iSKDMSST Materi. Predpust je čas možitve in ženitve. Mislečemu človcku, ki gleda to vrvenje od strani, postane često nekako tesno pri srcu in ga zgrozi, ko vidi, s kako nerazumljivo lahkomiselnostjo, brez umevanja in brez priprave napravi marsikatera deklica ta korak, ki bo odločilen za vso njeno bodočnost. Koliko razočaranj, koliko prebridkih trenutkov bi ji bilo lahko prihranjenih, če bi jo mati pravočasno pripravila na dolžnosti, ki jih bode zahteval od nje novi življenski poklic. Deklica postane mlada žena, postane mlada mati. Le malokatera si je na jasnem, koliko novih dolžnosti je spojeno s tema dvema imenoma. Doslej je živela kolikor toliko sebi, sedaj se to neha. Nov stan prinese seboj nove zahteve. 2iveti mora drugim, mislili na druge, žrtvovati svoje najljubše želje, svojo prostost in udobnost drugim. In s čim večjim razumevanjem to stori, tem več zadovoljstva in sreče bode našla ludi sama. Srečno dekle, ki jo je mati tekom let na to pripravila in ji napolnila notranjost z duševnimi vrednotami, da jih bo mogla ko pride čas z# to, razsipno deliti, ne da bi jih izčrpala. Kedaj in kako pa naj mati s to pripravo začne? Priprava začne, marsikatera mati bo neverno zmajala z glavo, pri detetu v zibeli. Vsaka mati ima priliko opazovati, kako se že poskuša taka drobna stvarica uveljaviti in kako hitro si zasigura nad materjo nadvlado, če se ji ta ne ume pravočasno postaviti v bran. Dete zajoka; pa ni lačno, ni bolno in leži v topli, suhi posteljici. Mati, ki jo v takem slučaju ganejo olrokove solze, da ga teši s pestovanjem in hrano, je žeizgubila igro. Neverjetno hitro si dete to zapomni in zopet in zopet uporablja sredstvo, ki se mu je tako dobro obneslo. In z vsako tako nepotrebno in neumestno zadovoljitvijo otrokovih razvad se utrjujejo in večajo kali slabih lastnosti v otroku, zlasli svojeglavnosti, trme in nerednosti. Mati pa je poleg tega še radi svoje neurejene ljubezni oropana po dnevu časa, po noči pa miru in spanja. In vsa poznejša vzgoja bo vsled tega otežkočena. Mati pa, ki zna osiati v danem slučaju močna in razume napraviti svojemu srcu silo, ko vidi, da ni resničnega povoda za jok, koristi otroku in sebi. Ko otrok uvidi, da se n jegov jok ne upošteva, utihne, se umiri in se oglaša le v slučaju resnične potrebe. In tako pridobi mati na času, ne troši po nepotrebnem svojih sil in ne pozna prečutih noči. Pomen pa je še mnogo večji; vzS°Ji je postavljen močen temelj. Seme skromnosti, nesebičnosti in rednosti je posejano in ob modri negi kali in veselo uspeva. Malokatera mati se zaveda, kaj da otroku že s tem, da ga navadi na red pri hrani. Koristi mu telesno in duševno. Koliko otrok je navzlic obili prehrani — medlih in slabokrvnih, ker jedo, kar in kadar se jim zazdi, brez ozira nato, je li hrana njihovi starosti primerna, ali je telo hrane potrebno ali ne. Jed gre v takem slučaju večkrat neprebavljena iz organizma, ali pa povzroča v lelesu motenja, ki imajo za posledico oslabelost prebavil. Nered vpliva pa tudi na duševno življenje. »Človek, ki se ne zna brzdati pri jedi«, pravi pedagog Forster, »si tudi ne bo znal odreči, ko slopijo pred n jega prepovedani miki življenja.« Pojedave gospodinje so navadno sebične žene, ki mislijo samo nase. Na red in snago je treba navaditi otroka že v najzgodnejši mladostni dobi. In pa na pokorščino. Le tisti človek bo zmožen kedaj pravilno ukazovati, ki se je naučil brezpogojno ubogati. Nepokorščina in odgovarjanje je največkrat kriva mati vsled svoje nedoslednosti. — Otroku nekaj ukaže, kar mu je neprijetno in česar se skuša ubraniti. Žato našteva protirazloge, poskuša s solzami in prošnjami in mehka mati podleže. In vendar lu ni na mestu popuslljivost, ampak odločnost! Pač pa je potrebno, da mali dobro premisli, preden izreče ukaz in se pre priča, je li to, kar zahteva od otroka, modro, pametno in izvedljivo. Če je spoznala, da je stvar dobra, mora oslati močna in zahtevati, da otrok ukaz brezpogojno izvrši. S takim ravnanjem naravnava otrokovo voljo v pravo smer in jo utrjuje. In preskrbeti otroku dobrih načel ter mn utrjevati voljo, to je pri vzgoji najnujnejše in najvažnejše. S preudarjenostjo in doslednost jo v svojem ravnanju bo dosegla pri otroku tak ugled, da mu niti na misel ne bo prišlo, da bi ugovarjal ali besedoval. Mati mora biti tudi tista, ki ogreva svojce s solnčno loploto ljubezni. Z vedrostjo in veselostjo j)riklepa domače tako ¦ase, da jim ni nikjer tako lepo in toplo pri srcu, kot pri materi v domači hišici. Dekle, ki je rasllo v takem ozračju, bode neslo to toploto tudi seboj na novi dom. Materina vedrost, njeno izžarevanje ljubezni je pa mnogokrat kupljeno s tajnimi žrtvami in samoodpovedjo. Da ohrani dobro voljo, mora obvladati čuvstva in slabo razpoloženje, se mora znati premagali. In tega mora navadili tudi hčerko. Nobene muhavosti in zadirčnosti napram drugim ne sme pri njej trpeti. Čim bolje jo bo tega naučila, tem bolje jo bo pripravila, tem lepše življenje bo imela hčerj