Natisov 15.000« ■XLStk lajerc" izhaja vsaki ;, daliran z dnevom aslednje nedelje. Naročnina velja za Av-sirijo: za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za ditgc inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačali naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuj-j, gledališko po-s.opje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo siran K 64, za '/, strani K 32, za >/. •strani K 16, za Vb strani K 8, za '/io strani K 4, za •/•» strani K 2, za '„ strani K 1. —»Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stev. 5. V Ptuju v nedeljo dne 31. januarja 1909. X. letnik. 3d :Si Boj proti kranjski hranilnici. Opetovano že smo vprašali, kakšni namen ima pravzaprav vsa prvaška gonja proti nemštvu in Nemci. Vsaka politika in vsako politično delovanje mora imeti vendar gotovi cilj, gotovi smoter in gotove namene; in prvaška, tako zvana „slovensko-narodna" politika? O njenih namenih O [ nam ni ničesar znano, njen smoter je nejasen in njeni cilji so — bogve v katerem močvirju . . . Prava zagata je ta prvaška politika, pravi di-rindaj in pravi babilonski stolp. Naj si bodi človek še tako zaveden Slovenec, to mora vendar priznati, da je slovensko ljudstvo malo, pritljikavo, revno ljudstvo, ki je odvisno od gospodarskega napredovanja sosednih večjih narodov. Vse, kar se je na Slovenskem kulturnega, duševnega, g o s p o d a r s k o - korist- a storilo in doseglo, vse to je p* r a v~z a p r a v plod zveze z Nemci. Kdor kaj Hruzega trdi, je zaslepljeni fanatik, ki ne ve, kaj blebeta, ki le vpije, ker ima veselje na vpitju. Pametni človek dokaže z dejstvi svoje [prepričanje, — prvaški kričači pa tulijo in kričijo, dokazov pa nimajo . . . Dr. Anton Dermota v Ljubljani je gotovo dobri Slovenec, vsaj tako dobri Slovenec kakor razni gospodje z nemškimi imeni in nemško preteklostjo. In ta slovenski dr. Anton Dermota je imel pogum, da je zabrusil fanatičnemu slovenstvu v obraz: Kaj pa vi pravzaprav hočete ? [Kaj pa se repenčite? Nemci v gospodarskem oziru samo roko vzdignejo in Slovencev ni več! Tako je dejal — Slovenec dr. Dermota. In res je! Gospodarstvo Slovencev z a- " Snoglo je napredovati edino z nem- J* 71. dajal ško pomočjo, pa če je to gospodi okoli »Slovenskega Naroda" ali .Slovenca" prav ali ne. Zato ni čudno, da so Nemci še danes najznamenitejši gospodarski činitelj celo na Kranjskem, kjer skušajo danes vsakega človeka pobiti, kdor je Nemec. Iz stališča te resnice je zlasti slovensko-narodno boj kotno gibanje obsojati. Kaj bodejo te prvaške »posojilnice" in »hranilnice" in „zveze", ki vendar le beračijo in ki nimajo nikakoršne varščine, nikakoršne garancije, da ne bodejo njih člani izgubili krvave svoje krajcarje v — prid našemljene slovenske domovine . . . Posebno smešna je prvaška gonja proti kranjski hranilnici v Ljubljani, kije kakor znano v nemških in naprednih rokah. Kranjska hranilnica je eden najstarejših in najzanesljivejših denarnih zavodov cele države. In lahko trdimo, da vsi slovenski denarni zavodi skupaj niso niti del tistih dobrot slovenskemu ljudstvu storili, k akorJ,a kra rirj.sk a hranilnica. Dokaz temu naj bode sledeče poročilo o delovanju kranjske hranilnice na polju javne dobrodelnosti tekom vlade cesarja Franc Jožefa I.: „ Kranjska hranilnica porablja kakor znano čiste dohodke svojega zavoda — ne glede na to, kar odkazuje svojemu rezervnemu zakladu — po pravilih za pospeševanje občekoristnih podjetij na Kranjskem ter je darovala za vele-slavne vlade Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. v take namene znesek nad sedem milijonov kron. Pospešavala in podpirala je vse dobrodelne in občekoristne zavode v mestu in na kmetih, izpodbujala je k novim ustanovitvam in jih je tudi sama oživotvarjala. Brezštevilne so podpore, ki jih je porabila Kranjska hranilnica za oskrbo ubožcev in strežbo bolnikov, za vzgojo mladine in šolo, za zemljedelstvo in prometne svrhe, za umetnost in vedo, ter nikakor ne najmanj tudi za stavbni razvoj deželnega stolnega mesta. Nastopni podatki so majhen posnetek iz bogatega zaznamka daril. I. Obskrba ubožcev in bolnikov. Ubož-nemu zakladu mestne občine ljubljanske, »Vin-cencijevim družbam" na Kranjskem, „Deželnemu ' podpornemu društvu Rdečega križa", »Evangelijskemu ženskemu društvu", „Jožefinu", »Društvu za obskrbo ubožcev" ter drugim društvom in zavodom, ki so določeni za oskrbo ubožcev in bolnikov, potem v olajšavo krajevnih stisk dovoljene podpore znašajo skupaj več stotisoč kron. Tako se je dalo samo ubožnemu zakladu mesta Ljubljane v zadnjih šestdesetih letih 210.460 K. Izmed večjih podpor za oskrbo ubožcev in bolnikov navajamo: Jožefa Luckmanna ustanovi za ubožane trgovce in obrtnike 100.000 K, prispevek za olajšavo sile, ki je nastala v Ljubljani po potresni katastrofi 1. 1895 27.600 K, ustanova zavetišča za neozdravljive bdlnike v znesku 1,000.000 K, za duhovsko bolnišnico v Ljubljani 30.000 K, kot prispevek k stavbnim stroškom deželne bolnišnice v Ljubljani 160.000 K, samostanu usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu kot prispevek k stavbnim stroškom tamošnje bolnišnice 50.000 K, za gradnjo Eli-zabetne otroške bolnišnice v Ljubljani 40.000 K, za gradnjo ženske bolnišnice v Novem mestu 30.000 K, za bolnišnico v Kočevju 15.660 K, naposled letni prispevki, določeni za leta 1890. ustanovljeno starostno hranilnico v zvišanje obrestovanja vlog vsega skupaj 140.000 K. U. Za vzgojo mladine in za šolo so se naklonila razen rednih podpor mnogoštevilnim društvom, ki se pečajo z vzgojo mladine, še nastopna večja darila: deški sirotiščnici „Mari-janišče" 68.000 K, Lichtenthurnovi dekliški si-rotiščnici 20.000 K, dekliški sirotiščnici v Kočevju 30.000 K, za ustanovitev realčnih usta- Roparske dežele. Naši prvaki se vedno ogrevajo za balkanske države, kakor da bi bile te vzor izobrazbe in kulture. Saj je znano, da so prvaki n. p. dne 2. decembra v Ljubljani izstavili in razsvetili sliko smrkavega srbskega tolonaslcdnika Jurčeka namesto one našega sivolasega vladarja . . . Prvakom je pač več za zvezo z balkanskimi narodi nego za zvestobo do naše države in našega cesarja. Kakšne so neki te »vzorne' balkanske države, po [katerim se prvakom kar sline cedijo ? Neki poznavalec cr pripoveduje o tamošnjih šegah in navadah m. sledeče dogodbice: Na vsak način opravičeno se toži iz vedno nemir-lih balkanskih držav zmiraj o grozovitostih, ki jih delajo tične in roparske bande. Razumeti, čeprav ne oprati, se da to s tem, da so tam, zlasti v Albaniji, člo-":a življenja zelo po ceni. To pa vkljub temu, da se skušalo v zadnjih letih zločine roparjev s strogimi oni omejiti. Zato pa vlada v Albaniji še vedno sra-ni madež neomejenega krvnega maščevanja (Blutrache). 'o maščevanje je po navadi posledica ljubosumja in se ,vi skoraj vsak dan. Pravijo ji tudi »vendetta«. Krvno "tvo ali >vendetta« pa ne zadene le pri prepiru ne-edno udeležene osebe, temveč tudi vse, čeprav neu-ienc sorodnike. Neki potnik pripoveduje, da je nekdaj jezdil skozi gorsko pokrajino. Ostavil se je k pojedinji. Njegov litelj mu je pravil, da je eden njegovih prijateljev ed kratkem postal žrtev krvnega sovraštva. »In tudi jaz-, je dejal ter pogladil svoj revolver, » tudi jaz pridem kmalu na vrsto.