iSKDMSST Materi. Predpust je čas možitve in ženitve. Mislečemu človcku, ki gleda to vrvenje od strani, postane često nekako tesno pri srcu in ga zgrozi, ko vidi, s kako nerazumljivo lahkomiselnostjo, brez umevanja in brez priprave napravi marsikatera deklica ta korak, ki bo odločilen za vso njeno bodočnost. Koliko razočaranj, koliko prebridkih trenutkov bi ji bilo lahko prihranjenih, če bi jo mati pravočasno pripravila na dolžnosti, ki jih bode zahteval od nje novi življenski poklic. Deklica postane mlada žena, postane mlada mati. Le malokatera si je na jasnem, koliko novih dolžnosti je spojeno s tema dvema imenoma. Doslej je živela kolikor toliko sebi, sedaj se to neha. Nov stan prinese seboj nove zahteve. 2iveti mora drugim, mislili na druge, žrtvovati svoje najljubše želje, svojo prostost in udobnost drugim. In s čim večjim razumevanjem to stori, tem več zadovoljstva in sreče bode našla ludi sama. Srečno dekle, ki jo je mati tekom let na to pripravila in ji napolnila notranjost z duševnimi vrednotami, da jih bo mogla ko pride čas z# to, razsipno deliti, ne da bi jih izčrpala. Kedaj in kako pa naj mati s to pripravo začne? Priprava začne, marsikatera mati bo neverno zmajala z glavo, pri detetu v zibeli. Vsaka mati ima priliko opazovati, kako se že poskuša taka drobna stvarica uveljaviti in kako hitro si zasigura nad materjo nadvlado, če se ji ta ne ume pravočasno postaviti v bran. Dete zajoka; pa ni lačno, ni bolno in leži v topli, suhi posteljici. Mati, ki jo v takem slučaju ganejo olrokove solze, da ga teši s pestovanjem in hrano, je žeizgubila igro. Neverjetno hitro si dete to zapomni in zopet in zopet uporablja sredstvo, ki se mu je tako dobro obneslo. In z vsako tako nepotrebno in neumestno zadovoljitvijo otrokovih razvad se utrjujejo in večajo kali slabih lastnosti v otroku, zlasli svojeglavnosti, trme in nerednosti. Mati pa je poleg tega še radi svoje neurejene ljubezni oropana po dnevu časa, po noči pa miru in spanja. In vsa poznejša vzgoja bo vsled tega otežkočena. Mati pa, ki zna osiati v danem slučaju močna in razume napraviti svojemu srcu silo, ko vidi, da ni resničnega povoda za jok, koristi otroku in sebi. Ko otrok uvidi, da se n jegov jok ne upošteva, utihne, se umiri in se oglaša le v slučaju resnične potrebe. In tako pridobi mati na času, ne troši po nepotrebnem svojih sil in ne pozna prečutih noči. Pomen pa je še mnogo večji; vzS°Ji je postavljen močen temelj. Seme skromnosti, nesebičnosti in rednosti je posejano in ob modri negi kali in veselo uspeva. Malokatera mati se zaveda, kaj da otroku že s tem, da ga navadi na red pri hrani. Koristi mu telesno in duševno. Koliko otrok je navzlic obili prehrani — medlih in slabokrvnih, ker jedo, kar in kadar se jim zazdi, brez ozira nato, je li hrana njihovi starosti primerna, ali je telo hrane potrebno ali ne. Jed gre v takem slučaju večkrat neprebavljena iz organizma, ali pa povzroča v lelesu motenja, ki imajo za posledico oslabelost prebavil. Nered vpliva pa tudi na duševno življenje. »Človek, ki se ne zna brzdati pri jedi«, pravi pedagog Forster, »si tudi ne bo znal odreči, ko slopijo pred n jega prepovedani miki življenja.