se svari pred po- ■••-■• "j Svarilo! narejanji. Zahtevajte lipa Neuste na odvajalne krooljice1. Pristne le, ce nosi vsaka škatlja in navodilo naSo zakonito varstveno znamko v rudeče-črnein tisku ,,Sv Leopold" iu podjiis ,.Filip agsfihOKiai>H Neuste n, Apotheke" Naše trgovsko so-'J dnijsko zavarovane embalaže morajo imeti "SKSc' 'h'rM našo tvrdko Filipa Neusteina lekarna „pri sv. Leopoldu" — Dunaj, Plankengasse 6. — Zaloge v Ljubljani: Hlhsrd Sušnik, lekarnar, 3171 in v več drugih lekarnah. Združene tovarne za voluino prodajajo letos zopet izključno po meni 4000 komadov takozvanih vojaških kocev za konie za ceno Ie K 1-10 komad in K 8*60 za par (6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina, temnosivi, okoli 150/200 cm veliki, torej lahko pokrijejo celega konja. Razločno pisana naročila, ki se izvršujejo le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na STEINER-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dnnaj II, Taborstrasse 27 G. Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugaja« joče se zavežem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so došla od kobilarne v Radavcu, Koniarno in Brodij, župnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika VVeichbcrgerja Ilosva, Grilnvvalda, Zor-kovak, Rotter Lichten, pl. Mroczko\vski-ja Dobro-stanij, Rosenauerja Zg. Moldava, Halilissa Manken-dorf, Sdienka Gerlsdorf, lastnika umetnega mlina, 3091 Fohringerja in dr, (tj Veliko si priliranite z uporabo mojih lasestrlžnikov in bradostrižnikov, ki so Izdelani Iz najboljšega solinskega jekla, najfinejše ponikljanl in nedo-. ^^ scino praktični. St. 1)150 In n. —___ kakovost »premik; sečesalnl- koma striže skozi 2 zoba brez glavnika 3 mm, s tankim Sesalnikom 7 mm, z debelim 10 mm na dolgo. Širokost ^jfa^ rezalnika t.19 zob) je 4'/, cm, komad z rezervnim peresom vse v finem kartonu z uporabnim navodilom vred,vsled česar si vsakdo lahko takoj sam lase striže K 5*80. St. 91*4 Dober lasestrižnik z odprtim peresom kompleten K 4'80. Št. 9151 Dradostritnik >/2 mm dolg., izvršitev kot it. 9J.50, le primerno manjši brez premikajočih se Česalnikov K 5*—. št. 9)55. BradO' strižnik brez česainika l mm dolgosti kompletno K 4*50. Stroji se mora|o vedno dohro možati. NIkak riziko. — Zamena dovoljena aH denar nazaj. Razpošilja proti povzetju ali predplačilu c. Hf. dvorni mm Jan Konrad v Brisan 1386 Glavni cenili z nad 3000 podobami te pošlja na zshtevo zastonj ln frank«. 1 do 2 vinarja obratnih stroškov za uro in HI' z mojim pat. J" 3|jlMM[J m motorjem z močnim potiskom in za surooo oSJa 0(1 16 HP naprej; 4 do 5 vin. pri mojih petrollnskih motorjih inpetrolinskih lokomobilah, (lo '.jo 2—3 HP tudi stoječo motorje Tvornlca motorjev I. WARCHALOWSKI Dunaj III., Paulusgasse 1. Na tisočo motorjev v obratu. Cenovnikigratis. Uffodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni petrolinovi motorji. 315 366 Svoj izdelek ostro žgane strojne, zidne In zarezane strešne pruiorsfe I priporoča Jo Sprefme tudi zastopnike za razprodajo zarezanih strešnikou. at&mbi sdaSD^sdaEIiE sdSBrc =3t= jiluiialii________iiriiMBThr 3riaatn adSehi— Vsaki dan mnogo pohval-nih pisem In veliko naroČil! 3 delni modrocil iz preparirane trpežne t\arine po ameriškem sistemu izvrstno blažjo pripravni za vsako po-jteljno velikost K 16"—, IS—,22—, boli SI K 27 — 33'-. 