« Vprašal sem ga začudeno, je-li je tudi on v tako zadevo zamešan. In mož mi je pripovedoval to-le: »Moj brat Tef se je v Skutaru pred enim letom v neko lepo deklico zaljubil. To deklico mu je hotel odvzeti neki tekmec, po poklicu kovač iz Bazara. Po daljšem prepiru nagnila se je dekle k mojemu bratu. Ali njegov tekmec ga je čakal s puško v roki, in ko je moj brat Tef nekega večera iz hiše svoje ljubice prišel, ustrelil je kovač reveža«. — Voditelj je molčal in pogledal jezno navzgor. — »No, in — ?« sem vprašal. — »No, gospodine, kaj bi Vi storili, ko bi se Vašega brata kakor psa ustrelilo ? Vzel sem puško in teden pozneje je ležal morilec v svojem grobu. Ustrelil sem ga v srce. Potem sem zapustil mesto Skutari«. — »Ali se čutite tekaj v Crnigori bolj varni«? — »Varen?« odgovoril je s smehom. »Ne, v kratkem, morda še danes, me bode brat Albanca usmrtil; on mora storiti, kajti to zahteva usoda; zakai bi se torej žalostil, ko itak nič ne pomaga?« In ta mož, ki je bil vsako uro v smrtni nevarnosti, si je mirno cigareto užgal. — »Ali se ne bojite, potovali z menoj v Skutari ?« — »Bojim, gospodine ?« je zaklical z očitajočimi pogledi; »bojim ? Noben Albanec se ne boji krvnega maščevanja. Jaz sem usmrtil njegovega brata in on mora mene usmrtiti. To je pri nas postava«. — »In dekle ?« sem vprašal. — »Oj, ta je bila kakor vse druge. Pred enim mesecem omožila je nekega starega trgovca s tobakom, ki bi bil prav lahko njen oče. Vbogi Tef, ko bi ti to vedel I« — »In krvno maščevanje traja še naprej ?« — »Seveda, saj tako dolgo, da sem iaz mrtev«. — Popolnoma udan kadil je mož svojo cigareto naprej. On ve: nekega dne, ko bode šel po ce- sti, zadonel bode za hrbtom strel, in on, nadaljna žrtev spremenljivosti dekleta, padel bode mrtev na tla. — »Z Bogom«! — Nekega jutra, pripoveduje dotični potnik nadalje, šel sem z mojim znancem na sprehod, ko nas sreča mlada ženska. — »To je Maika Kul Marašul«, dejal je nekdo izmed naše družbe. — »In kaj je z njo ?« sem vprašal. — »No, Maika, ki je sama izvršila krvno sovraštvo. Pred dvema letoma bila je najlepše dekle naše naselbine, za katero se je potegovalo mnogo mož. Potem je omožila Leča, mladega, krepkega moža. Ali že po enem mesecu je bil ta zahrbtno umorjen in sicer od svojega lastnega brata, ki je stanoval v Dimu in ljubil Maiko. Le-ta je skoraj znorela od bolesti in žalosti. Kmalu pa se je odločila, da izvrši z lastnimi rokami krvno maščevanje. Skoraj eno leto dolgo jo ni bilo tukaj videti. Trdovratno je zasledovala svojega svaka, najprve v Ohrido v Makedonijo, potem v Skopio, v Prisreud in v mnogo drugih krajev. Vedno je čakala prilike, da ustreli morilca svojega moža. Končno je prišla ta prilika. Srečala je morilca na glavni cesti v Skodri. Vzela je pištolo iz pasa in jo ustrelila možu v obraz. Pogumna ženska, kaj ? . . . Ali ne dosti s tem. Tri dni je potovala do hiše starišev svojega svaka in ustrelila obadva. Od tega časa živi zopet med nami, kajti smrt ubogega Lenca je pač maščevana. Obžaloval sem, da je moral Lene tako kmalu umreti, kajti bil je eden mojih najboljših prijateljev« . . . Takšne približno so razmere v balkanskih državah... m nov 30.000 K, za ustanovitev tehniških ustanov 35.000 K, za ustanovo za obrtne strokovne šole 50.000 K, za tri ustanovna (mesta na dijaškem zavetišču na Dunaju 30.000 K, za zgradbo re-alčnega poslopja v Ljubljani K 960.000 K. Poleg tega je porabila Kranjska hranilnica vsako leto znatne zneske za podporo učeče . se mladine, s tem, da je redno darovala precejšnje vsote pred-stojništvom vseh srednjih šol dežele, potem vsem ljudskim šolam v Ljubljani in društvom, ki se bavijo s takimi podporami. III. Zemljedel-s t v o. Neznatne tudi niso v svoji skupni vsoti številne večje in manjše podpore za pospeševanje zemljedelstva. Ne glede na Kmetijsko družbo za Kranjsko, ki dobiva dokaj let rentne podpore, so se podpirale tudi njene podružnice "in mnogoštevilne gospodarsko zadruge; tudi prispevki, ki jih je darovala Kranjska hranilnica za napravo in ohranitev šolskih vrtov v deželi, katerih naprave ne bi bila pospešavala. Samostojna akcija, ki jo je priredila Kranjska hranilnica, je bila podpora za prenovitev vinogradov v krškem okraju s porabo okroglo 30.000 K. IV. P i o-m e t tujcev. V ta namen so se darovale podpore kranjskemu odseku nemškega in avstrijskega planinskega društva, volilo zdravilišču na Bledu v znesku 35.000 K in več manjših podpor za.povzdigo__tujskeja jjromjjjftj V. PjJ^p-met. Kiwj&irhrapllwiea ^"tadLuj; n^bfetverio udeleževala pospeševanja za gradnjo železnic v deželi. Prispevala je k začetnim delom skoro vseh krajevnih železnic na Kranjskem. O priliki gradnje železnic Ljubljana-Kamnik, dolenjskih železnic, železnice iz Ljubljane na Vrhniko in proge Kranj-Trzič je pospešavala Kranjska hranilnica njih financiranje s tem, da je prevzela osnovne delnice v skupnem znesku 587.200 K. Za napravo železniških postaj na..Verda pri Vrhniki, Boštanju in Beli peči je prispevala vsevkup 17.000 K. VI. Umetnost in umetni ob rt. Redne letne podpore so se dajale umetnoobrtni strokovni šoli v Ljubljani, Kranjskemu zavodu za umetno tkalstvo, Filharmonični družbi in Glasbeni Matici. Poleg tega je podpirala Kranjska hranilnica ne, majhno število domačih umetnikov z ustanovami in z nakupom njihovih del. Cerkveni umetnosti zlasti je služila letna podpora škofijskemu umetniškemu društvu v Ljubljani. NiČ manj ni pospešavala Kranjska hranilnica vzdrževanja in popravljanja cerkvenih umetniških spomenikov. K stroškom za popravo stolne cerkve v Ljubljani in k stroškom kapiteljsko cerkve v Novem mestu je darovala znesek 15.000 K. Manjše zneske je naklonila za zgradbo, odnosno vzdrževanje in olepšavo cerkva pri Sv. Jakobu in v trnovskem predmestju v Ljubljani, potem one v Stari Loki, St. Lampertu, na Premu, frančiškanske redovniške cerkve v Novem mestu, cerkva v Radovljici. St. Marjeti pri Preski, Ve-lesovem in več drugih. VII. Za stavbni razvoj dežel nega stolnega.mest a, oso- M % i | m,kflai za Mi&l&&0il$ $j ki služijo obče koristnim namenom, se je darovalo med drugim: za gradnjo župnišča pri Sv. Jakoba 24.000 K, za gradnjo delavskih hiš 180.000 K, za gradnjo topničarske vojaščnice 300.000 K, za gradnjo deželnega muzejo „Ru- i dolfinuma" 260.000 K, za gradnjo deželnega gledališča 52.000 K, za gradnjo poštnega poslopja 70.000 K- VIII. Znanstvena stremljenja je Kranjska hranilnica vselej dejanski podpirala. Muzejsko društvo in potresno opazovalnico je podpirala prav tako radodarno kakor mnogoštevilne zasebne učenjake, ki so si izbrali za poklic preučevanje naše domovine. Pričujoče Številke dovoljujejo kratek pregled o tem, kar je darovala Kranjska hranilnica v blaginjo dežele in v korist mesta Ljubljane ter dopuščajo nado, da bo mogla Kranjska hranilnica ob pro-spešnem in neoviranem razvitku svojega poslovanja delovati tudi nadalje v staroobičajnem bla-govitem zmislu kot prava dobrotnica dežele Kranjske"! Proti tej hranilnici torej, ki je toliko dobrega storila, so pričeli prvaki po nesrečnih sep-temberskih dogodkih gonjo in jo skušali ugonobiti. Razumi se samo ob sebi, da se je hotelo s tem pomagati edino na pol bankerotnim pr-vaškim potjetjam, ki smrdijo vsi precej po — žlindri . . . Pričelo se je agitirati s tem, da ne stoji kranjska hranilnica dobro. To je seveda brezvestna, pobalinska laž. Dne 1. oktobra 1908 imela je kranjska hranilnica vlog za skupno čez 65V» milijonev kron. Ves ta denar je popolnoma