« Pojedave gospodinje so navadno sebične žene, ki mislijo samo nase. Na red in snago je treba navaditi otroka že v najzgodnejši mladostni dobi. In pa na pokorščino. Le tisti človek bo zmožen kedaj pravilno ukazovati, ki se je naučil brezpogojno ubogati. Nepokorščina in odgovarjanje je največkrat kriva mati vsled svoje nedoslednosti. — Otroku nekaj ukaže, kar mu je neprijetno in česar se skuša ubraniti. Žato našteva protirazloge, poskuša s solzami in prošnjami in mehka mati podleže. In vendar lu ni na mestu popuslljivost, ampak odločnost! Pač pa je potrebno, da mali dobro premisli, preden izreče ukaz in se pre priča, je li to, kar zahteva od otroka, modro, pametno in izvedljivo. Če je spoznala, da je stvar dobra, mora oslati močna in zahtevati, da otrok ukaz brezpogojno izvrši. S takim ravnanjem naravnava otrokovo voljo v pravo smer in jo utrjuje. In preskrbeti otroku dobrih načel ter mn utrjevati voljo, to je pri vzgoji najnujnejše in najvažnejše. S preudarjenostjo in doslednost jo v svojem ravnanju bo dosegla pri otroku tak ugled, da mu niti na misel ne bo prišlo, da bi ugovarjal ali besedoval. Mati mora biti tudi tista, ki ogreva svojce s solnčno loploto ljubezni. Z vedrostjo in veselostjo j)riklepa domače tako ¦ase, da jim ni nikjer tako lepo in toplo pri srcu, kot pri materi v domači hišici. Dekle, ki je rasllo v takem ozračju, bode neslo to toploto tudi seboj na novi dom. Materina vedrost, njeno izžarevanje ljubezni je pa mnogokrat kupljeno s tajnimi žrtvami in samoodpovedjo. Da ohrani dobro voljo, mora obvladati čuvstva in slabo razpoloženje, se mora znati premagali. In tega mora navadili tudi hčerko. Nobene muhavosti in zadirčnosti napram drugim ne sme pri njej trpeti. Čim bolje jo bo tega naučila, tem bolje jo bo pripravila, tem lepše življenje bo imela hčerj<a. Premalo se pri nas gleda tudi na vzgojo k hvaležnosti, kar se potem dostikrat kruto maščuje ravno nad starši. Otroka je treba navaditi, da za vsako, še tako neznatno stvar prosi in se za izkazano uslugo zahvali. Opozarjati ga je treba na dobrote, ki jih dobiva po svojih starših od "Boga* in ga poučiti, da so dokaz velike božje ljubezni do njega. Nauči naj se ceniti prijazen pogled, dobro besedo in vsak še tako skromen znak dobrote. Navajati ga je pa tudi, da rad dela drugim veselje in je postrežl jiv, četudi treba zato žrtvovati lastno udobnost. Tako in podobno pripravl jaj mati svojo hčerko, potem se ti ne bode treba bati, da so z dnevi svalbe minili za njo dnevi veselja in sreče, ampak se bodo šele pričeli in sicer v veliko plemenitejši obliki. Nasveti. Pozimi nam perilo rado porumeni, ker ga ne mor*mo sušiti na prostem. To pa izostane, če prilijemo vodi, v kateri plavimo perilo, pest raztopljene soli. Laneno platno ločimo od polplatna, če držimo blago proti svelli luči in opazujemo posamezne niti. Niti lanene preje niso enakomerno debele, bombaževe pa so gladke in povsod enako močne. Če pretrgamo iz blaga izvlečeno nit, se bombaževa kodra in zavija, lanena pa ostane rav- na in gladka. Pri pranju ostane pristno platno gladko, z bombažem pomešano se pa nagubanči. Krofi ne bodo pili pri peki maščobe, če zamešamo v testo pri stepanju par žlic dobrega žganja. Iz koruznega ličja moremo napraviti prav močne in poceni predpražnike. Ličje spletemo v kite. Pri spletanju polagajmo ličje tako, da pride odtrgani del, kjer je ličje najmočnejše, na zgornjo stran in je kita samo na narobni strani gladka. Ko se nam zdi dovolj dolga, jo zvijemo v pravokotno ali okroglasto obliko in jo na narobni strani s tanko špago trdno sešijemo. Preglej zaloge semena. Staro seme preizkusi glede kal jivosti. Položi na krožnik moker kos pivnika in potresi nanj 10—15 zrn ter jih z drugim mokrim pivnikom pokrij. Dobro je, če seme prej nekaj časa namakaš v gorki vodl. Prostor, kjer