40— Razpošilja pod jamstvom franko in carine prosto po povzc-tju. kamena dovoljena! c Sttaplier, iji/s 246. S783 (CiSkO.' rc Ceniki in vzorci lt:di od posteljnega blagu in iz-delanili postel; zastonj. ZASTONJ in poštnine prosto pošiljam vsakomur moi veliki bogato ilustrov. glavni cenik z nad ItOOO slikami solidnih, dobrih in cenih glasbil vseh vrst C. io kr. dr.založalk raznošiljalnica v .Mostu Stev 13T»» (Češko). Violine za učence brez loka po K 4-80, 5 -50, C-. I.ok K —80, 1 —. Citre, harmonike itd , bogata izbira v zalogi. Razglas! Velki semenj bode zanaprej na Vinici pri Kolpi vsako leto v pondeljek po tihi nedelji namesto v ponedeljek po sv. Frančišku Ser.; letos bode 3. aprila. Županstvo na Vinici dne 2. marca 1911. 693 France Mihelič, župan. Posteljne in namizne garniture v najsolidnejil In najmodernejil Izpeljavi. 6t. 2081. Bourette garnitura(2 post olrf ca. 140x100 in namizna prem L J? IJ^Uben, zlepovtkanlTnSnS robom na bordo - rdrfem ali „1;™" temelju, prav cena. konkurenčna k? kov«! K to--. Polarne/"e posteljni odeje K 3-65, posamezne namizne proge K 2'70. - ft. 2082. Ista »'S kakovosti K 12-50, posan:. ,- e „os3 odeje K 4-50 posaUzne , .,mCp£ proge K 3-50. - Ciamiiure v (i,. « v izvršitvi z bogatimi vzoni K 15 1« on In višje. Volnene garniture (a posteljni odeji in 1 namizna) mi 22, 28, 30, 34-50 In vUJ«. Klkak riziko! Zamena dovotjana ali denar nazaj! Najvetja Izbira v mojem glavnem ceniku z v«6 lo 3000 slikami, ki se poilje na zahtevo zastonj In franko. - Polni, po povzetju " C. in kr. dvor. založ. JAN KONRAD RazpoSlljalnlca v Briixu št. 1395. "- ^' ~ -it* - Wr* W JAF Hr-i Kongresni trg 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom Kongresni trg 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od mj-v /|3 / 0/ brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od S. do 12. ure dopolndiie in jili obrestuje - M vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto. Rentni davek p'ačuje dništvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 n pol letih (90 mesecih ali 390 lednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolž- nice in menjice. Dr. Fr. Dolšak I. r., Prelat A. Kalan 1. r., Kanonik I. Sušnik r., zdravnik v I.jubljanl, podpredsednik. predsednik podpredsednik. ■rru —? rrr-jrr—>r ■nmrmrrr? rrr? rrr? rrrrLrrrrirrrjrTTJ1. rrnrr—? rmrr EBE 5F" —ir.rii _ „ B * ICžT IS^ST Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje! T2L1J tenarni cromet Co 31, decembra 1510 čez 87 milijonov kron. Lastna glavnica K 608.996 84 Stanje vlog dne 31, decembra 19111 čez 21 milijonov kron. LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo Ifiiklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union' sprejema hranilne vlooe vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po ' " ni brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. Dr. ivan iuiSterSlč, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belcc, posestnik podjetnik in trgovec v Št. Vidu u. L. Fran PovSe, vodja, graščak, državni in deželni poslanec. Anton Kobi, deželni poslanec, posestnik in trgovec Breg p B Karol Kausdieag, veleposestnik v Litibljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubl|ani. Ivan Kregar, podpredsednik, trg. in obrt. zbornice iti hišni posest v Liublfani. Fran Leskovic,hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml„ tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. za frančiškansko cerkvijo Za nalaganje po pošti so poštno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema lucli vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo. N