varno naložen, tako da vložniki niti vinarja ne morejo izgubiti. Poleg tega ima hranilnica še rezervnega sklada blizo 9 milijonev kron. Pr-vaška gonja je povzročila sicer, da so se vloge do konca novembra za 9 milijonev znižale. Tistim, ki so denar zahtevali, se je brez zapreke izplačal. Ta vzorna hranilnica se je torej lahko brezvestni prvaški gonji smejala. Na naprošbo hranilnice sta tadi od vlade pooblaščena gg. c. k. dvorni svetnik Gozani in c, k.. deželno-sodni svetnik Kremlašek blagajne preiskala in našla, da je.,vse „vjaaravnost vzornem r e d u"« in da daje kranjska hranilnica vložnikom »najboljše varstvo ter je vsak strah pred kakšno izgubo popolnoma neutemeljen". Povedali smo to, da pokažemo ljudstvu, s kakšnimi brezvestnimi sredstvi se bori prvaška gospoda proti vsemu, kar ne trobi v njen rog. Mnogo je zaslepljenih, ki bodejo svoje denarje raje v bankerotne prvaške zavode vlagali. In kadar jih bodejo izgubili, takrat naj se ti reveži potrkajo na svoja prša in naj zakličejo: mea culpa, mea maxima culpa ... Napredna podjetja pa bodejo rastla in se razvijala. Kajti ta podjetja so izraz stare resnice, oHaj^Kf vini|ifi vijvAi'1 JI fA J till I'm BrjBB i,feDDSBl •da zainore slovensko I j u d s t' v o 1' e s pomočjo nemškega in sporazumno z nemškim napredovati. In čas bode prišel, ko bodejo Slovenci sami svoje hujskače — preklinjali! Politični pregled. Vitežki Madžarom. Madžaronski poslanec Nagy namerava napraviti dne 14. aprila, to je na dan 50 letnice tiste komedije, na kateri je stari Košut odstavil habsburško krono, od ogrskega trona, gotovo proticesarsko priredbo. Zaje se je zanjo,že 25 madžaronskih poslancev . priglasilo. Ali nimajo na Avstrijskem nobene mokro cunje, da bi te ciganske klativiteze po-' gnali? ..... Kaj zmore dobra organizacija, nam je pokazala Unija predilniških delavcev v svojem poročilu za 1906 in 1907. V teh dveh lotih se je udeležila 374 akcij," in sicer 178 naskočnih štrajkov, 6 odbijalnih, 23 izprtij, 113 gibanj brez štrajka. Od teh se je doseglo popolnega vspeha v 158, delnega v 177 — le 39 akcij je bilo brezvspešnih. Pri teh akcijah je bilo udeleženih 47 podjetij iz 120.492 delavci in delavkami. Doseglo se je: 1. 1906. Za 1,746.260 kron letne zboljšane plače in 1,822.800 ur letno skrajšanega delavnika; 1. 1907: 2,610.334 kron letno zboljšane plače in 6,861.065 ur skrajšanega delavnika. Odkar pa eksistira »Unija predilniških delavcev in delavk", t. j. od 1. marca 1. 1901 do konca septembra 1908, se je plačalo štraj-kovske podpore..-t- 787.029 kron, V letu 1906 odnrf 9oT seje 1^Mlo,lys^o^Pa^Vsiifr Odpore 523.975 kron. Brezposelne podpore je plačala Unija samo v letu 1908 (od januarja do septembra) — 84.291 kron. Od svojega postanka je plačala Unija brezposelne podpore znesek 243.632 kron, za pravovarstvo pa 22.967 kron. Potovalne podpore je izplačala Unija letos (od 1, januarja do 30. septembra) že 38.643 kron. Članov šteje danes: 54.000. Tako delavci! Ali bi ne bil tudi skrajni čas, da se kmetje organizirajo in za se delajo ? Plače za poslance, to je, kakor znano, eno najvažnejših vprašanj avstrijske politike. Kajti poslanci imajo sicer srce za ljudstvo, pa tudi za — svoje žepe. Kakor smo že poročali, hoče vlada zdaj poslancem plače pavšalirati. Obenem se bode tudi dohodke predsednika in podpredsednikov zvišalo. Vsak poslanec bi po vladini predlogi letno 6.600 kron dobil. Dohodki predsednika bi se zvišali od 20.000 na 30.000 kron, dohodki podpredsednikov pa od 12.000 na 15.000 kron. Potemtakem bi nas davkoplačevalce koštala državna zbornica sledeče svote: 516 poslancev po 6,600 K . . . 3,405.600 K predsednik.......... 30.000 „ S podpredsednikov po 15.000 K . 75.000 „ skupaj kron 3,510.600 Torej okroglo 3Vi milijonev kron bi nas ti pridni gospodje koštali. Približno toliko plačujemo tudi danes zanje. Torej, volilci, le tiho bodite: po- 3 nina i .;". slanci ne bodejo od lakote poginili, prav gotovo ne . . . Državni proračun kaže za leto 19091 2.303,596.103 krone izdatkov, 2.303,657.« kron pa dohodkov. Med dohodki so največji Medve oni, ki pridejo iz davkov ! 345 milijonov b da ni" država izprešati iz direktnih davkov, ! cerkvi milijonov pa iz indirektnih, 144 milijonov je me pol iz carine, 173 milijonev pa iz kolktnalag; taks i. t. d. Direktni davki so razdeljeni n Medvi bogatini in reveži, i n d i r e k t n e pa plačo literče večinoma siromašno delavsko 1 j i hudo. stvo! — Med izdatki so zanimivi: stra na c\ za „skupne zadeve" (za c. in kr. armado) J dolg! milijonov in pol, za c. kr: deželno bran nalog 87,304.574 kron! , njego Dopisi. f£ Iz Spodnje Polskave. Dne 28. grudna l-je G( izvoljeni novi pbč.' odbor izvolil je dne '20. t. dedje za župana .zopet prej snega župana vrlj™0 r g. Siherla; za svetovalce pa g. restiivrata ~° Trosterja in g. Potočnika, olja na Pragerskt ** DC Članek v „Slogi"' in sicer v prvi štv. je te Vas velika laž, da; f)i bila pri volitvi propala „nemš k°lj> tarska stranka" ,(liemškutarje imenuje narrve.F Sloga," Štaierciance). „Sloga" toraj začne *-P**J pivi sferfao dbra&ti ' 'in la^tV kakor',} Bog* prednik „Novi slov. Štajerc". Ta list nam spreJ zavolj laži in narodnega hujskanja ni mogel Kaj živeti, slutil je da ga nobeden poštenjakM mara, ter se je prekrstil v novo ime nŠlo| misleč da bode boljše šlo; ravno tako če pride kaka obrt na kant, spremeni imeL skuša pod novim imenom nadalje ljudstvu i few^ bati. Pa „Sloga", to ne bode šlo. vidi so i. obra prvi številki, da imaš vse lastnosti poginjeni Br^* prednika in ravno tako malo ti bode ljud; nJe , verjelo kakor „Nov. slov. „Štajercu", najmi se™ na Polskavi. Mi smo naprednjaki ter se ne i mice ramo na narodne hujskače mi delama; le za go^ "°8 darstveni napredek v teh za kmete jako žalost Kn časah. Tvoje neumne narodne hujskanje prodi skor. BSloga" le kje drugod, pri nas nič ne ske večn mi ne potrebujemo židovskega blaga. Mi s;<« V1 } ostanemo vrli slovenski možje, pa tudi Staj ve^ cianci. Prorokujemo ti pa že naprej, da bol dolž. končala v kratkem času na jetiki, kakor šam končal ranjki „Novi slov. Štajerc' Mi smol Iz Slov. Bistrice. „Sloga" želi za i Bistrico narodnega lončarja in sOdarje. Nad je, vse eno ali je Nemec ali Slovenec. Dj lončar in umrli sodar sta bila oba Nemca, dj zvesta delavca ter pri ljudstvu sploh jako i ljubjena ker sta bila vestna delavca. Imami da : bližini sodarja narodnega hujskača po recej sVy »Sloge0; pa boljše bi bilo manj hujskati, kiju sode delati za rabo za tekočino ne pa za w>^° jak vas . Slog lak. me se ji jate! sicei beni «rec niše Ne narodnost temveč strokonjaštvo dela mojstra. Iz Pragerskega. Že večkrat smo imeli v se pritožiti zoper napade čreštfjct kurjenja penjajo vse moči, da bi obdržali to zadrug neum, stari temi. Predstojnik je poslal svojega ue'eigio pa z povabili dozdaj nam vsem udom; ali naenkgvojjh. t se je Gorjupu čevljarskemu mojstra stvar'eelnih varna zdela ; si je mislil : za Slatinčano jo ig8 n(. j učenec dober, za okolico moram pa enega \ Bm0 r šega poslati, da bode znal dobro agitirati; ifcv dobil si je Lubeja, kateri je tudi v odloru, dijn faran agitiral zoper Nemce in naprednjake. Naš Gabiim prvj je res zvita glava ; ta mož je že našo z;idnf0jim i tako daleč spravil, da ne vemo, ali je rokoddA Kon zadruga ali je „Marijino društvo". Res iras podgoi nekaj premoženja, ali mi imamo ravno tflljjecky