se ta poskus vrši, mora biti gorak, pivni papir med katerim se nahaja seme, vedno vlažen. Dobro seme vskali skoro istočasno; čim kasneje vskali, tem slabše je. Na ta način ugotoviš, ali se splača seme sejati in kako gosto ga bo treba sejati. Preglej tudi, koliko imaš v zalogi za prihodnje leto dobrega semena. Odberi najlepše komade korenja, zelene, petršilja, rdeče pese, kolerabe in jih zakopl ji v zaboj z zem ljo ter postavi na zračen in svetel prostor, da jih presadiš na vrt, ko pride za to čas. Pri sajenju pomni, da ne smeš saditi sorodnih rastlin skupaj in tudi ne na istem vrtu. N. pr. ohrovta, kolerabe in zelja. Iz takega semena bi dobili rastline, ki bi bile pol kolerabe, pol zelje ali ohrovt. Najboljše bi bilo, da si urediš pridelovanje semena tako, da prideluješ eno leto kolerabo, peso, petršilj, dnigo leto pa zelje, korenje, ali da razdeliš posamezne rastline na njive. Z umnim pridelovanjem semena ohranimo marsikateri dinar pri hiši in še prodamo lahko seme, če skrbimo za prvovrstno blago. Da bode sadie obrodilo. Danes ga že skoro ni gospodarja, ki bi so mogel pohvaliti, da ima res lepo in zdravo sadno drevje. Tekom zadnjih desetletij s« J« zanesia iz Amerike čez Nemčijo v naše kr»je cela vrsta sadnih bolezni, ki jih preje nismo poznali, katere pa sedaj grozijo uničAti naše sadovnjake. Predvsem naj omenima krvavo uš, ki jo danes pozua že skoro ysaik sadjar. Zaradi krvave uši in raka se je tnoralo že marslkatero jabolčno drevo posekati, ki bi lahko še desetletja rodilo obilen sad. CeSplje v Sloveniji so skoro prav povsod napadene po kaparju, t. j. kapici podobna živalica, ki je prilepljena v velikih množinah na vejah iin ki navidezno sploh ne živi. Drero napadeno od kaparja zgleda navadno, a ne vedno črnkasto kol bi bilo potreseno s sajami. Ko se ta mrčes zadostno razmnoži, se drevo posuši. Ce se bode ta škodljivec širil v taki meri kot sedaj v 10 — 15 letib v Sloveniji ne bode več češpljevih dreves. Marsikdo opazi, ko cveto jabolka, kako nekateri, ali včasi večina cvetja porumeni in odpade namesto, da bi se oplodilo. To je napravil evetoder, majhen skoro neviden črvič, ki je razjedel cvet. Listne uši, ki napadajo skoro vedno mlado drevjc in dostikrat povzročajo, da se drevesa posuše, po«na vsakdo po zavitem listju. Se cela vrsta drugih škodljivcer pomaga gori omenjenitn, da o&tane in dozori le del tega sadja, ki bi ga moralo daU drevo ter da se drevje predčasno posuši. Napačno je gledati poleti kako bi se znebiii tega mrčesa. V tem času jim zaradi listja na drerju ne moremo priti z uspehom do živega. Skoro vc9 mrčes, ki napada naše aadno drevje, preziinuje, *li ima jajfeca že r zimi na drevju. Vcs ta mrčes se da zanesljiTO uničiti s škropljnjem golega drevja pozimi z ARBORINOM. Arborin tudi pomladi drevo, stara skorja odpade, mah in lišaj se posufii ter odpade. S tem so vzeta mrčesu skrivališča in prezimovališča . Naj se nobeden gospodar ne boji tega d«la ln stroškov, ker se le-ti bogato poplačajo r obilnejšim pridelkom zdrarega sadja. Družba Chemotechna v Ljubljani. Mestni trg 10, ki proizvaja Arborin, ali Kmetijska družba vam bode gotovo rada dala brezplačno navodila o uporabi. Poskusi s zimskim Skroipljenjcm Tinske trte tekom zadnjih dveh let so pokazali, da ArborLn ne zamori samo mrčesa in jajčec na trli, ampak se je škropljenje obneslo tudi proti penospori. Z enkratnim zimskira škropljenjem z Arborinom se prihrani najmanj enkratno škropljenje z modro galico poleti. Vinogradniki poskusite.