od njega, kakor bik od praznih jasli. l)e\rjeve" G leži doli pri Sv. Križu v farški posojilnici in*, Dra] lepo črna gospoda z dobičkom tega podjf;j. a|j D žepe flika. Poprej si je lahko kak ud parkt%ti. da izposodil v veliki sili in ni imel skoraj nobenih str5 duhe kov. Udje so se vedno prepirali, ker ni šlo vse v re;;e deist kakor bi bilo imelo iti; naenkrat je oblast^k" ir „birtschaft" prepovedala in mogel so je ves l8je nai nar iztirjati. Gospod Goriup in pa slikarski 1% da : ster Košak, kateri je baje pri klerikalni „Pm nesrar jilnici" peto kolo, je hitro poskrbel, da pride^ n0ve denar v njih kremplje, da si z dobičkom klerikije nika žepe flikajo. S tem možom moramo še par ioripada gih besed spregovoriti. On vedno rez naprodnji^elji se zabavlja in naš list blati; mogoče mu bode i^kovalr enkrat „giftna krota" v njegovih ustih osti' tiš-[Hj da je bode vedno pomnil, dokler bode živ. irznim pa imamo še enega jako zanimivega oputeršk$«a ure Petreka iz Voča v naši zadrugi kot odbornilj03iej 1 ta Petrek je tudi lovec in celo prisežen ni%oče pi je bahato svojo puško na rami in , koraši'eda.udi s za klobukom; on je tudi dobro steljal in zanj! 0 ten stavil; posebno rad je imel srne in srnjake (u le 1 tudi kakega zajčka vmes; pregovor pa praj vsaka reč le nekaj časa trpi; tak je tudi s trekom! Slavno orožništvo mu je puško odn« c. k. sodniji v Rogatec in on bode dobil sv; [)uJjq^ „Schussgeld" v Celju pri okrožni sodniji . . . [e^n; č Iz Maribora KO nam poroča, da bodo igjnan ljutomerskem volilnem okolišu pri prihodnji ,,r;;; deželno- in državnozborskih volitvah neke spi^ ;„ c membe. Med raznimi kandidati se sliši tudi inja {\( dr. GroBmanna, znanega lotmerškega „geldjuda'8 Djia Na njegov program pa sme biti svet radoved« dnh Ta človek se zna mojstersko obračati po vetr. kate če ima liberalce pred seboj, proklinja in napad' Ko ' zvezarje in posebno farje, če pa pride v dotika,i;i z zadnjimi, jim dela globoke poklone, Ta značajct|e ie si je kupil v Ljutomeru hišo in se odseli v kratkemj g , posojil ničnega poslppja, ker najbrž njegov nosi«injna,r nosakec ne prenaša okuženega zraka, v koje-i:i yj, se gibljejo njegovi nasprotniki. Karlek dela 0^ je vidno dober kšeft. Temu se sicer ni čuditi; a y pu vemo, kako in na kak način si je dem j,. s delal. Kradel je ljudem denar, ker j SVot večkrat velike neumnosti skoval, vsi* u\'u kojih je provzročil nepotrebne stroške. Karlektic. pa tudi resnico pače in hujska kar j^m; •? znano tudi prav dobro. V kratkem bode govoril;___ njegova pristojna oblast in hočemo pot«* govoriti tudi mi. Njegovem neznačajnem po panju mora biti enkrat konec, ker bi bilo žare g0 . sramotno, če bi morali ljudje biti pokorni take)ja ^ mu človeku, kakor je prvaški geldjud, dr, KarieLm-° GroCmann. Naj gre s Klofačom na božjo pc^ake k srbskemu Jurčeku ali pa v Sibirijo krave pastft j^j Viiličarski tečaj obdrži deželna sadjarski nam in vinogradniška šola v Mariboru od 1. do 1310„0g marca. Dalo se bode tudi nekaj podpor. Namey^ ^ je praktično-strokovna izobrazba viničarjev (glq0ize inzerat!). ^ c Z nožmi so se stepli v pijanosti fantje ijj radgonski okolici. Pri temu je bil Franc Polt' s sedmimi sunki težko ranjen. Ta prokleti noi|"l <-■ mi ie 1 I1K v Si. akc »a še Iz Koroškega. Župnik Drunecky v Podgorju (Maria-Elend) je imel pred kratkem brezvestno nosramnost^0^jej da je neki članek v našem listu po § 19 tiskovne:joveJ postave „popravljal". Stvar je namreč sledeča:-0 ,. Mi smo javno ožigosili in kritikovali, da se žup-s^e nik Drunecky dne 2. decembra 1908 ni brigal 't za cesarjevo 60 letnico in da ni na noben način ^c pokazal patriotično mišljenje, nasprotno da je ^en celo žalil patriotično mišljenje drugih. Župnik;e jn namje potem v svoji znani predrznosti poslalg „c „popravek" po § 19. Ta popravek, zlagan od £e raiintr l8° ' ko i a do konca, je napravil v celi fari mnogo irjenja in jeze. Kajti koroško ljudstvo ni o neumno, da bi temu ali onemu črnosuknežu Senca erjelc, pa čeprav ta laže. Koroško ljudstvo je nkrat ^ svojih politikujočih duhovnikov že toliko ne-r ne; miselnih laži in obrekovanj doživelo, da se ' moJ ineB ne da več farbati in za norca imeti. Vsled - bol- ga mo na zlagani „popravek" župnika Dru-fl Bcky dobili celo vrsto ogorčenih dopisov od nje-da bi vth faranov, ki vsi trdijo, da smo imeli mi s ilxyel 0jim prvim člankom prav in da je Drunecky drugo svojim ,popravkom" na ne lepi način resnico ielska $1. Konstatiramo torej na ves glas sledeče : nanio Tga podgorska fara lahko priča, da je župnik toliko runecky dne 2. decembra na dan Jenar learjeve 60 letnice čisto, navadno blagoslovno in p ašo bral ftedeum se priklopi tudi lahko tihi djotja aSi ali blagoslovu). Iztotako zamore cela fara ironic ričati da so morali šolski otroci cesarsko pesen duhovnika in brez sveč na oltarju peti. i je dejstvo in te resnice ne ovrže noben „po-Itvek" in nobena zloraba tiskovne postave. ste nas razumeli, g. fajmošter? Ali zdaj ne, da smatramo mi in z nami pač vsa fara nesramni „popravek" za laž? Ako Vam ni povedali bodemo še kaj o tej zadevi. Sicer nikar ne delajte za avstrijskega patriota, pripadate vendar oni prvaški stranki, katere njake Jitelji so že zaradi veleizdaje mesece dolgo v •e r68 Bisknvalnem zaporu sedeli! Pa — adijo ! stal«. \,Š-Mir" naznan a s znanim svojim farizejsko-' jjdrznim patozom, da je prvaški dr. Brejc Sega urednika Linharta tožil. Mi o tej tožbi doslej ničesar ne vemo. Ali radovedni smo, hoče pravzaprav dr. Brejček? ! Vraga, resnice tndi s tožbo iz sveta ne spravi. In doslej o o temu iz Kranjskega privandranemu go-pdu le resnico pisali. Le tožite, tožite, — mi demo s tem le profitirali! Po svetu. mika, nosil eder' ce pa )ravij s P»i inealo I svoji Duhovnik — napadalec. V Pizzi v Italiji je _ letni duhovnik don Giuseppe Parisi iz dozdaj ,.T| naznanili vzrokov poskusil grozen umor. Imel idnjih za prijatelja čevljarja Emanuela Curcio, kete-sI)re" du jo celo hotel dati svojo sestro za ženo. li ime aaa kovčka sta se že zaročila in v kratkem juda\ ^6 Vjila imela vršiti poroka. Nenadoma pa poreden. jji duhovnik čevljarja na izprehod v bližnji vetm.|BCi) kateremu vabilu se je ta, dasi nerad, od-apada j £0 prideta do kakih 50 metrov globokega lotiko .pada, je duhovnik spremljevalca v trenutku, cajneš so je ta pripognil, da utrga cvetko, pahnil •kom s t,.;. K sreči je obvisel 15 metrov globoko med isioek- dninami in so ga še živega rešili kmotje, ki kojem aa klicanje na pomoč prihiteli na kraj zločina. a oči- ar je ubežal. sai V Puljll je izginil župnik Adam Zanetti, z denar m j,, seve izginilo prav veliko denarja. Tudi svotica za 2.000 maš za duše v vicah je ž njim .čez vodo" in pojde po grlu raznih varlek igotic. Oh. kaj bo neki sedaj s temi ubogimi ll" je lami? ivorila potem posto-j je vsled izreji in oskrbovanja telet. Ko je krava storila, naj se pusti tele pri da ga obliže in osnaži. S solje, otrobi in jgimi enakimi tvarmi ga ni treba potresati, take tvari bolj škodujejo nego koristijo. Ko pa krava tele oblizala, nastane drugo praša- namreč, kako ga hočemo izrediti. Kajti tele ogoče izrediti na dva načina in sicer : pušča k materi, da jo sesa, ali pa se mater lae in da teletu primerno množino mleka, popije. Kateri izmed obeh načinov je i, v tem si živinorejci še dandanes niso i. Sicer najbolj naravno je, ako tele kravo ako pa premotrivamo to zadevo z drugega ča, potem je vse drugače. Dokler je bila a še divja je imela mladiče vedno krog a dajala je mleko le od časa, ko je storila ej, dokler je mladiča odstavila. Odkar je vek vdomačil živino, od katere dobiva ni več s tem zadovoljen, ampak zahteva te, da mu daje kolikor mogoče dolgo časa mleka. o se spušča tele h kravi, da sesa, zgubi _ tem mnogo več časa, nego če se kravo po-uPni. ze in da teletu mleko, da ga spije. Posebno se goni živino na pašo, provzroča prvo mnogo ,, ker mora ostati krava, ki je storila, radi zares] take^ varlekj jo potj past jarska] lo 13 Jamen ' (glej utje v z Pole i noži Elend) nnost, ikovne! sdeča 3 žup- b rigal i način da je >an od - 5 - mladiča v hlevu. To kravo je treba posebej streči in pokladati ji druge krme, kar provzroči precej stroškov. Da ni umestno, ako se pušča tele pri materi, bodisi že da ni privezano in teka prosto okoli po hlevu, bodisi da je privezano na dolg konopec blizu krave tako, da vime lahko doseže in sesa, kadarkoli se mu zljubi, uvidel je že marsikateri živinorejec. Kajti tele vedno draži mater in jo zvnemirja, buta jo v vime, krava vsled tega shujša in tudi tele samo je v nevarnosti, da stkrka nanj ne stopi ali ga celo po-masti. Ce tele kravo sesa, sesa pa tudi včasih preveč, včasih pa premalo mleka. V prvem slučaju gre mleko po nepotrebnem v zgubo in obenem Škoduje teletu, ker tele, ki se je prese-salo, navadno dobi grižo; če pa» tele premalo posesa, se ne more telesno pravilno razvijati in shujša. Vrhu vsega tega je tudi težavno taka teleta pravilno odstaviti. Sicer mora dobiti tele na vsak način prvo mleko, zvano „mlezva ali kolostrum". To mleko t. j. prve tri dni po porodu, je drugačno od poznejšega, ker ni le redilno, ampak ima v sebi tudi čistilo ali purgant, ki pomaga spraviti iz čev limasto blato, ki se je nabralo v čevah teleta, ko je bilo v maternem telesu. Kljub temu pa ni ravno neobhodno potrebno, puščati tele pri starki. Kdor tudi hoče, da bo tele kravo sesalo, naj tele, ko go je krava oblizala, dene v posebno ograjo v hleva in spušča naj ga spočetka po 5 do 6 krat na dan k starki. Pozneje pa naj ga spušča h kravi po 3 krat na dan. Dobro je, če se mu daje vrh tega tudi mleko stanjšano z zavreto vodo in se mu poklada zdrava sladka otava. Boljše, nego da se pusti tele sesati, je napajati teleta z mlekom, ki se ga je namozlo. Tudi, ko se hoče izrediti tele z napajanjem, pustiti se ga mora pri starki, da ga obliže in zapre naj se potem takoj v ograjo za teleta. V tej ograji je tele lepo na varnem, lahko mirno leži in poljubno skače in ni v nikaki nevarnosti. Matere pa tndi druge živine, ki se nahaja v hlevu, ne vznemirja. Prištedi se na mleku, ker se mu ga da piti le toliko, kolikor je primerno njegovi starosti, prepreči se s tem, da tele ne shujša, da se pa tudi ne presesa oziroma zboli. Ako zboli, ni potreba zlivati zdravil vanj, ampak dene se ista v mleko, ki ga ima piti in če se mu hoče z redilnejšo hrano kaj priboljšati, dene se tudi isto naravnost v mleko. Tele, ki se z mlekom napaja, je tudi laže odstaviti. Ko se g\ hoče odstaviti, kar se mora le polagoma zgoditi, daje se mu v svrho odstavljenja lahko nekaj dni bolj vodeno mleke. Med napajanjem pa se tudi privadi tele že na drugo klajo in izključeno je, da bi potem, ko je bilo odstavljeno, shujšalo. Prvi teden naj se ga napaja na vsak način z ravnokar namolženim mlekom njegove matere in sicer do 4 do petkrat na dan, pozneje pa se mu daje lahko mleko od druge krave, kije strila pred kratkim. Po treh ali štirih tednih se mu daje lahko mleko od katerekoli druge zdrave krave. Za napajanje telet z mlekom ni treba posebne priprave, ampak zadošča navaden škaf, ki se pa mora z vrelo vodo omiti in skrbno osua-žiti po vsakokratnem napajanju. Postavi se škaf pred tele in zlije se mleko vanj. Nato naj so vtakne roka v mleko tako, da gleda en prst iz mleka. Ko je tele prijelo za prst, naj se istega polagoma od mika in ko je pričelo piti, naj se roka vmakne. Ako noče zlepa prijeti, dene naj se mu v gobček nekoliko soli; po soli postane žejno in pričelo bo takoj piti. Piti se mu mora dajati ob določenih urah in tako množino mleka, ki je v razmerju z njegovo starostjo, t. j. čim večje postaja, tolikanj več. Kdor se noče ukvarjati s prejšnim, nabavi naj si takozvani napajalnik ali posodo, ki je nalašč napravljena za napajanje telet zmlekom. Tak napajalnik je pocinjena posoda, ki ima okroglo ali pa obliko poloble. Ob strani ali pa na sredi ima kovinsko pocinjeno cev, ki sega do dna posode in na njenem gornjem koncu je nataknjen sesec iz kaučuka. Podoba 1. nam predošuje napajalnik od izumitelja dr. Schupplija, ki služi za napajanje telet in žrebet.*) ~*fObe vrsti napajalnikov ima v zalogi tndi „GoriSko kmetijsko društvo" v Attemsovi palači in prodaja prvega po 13 K, drugega jo 11 K. *• Prvi teden naj se da teletu vsak dan 2 litra, ko je staro štirinajst dni, 4 litre in ko ima tri tedne pa 6 litrov mleka. V petem tedna naj se mu daje sladko posneto mleko. V tej starosti začno jesti mehko seno, zdrobljen oves i. dr. zato naj se jim poklada tudi to v korito. Tako naj se jih redi, dokler niso stara 7—8 tednov, nato pa naj se jim poklada enaka krma, kakoršno dobivajo krave. Poleti naj se jim daje tadi zelena krma in goni naj se jih tudi na pašo. Jako dobro vpliva na njihov razvoj oves. Zato naj se jim daje, če le mogoče, '/• do 1 kg celega ali pa zdrobljenega ovsa vsak dan. Dokler ne hodijo na pašo, spušča naj se jih vsak dan po več ur v kako ograjo blizu hleva, da se preskačejo. Pozimi naj se jih dene v suh, svetel in gorak hlev, naj se jih pa ne priveze, ampak pusti odvezane, da lahko prosto skačejo in se zritajo. Hlev naj se pridno zrači, a pazi naj se, da ne bodo teleta na prepihu. Izkidava naj se jim pogostoma, a obenem tudi močno nastilja. V mladosti rabi tele mnogo in tečne klaje. Ko se ga je toraj odstavilo, poklada naj se mu zdravo in mehko sladko sono, vrhu tega zdrobljeno žito oblodo in lanenih preš, na drobno zrezano repo in drugo slično tečno krmo. Prehod na slabejšo krmo naj se izvrši le polagoma. če se politi mladih telet griža, dene naj se jim v mleko ki ga pijejo, vkuha rabarbare in nekoliko tropinovca. Ako imajo drisko, naj se jim da vkuha praženega želoda ali kamiličen čaj in doda naj se temu nekoliko tanina ali pa salicilne kisline. Ce jih trese pri tem mrzlica, zavije naj se jih v kako staro odejo ali pa v vreče. Ce ne marojo piti, naj se jih ne sili. Ako dobe uši, vzame naj se navadnega tobaka „klobasina" 1 kg in ga polije s 4 litri vode. S to vodo naj se opere povsod tam, kjer se nahajajo uši. Zoper uši se rabi lahko tudi kreolin, ki se ga dobi v mirodilnicah. Ako jih suši hudo nadlegujejo, kupi naj se v mirodilnici ali v lekarni žavba živega srebra (pri nas pravijo ji „Merkurijo") in s to namaže. V tem slučaju pa se morajo teleta, ako jih več v hlevu, privezati, da drugo drugega potem ne liže, ker je ta' strupena, pa tudi ušivo tele sme se namazati ž njo le tam, kamor ne žavba doseže z gobcem. Najbolje je, če se vzame za en lešnik te žavbe in jo vribje po toliko za vsako uho. Slednje sredstvo naj se pa rabi le v skrajni sili! Gospodarske. S kakšno vodo naj se napaja živino po zimi? Ce popije živina premrzlo vodo, se njen život preveč shladi, posebno pa želodec in posledica tega je neredno prebavljana. Konj, ki pijejo premrzlo vodo, poloti se navadno kolika, govede pa griža in če so živali breje, lahko tudi zvržejo. Napajanje živine s premrzlo vodo, vpliva slabo tudi na mieko. Kakor škoduje živini premrzla voda, tako ji škoduje tudi pretopla voda. Gorke vode spije živina namreč precej veliko, s tem se želodčni sok preveč stanjša, živina se pomehkuži in kaj rada zboli. Za napajanje najbolj sposobna je voda, ki ima kakih 10—15" C To toplino pa dobi mrzla voda. ako se jo dene v gorak in suh hlev in pusti, da stoji v njem nekoliko časa. Postavi naj se toraj v hlev kak ieber ali kad in napolni z mrzlo vodo. Po vsakem napajanju naj se napolni vnovič. Ker pa pade v kad tudi prah in ta pa tam tudi kaj krmil, vsled česar se potem voda spridi, zato naj se kad od časa do časa izprazni in jo odrgne od znotraj s kako čisto metlo ali ščetjo in na to do čistega oplakne. Da se pokonča podgane, priporočajo nekateri, naj se razseka prav na drobno surovo meso in navadna čebula ter oboje skupaj dobro premeša. Nato naj se ta zmes nekoliko pocvre na masti ali maslu in razpostavi tam, kamor zahajajo podgane. Za nekaj dni, ko so se podgane privadile mesu in hrani, dene naj se med meso mesto navadne čebule na drobno razsekana morska čebula (Scille maritima), ki se je dobi v mirodilnicah. Ta čebula je za podgane strup. Ker so se podgane priučile na prejšnjo hrano, žro tudi to, ker ne začutijo morske čebule in nato poginejo. Vrči in druga posoda za mleko naj se takoj, ko se jo je izpraznilo in se je ne rabi, dobro osnaži in skrbno izmije. Najbolje za mleko je pocinjena posoda, slabejša je lončena in še najslabša le3ena posoda, karse ne da zlepa pravilno očistiti. V pocinjeno posodo naj se zlije vrel lug ali voda, kateri se je dodalo na vsak liter 10—20 gramov sode. Na to naj se jo odrgne s ščetjo iz metličja tako, da se odlušči znotraj sten vsa nesnaga. Pri tem pa se ne sme rabiti peska, ker se cin odrgne in posoda na to zrjavi. Ko se je posodo osna-žilo, splakne naj se jo do Čistega z vodo in osnaži tudi od zunaj. Ce se je ne rabi, povezne naj se jo na zračnem prostoru ali postavi naj se jo na solnce, da se voda iz nje odcedi in osuši. Posodo, ki se je sušila na solncu, naj se pred vporabo ohladi najpoprej z mrzlo vodo. Da se pridela zgodnji krompir, naj se dene gomolje v kak gorak prostor, da poženejo. Ko so kali dolge kaka dva prsta, vsadi naj se krompir v gorko gnojniščno gredico in sicer po 15 do 20 cm drug od drugega. Zemlja mora biti zelo gnojna, zato je najbolje da se ji primeša nekoliko krvne ali pa rožene moke. Kadar se hoče Tina med seboj mešati, pazi naj se: 1. Da ne meša prekislih vin z onimi iz južnih vinorodnih krajev; 2. Za mešanje naj se rabi le ona vina, ki imajo čist okus: 3. vin, ki so močno ciknjena, naj se ne meša z drugimi; 4. sladkih vin, naj se ne meša s povretimi; 5. če se meša vina, ki že vro ali so gosta od drož, s črnimi vini, zgube poslednja mnogo barvila; 6. Kalna vina ali ona, ki se na zraku zjcjo, naj se poprej primernim potom popravijo in še le potem mešajo z dragimi; 7. Preden se zmeša večje množine vina, naj se napravi poprej še le majhen poskus in sicer dene naj se vino, ki se ima mešati, v dve steklenici. V eno teh steklenic naj se doda nekoliko kvasu, a vino, ki je v drugi steklenici, naj se pa na zraku dobro pretepe. Obe steklenici naj se postavi nekaj dni v gobo, v kateri je toplina 15—20 od stopinj C. in naj se pozneje pokuša in pazi, če prvo vre in ali je postalo drugo, ne da bi vrelo, kalno. Ako ostane vino nespremenjeno tu in tam, meša se ga lahko brez vse skrbi. Koliko glav goveje živine se nahaja na zemlji? V severni Ameriki se je nahaja največ in sicer 6686 milijonov, v vzhodni Indiji 52, na Ruskem 422, v Argentiniji 21'7, v Nemčiji 1-3, na Francoskem 14 3, v skem 2 55, na španskem 22, v Kaplandiji 19, na Nizozemskem 1-7, v Bulgariji 18, na Danskem, v Novozelandski in v Belgiji l-8, v Švici 1*4 in v Srbiji 0'956f560 milijonov. Mravelj naj se ne trpi v cvetličnjakih, kajti one prenašajo listne ušice z drugih rastlin na one, ki se nahajajo blizu preči, da jih potem izkoriščajo. Kakor hitro se je mravlje zapazilo, pomoči naj se gobo za brisanje v sladkorni vodi in jo položi tja, kjer so mravlje. Ko se mravlje na gobi naberejo, vzame naj se gobo in jo vrže v vrelo vodo, da se mravlje fomori. Nastavlja naj se goba, dokler je kaj mravelj. Marsikateri petrolejski odpade glavica, ki drži stenj in in steklo, vsled česar postane ista nerabna. Da se glavico zopet pritrdi, napravi naj se lep iz 71/« gramov jedkega natrona, 37 gr vode in 221/, gr kala-fonije. Vse to naj se kuha tako dolgo, da se raztopi kolofonija popolnoma. Razstopini naj se primeša nato 33 gr gipsa in vse dobro premeša. Tak lep se atrdi v 30—40 minutah in se v petroleju ne razpusti. Listne ušice polagajo jajčeca jeseni na vznožje popkov in v rogovile vej. Jajčeca so črna in se svetlijo, zato se jih lahko opazi in pokonča. Jajčeca naj se ali zmeoka ali pa naj se namaže veje z redko kašo iz ilovice in če bolje je, če se vzame za to apneni belež. Oboje drevesnim popkom prav nič ne škoduje. Kadar kupuješ živino, pazi, da bo stala, ko jo ogleduješ, na isti ravani in ne višje od tebe. Kajti Če stopiš više nego ona, se ti bo dozdevala manjša, če stoji pa ona više od tebe, se ti bo zdela večja, kakor je v resnici. V tem poslednjem slučaju se toraj prav lahko opehariš. Kako naj se ravna s prešički pozimi? Ako je svinja vrgla mlade po zimi, ko se toraj mladičev ne more spuščati na prosto, skrbci je, da dobe v hlev primerno množino rudninske hrane, kakor n. pr. malte od starega zidovja, zemlje, prhke opeke itd. Ako jim take hrane primanjkuje, se čestokrat slabo razvijajo. Ce drugega. ni pri rokah, naloži naj se v samokolnico čiste zemlje in~jo zvrne » kak kot' ni-rrodfjikavaftTB*" v hlevu, ter pušča k njej prašičke. O toplih dneh in ko se je zemlja odpustila, spušča naj se jih vsak dan po eno ali dve uri na prosto. Sbrki naj se obenem, da bo v hlevu vsaj 14° C. Race pričnejo proti koncn tega meseca nesti. — Zato naj se kurnik, v kojem so že sedaj, skrbno osnaži in pripravi potrebna gnezda. Za vsaki dve raci naj se zbije v kurniku v temnem kotu lesen obod iz desk, ki je 40 cm dolg in ravno tako širok in naltači naj se vanj slamo. Nato naj se obtakne gnezdo s košatim vejevjem. Pred 10. uro zjutraj naj se ne spušča rac iz hleva, ker drugače zgubljajo jajca otvoR. Turšica, krma za kokoši, — Kadar je zunaj mrzlo in vetrovno, naj ostanejo kokoši u v kurniku in poklada naj se jim poleg druge krme rajše pšenica mesto turšice. Po turšici kokoši nič bolj ne nesejo, ampak se le pitajo. Bolj pridno pa nesejo kokoši če se jim poklada pšenico in kdor le zmore, daje naj jim isto skozi celo leto. Kokošem, ki tekajo okrog, se daje lahko več turšice, onim pa, ki so v kurniku zaprte, naj se daje prav malo ali celo nič. Da se Tomaževa žlindra in kajnit pravilno zmeša, napravi naj se primerno velik lesen okvir in pribije čezenj mreža iz pocinjene, 1—2 mm debele žice in katere luknje so */4—1 cm velike. Nato naj se postavi mreža precej na pošen, približno pod kotom 45 stopinj in vrže naj se na isto menjajoče se, kakor kadar se seje nareza ali grušč, enkrat eno lopato kajnita in zopet eno oziroma za pol lopate Tomaževe žlindre in tako nadaljuje. S tem se gnojili pravilno zmešata in odstranijo se iz njih kepe. Kepe, ki padajo pred mrežo, naj se nato rarbije in razdrobi in vrže tudi to na mrežo, da se preseje. Menjava krompirja za seme. — Če se že katero drugo seme ne mora večkrat menjavati, storiti se mora to pri krompirju za seme. Kajti dognano je, da se krompir, ker se ga razmnožuje z gomolji, izmed vseh drugih — e — rastlin najprej zvrže, dasiravno se je morda skozi nekaj les sem prav dobro obnesel. Nekatere vrste krompirja se zvržejo poprej, diuge kasneje in sicer kljub pravilnemu oskrbovanju in gnojenju. Da se detelja, ki je opešala, zopet okrepi, pognoji naj se ji s kajnitom in Tomaževo žlindro. Preden se gnojili raztrosi, zmeša se lahko obe skupar. Za vsak hektar naj se vzame od vsakega gnojila 400—600 kg. Ce je zemlja zvezna, raztrosi naj se z gnojili že pozimi. Zelo šibkotna detelja naj se pognoji spomladi po vrhu še s čilskim solitrom. Čilski solitar naj se raztrosi, ko začne detelja poganjati, in sicer na vsak hektar 100 kg. Tržna poročila. PtllJ, tedenski sejem dne 20. januarja 1908: Pšenica—........ Rž........... Ječmen......... Oves.......... Kuruza......... Proso .......... Ajda ... ....... Krompir......... Fižol......-. . . . Leča.......... v l&ataH'La.lA ..*5lb!j JJgY. Kaša . ........ . Pšenični gris ....... Riž........... Vrsta Mera in teža; Sladkor . . . Češplje . . . Čebule (luk) . Kimel .... Brinjeve jagode Hren .... Zelenjava . .. Ustna moka . 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 1 kila Sred. cena K Ivin 12 10 10 10 9 8 9 3 7—13 Moka za zemlje Polentna moka Goveje maslo . Svinjska mast . Speh frišni . . Špeh okajeni . Žmavc .... Cešplje frišne . Sol . . , . . Puter frišni . . Sir, štajerski . Jajca . . . . Goveje meso . :::: Telečje meso..... Mlado svinjsko meso Drevesno olje ..... Rips olje....... Sveče, steklo..... Žajfa navadna .... Žganje ......... Pivo....... . Vinski jesih..... Mleko, frišno . .*. . . Mleko brez smetane . . Les, trdi, meter dolgi . Les, mehki, meter dolgi Lesni ogelj trdi .... » » mehki . . Premog (Steinkohle) . . Mrva........ usi Jsforiotimf 1 liter 1 kila 1 kila 1 kilajd( 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila!/ 1 kila!' 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila l kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 24 kom. i wd Ido 1 ki,ag< * Hi 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 liter 1 liter 1 liter 1 liter 1 liter 1 kub. met. 1 kub. mct| hektoliter Slama (Lager) Slama (stelja) . Zelje, glava . . 50 kila. 50 kila!" 50 kil 50 kil 1 kom.(° 40 40, 40 40 60 20 60 80 80 -14 -10 20 jl6 80 80 50 Mestni urad ptujski, dne 20. jan. 1909. Loterijske številke. Gradec, dne 22. januarja: 62, 76, 67, 29, 74. Trst,' dne 16. januarja: 25, 28, 63, 52, 18. t0t* Kdor hoče na naše inzerate odgovor, naj priloži vprašalnemu pismu retur-marko. Brez marke ne pošiljamo odgovora. Deset zapovedi ■ za kmetovalca lepo tiskane se zastonj dobijo pismeno s prosto poštnino pod naslovom: Ubald pl. Trnkoozy, apotekar v Ljubljani, Kranjska, Avstrija. 435 Gostilna s koncesijo v neposredni bližini Celja se takoj proda ali v najem da. Cena 14500 K. Ve« se izve pri upravi nfatajerca." 32 Kupil sem 4.000 ur-budilnic od falitne firme ; preje K 4-—, zdaj K 240 komad s 3 letno garancijo. Posije po naprej- Blaftilu (tudi marke) Max Bobnel unaj IV. Marjraretenstrasso štev. 27/27. 758 Prodam zemljišče (Banherrn-Gruna). obstoječe iz gozda, njive, travnika, hiše in gospodarskega poslopja, pri memo za celjskega voznika. Več pove g. Pianz Pefaehaeh v Celju. 20 "Viničar z 4 delavskimi močmi se sprejme pri g. Brade rman a, Gama pri Mariboru. 24 I Za proda6»'| NOVA zidana; pri glavni cesli, s: V času novanji, stila abj.„_i.: j svinjski stali, *<*i |' , - '-vclbana puvnica, t*" tečaj obrajde. vrt, sadr.r Namen še 10 let stibre [%nje vinič1 in pol johe on:, i ■■ 500 K vknjizenep : =tev,.!° tudi s setvom i rrosilci 44000 K. Jolian Mitazmerju liajdin it. 70, 20i dobi, m p,uJa naznanil ------------------------ 1. da s Mala gosy-kodva.s i štalami in z vrtni g j ' njivami pri slavni1 ~ minut od K. 5!ai *-° P° takoj v najem; vi.licm treb prig. JohanVMgjj.r' Prosilci Lepo pose*. Udele*' v imnif.vi s slMor^1?? °b in hlevi, drevjem ir" »karje donosnivom, vrtoa>brem d" za 1.800 K. Vpnl Naznai g. Anten SawirsAto mest, pn P tu «. __________rirekci WIestoauppava\Pt-^ PK"ia: ovori n, Koreninske trK^; 40.000 komadov Portalis in MoifiVu Rezne trte nreicht 90.000 komadov Riparia j , 25.ooo „ Montikoia re^rr: 20.000 „ Solonis Min = Cene po dogovoru. = Tovarna za poljedelske stroj C. Prosch-a v Cel«__ priporoča izb. v 7. najnovejšim-' (lagerji) lahko— Dalje stroje », kov nico delati, tif mline za Kupca se postavi i njegovo železničnoi znine prosto. Prodi] obroke, ceniki se ; Stnine prosto in Lastna zaloga v Maribora v Viktringht iinz D "■ŽV'-' 1 MH ''.. ..:-'*.-?!•'. I 782 Lancaster od K 26-—, flobert-puške od pištole od K 2, samokresi od 51—. Popi po ceni. ' ' Cenik s slikami franko. =*di sta F. Dušek., OpočnCade št 104 na državni železnici, Češko. » ,aK ------------------------------------------------------------------------(o je f ledat; dnjo i Predno prosite za osebno, hipotekarno ali SSST posojiljF\ zahtevajte brezplačni prospekt LJP Meller L,. Egyed, Bud^ arbo XI. L6nyai-utca 7. — Telefon interurban t&l)^ Pozor! 50.000 parov 4 parov čevelj za samo K 7-J zaradi ostavljcnja plačil nekaterih večjih fabrik 6e mi ji da razprodam večjo množino čevelj globoko pod proi Prodam torej vsakomur 2 para možicih in 2 par*d (Schnttrschuhe) usnjo, rujave ali črne, galoširane, a usnjata tla, velcelegantno, najnovejša facon, velikosti Vsi štiri pari stanejo samo K 7-—. Pošlje po.] P. Lust, eksport čevelj Krakova št Izmenjava dovoljena, tudi denar nazaj. Razglas. Ecasu od 1. do 13. marca se bode na deželni „.lki in vinogradniški šoli v Mariboru obšlo ialo tečaj za viničarje. Ino i r Namen temu tečaju je v prvi vrsti praktično izo- prosle, lajanje viničarjev v sadjarstvu in vinogradništvu. Število udeležencev se je določilo z 20. Prosilci za sprejem v viničarski tečaj dobijo lahko razmerju danih sredstev podpore. Da se tako podil min ^ dobi, morajo izrecno in to po občinskem predstoj-cu namaniti: 1. da so sami ubožni posestniki; J 2. da so na očetovi posesti delujoči sinovi takih setnikov; 3. da so viničarji takih posestnikov. To potrdilo treba priložiti že naznanilo k tečaju; iem treba omeniti starost. Prosilci za sprejem, ki ne zahtevajo podpore, naj \i nasnanilu k sprejemu izrecno omenijo. Udeleženci viničarskega tečaja morajo priti dne j^ marca ob 8. uri zjutraj tu-sem; prinesti morajo seboj prt M us Škarje in nož za cepljenje ; kupijo pa to tudi lahko dobrem delu na zavodu samem. Naznanila naj se vpošljejo do 15. februarja na pod-ino mesto. Direkcija deželne sadjarske, in vinogradniške šole v Mariboru. 55 — 7 — 1'roa futa, stilu .om p ni «■: Ltinei ■t se , R. 2StY0 rasa k, tU Zmožni kovač (Zeugsclimied) bl za sekire, lopate, motike itd. in zmožni kovač Za pluge se takoj proti dobremu plačilu sprejmeta pri g. Anton Tischler, Vitanj (Weitenstein). OOOOOOOOQOOOOOOOOOOO Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplafa) v Ptuju zraven klalnice in plinareke hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. Bg Pooblaščen in zaprisežen civilni geometer Richard Stiuer Uslužbenec ^Lotner) govori nemško in slovensko, se razume dobro v sad-*tC lrstnl in vinogiadništvu ter trsni šoli se za trajno na nogračniški posesti v Ljutomerskem okraju išče. Kdor ) DIH bil v taki službi že vposljen, se odlikuje. Pismena ianja se nadaljno izročitev na naslov : Jos. A. ireichs Annoncen-Expedition Gradec, Sack-strasse 4 pod „Lohner 37/5". 64 Štiri tedne na poiskušnjo in ogled razpošiljam svoja kolesa (bicikle) proti povzetju. Deli koles čudovito ceno iu dobro. DUŠEK, tovarna koles, Opočno Nr. 103 -a. d Staatabahn, Biilimen. 46 čem kompanjona v MARIBORU, Tegetthoffbva cesta 44 fp priporoma l*iamM UoHbupP'. Prave »železniške Ro»k«pf-ure, katere prodajam ze mnogo Ut t polno zadovoljnost c. k. državnih železnic, se dobijo le z zgorajšno varstreao marko po moji firmi in so vsa drufm naznanila navadne sleparije. Moja originalna ,.7eWniška KMkftpf' košta brez sekundnega kazalca K 7*—, H sekundnim kazalcem K 8'—. 8 leta garancija. Se poSlje po povzetja Max Bohnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27/27 orar,io«». zapri«, cenilnik is strokonjak alog s 6000 slikami zastonj in p»-^ ^n Stnine prost*. '■ ' ' " 'VM Občinska hranilnica (sparkasa) v Ormužu Osnovana 1. 1879 Poštno branilničoi konto st. 83S036 prevzame vsak dan vloge, kapitalizira nedvignene obresti polletno in plačuje rentni davek iz lastnega. Dovoljuje posojila na zemljišča, poslopja, menice (Wechsel) in vrednostne papirje pod najugodnejšimi pogoji in zmerni obrestni meri ter daje vsakega dopoludne radovoljno in brezplačno pojasnila v vseh sparkase se tikočih zadevah. -78 Ravnateljstvo. Pozor! PozorI dobi tisti, ki mi takoj 2 dekli, eno k otrokom in eno za gospodarstvo na Koroško priskrbi. Ponudbe pod „20 diSkrBt" v upravništvo n Štajerca". 66 Čitajl Slavonska biljevina •ln ^ _«e» **. * *ell*s — ter se «H vratno in z najboljJ šim uspehom vpo-rablja proti zastarelemu kašlju — bolfld v prsih, — prehla-jenju v grlu, hrlp«-, vosti,. težkem , d&a-1 nju, astnn — pljitfrJ nem kataru, suhem kailju, tuberkulozi Hd. itd. Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena M franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin., po povzetju ali 8e se posije denar naprej. — Manj kot 2 steklemid Be ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurišiča, 177 ekaraarja t Pakraca K. 800 (Slavaaija.] .uinid dcl| (karbolinej za sad drevje, ki se takoj v vodi raztopi) 46- izkazalo se je imenitno v zimski dobi 1907|1908. Prospekti, atesti in vzorci brez troškov. ' ■■ Tovarna karbolineja R. AVEHARIDS Amstetten, Nižjeavstrijsko. Prodaja se pri: V. Schulfink, Ptuj. štev "V- ^P080"*- ptuJ- Hranilno in posojilno društvo v Celju reg. zadr. z neom. zav. CELJE, v velikem poslopju nemške sparkase nasproti kolodvoru prevzame hranilne vloge proti fy |2°o dnevno obrestovanje (od dneva vložbe do dneva dvignenja). Rentni davek piača zavod. Dovoli kredit i. 8.: hipotekami kredit po 5*/V7o, kredit z jamstvom proti menici ali dolžemu listu po 6%, kontokorent-kredit po 6%. 38 Predstojnlštvo. 5ooo ur zastonj katalog pošljem vsakomur brez plačila zastonj in prosto. kron Rotk. »t 1— Bi Roek. «■— t. Hm. I— dvomi kroo Eti.Iiii.i-a. 8-40 Svetla .Her S~ Stolp. ZVUD kuhinj, nnt 6-— 8.— kron J. budllnioa 6'— uS-:hl8gw." »•— Godba . .10 — 6 VO.CkoT .18-— (fciguul Omega, SchaffhanBon, Glashtitte, Hell iritufleno, cd K 13 — ; srebrno in zlato bla; ftfcriakih cenah. 3 leta ffaraneija. Izmenjava kron Ura na pen-delj 70 on. *■— Stolp. zven. 8*— ZboJilnico 10-— Z godbo . . 18-— is, Aualfa, c. k. o po originalnih ali denar nazaj. Max Bdhnel, Dunaj IV. M&rgarstenstrasse 27/27 v lastni hiši. Zapriseženi cenitelj in strokovnjaj. Največja in najstarejša tvrdta. Osnovana 1. 1MO. 6000 ilik-katalog zastonj in poštnine prosto. 694 Fabrika kmetskin in vinogradniških masin gl s oas HI, T (Štajersko) = za osebe brez brade in za plešo« Lase in brado se dobi zanesljivo v 8 dneh J pravega „Mos Balsama". Stari in mladi, gospr damo rabijo samo „M0S Balsam" za pridobil obrv in brade, kajti dokazano je, da je ta „1 edino sredstvo moderne znanosti, ki upliva roB dnevi na lasne papile tako, da prično' lasi takt Garantiramo neškodljivost. Ako to ni istina plačamo m 5000 goldinarjev v gotovi« vsakomur ki je rabil .Mas Balsam" in ostal brej ===== plešast ali z redkimi lasi. = Op. Mi smo edina tvrdka, ki prevzame tako Zdravniški popisi in priporočila. Nujno svarimo pr< redbami! Oziraje se na moje poskuse z vašim »Mos Balsaroom«, vam lahko naznanim, da sem s njim popoln^ dovoljen. 2e po 8 dneh so se pojavili očitno lasi; ako ravno so bili lasi svitli in mehki, so bili vendar I 2 tednih dobila je brada svojo naravno barvo in ledaj žele se je pokazal imenitni vpliv vašega balza ležno ostajem I. C. Dr. Tverg. Kopenhagen. Podpisana lahko vsakomur pravi »Nos Balsam« kot zaneslivo sredstvo za pridobitev las pripor. pela sem dalje časa na tem, da so mi izpadali in so se pojavili čisto goli prostori v laseh. Ko sem 3 tedne »Mos Balsam«, pričeli so lasi zopet rasti in so postali težki ter polni. Gdč. M. C. Anderesen, NyTOVC gade 5, Kopenhagen. 1 zavoj »Mos« gold. 5. Dobi se po povzetju ali s tem, da se plača naprej. Pišite na največjo špci ir.''':' govino sveta: imi ,|Srat žet pn tajo ran I1UV ovuui. ----■ Mos-Magasinet, Copenhagen 395 DanemarP Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma z 25 vin. priporoča najnovejše vitale inlatilne stroje, stroje aa rezanje krme, irot-mline, za rezanje repe, re> Wer za koruzo, sesalnice za gnojnico, trijerje, ■troje za mah, grablje za mrvo, ročne grablje (Handschlepp- und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, •troj za košnjo trave in žitja, najnovejše fjleisdorfske sadae mline v kamenitih valčkih zacinane, hidravlične •i"*««, preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck Diferenzial Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", dajo aajveč tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške Bože (Crosstab]), rezervne dele, prodaja mašin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in franko. z zvonovi kakor v stolpu I-a kvalitet«, 8 oteži, bije cele in polovične ure, budi z močno glavnim stol-povim zvonom, cifernica ki sveti po noči, lepo pobrano okvirje, meri 30 cm. 3 leta garancija. Pošiljatev po povzetju. Max Bobnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27/27. Katalog ■ 6000 slikami zastonj in poštnine prosto. 690 nor; Ceno perje za postelj =jndi ena kila sivega, Slišanega K 2*—, na pol belega K K i'—, prima mehke K 6'—, visoko prima, najboljša vrsttjudl peresje (daunen) sivo K 6—, belo K 10—, od 5 kil napnj. t . == Gotove postelje-------™f- iz lesnega, rdeče, plave, rumeno ali beleja inleta (Xanl. i. tuhna, velikost 170X1'6 cm. z 2 glavnima blazinoma. N1'1'^1 dobro napolnjene, z novim, sivim, čistim, krepkim iti t:;-..mjv Max Berger, Deschenitz št. 229, BGhmerwsiem Kar ne dupade, denar nazaj ali izmenjava. Cenik zastonj .],,(,, I slo er i Varstvena marka „Al)lter" Liniment Gaspici comp. nadomestilo za anker-paiivexpsller 1SS8 je znano kot tdpeljajoos, Izvrstno In bolečina odstranjajoče sredstvo pri prehlajonju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 1*40 in K 2*—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v skatljah z nato varstveno znamko „A»ker", potem se dobi pristno to sredstvo. ________ Dr. Richter-Jeva apoteka ..zlati W v Pragi, Elisabetatr. št. 6 nov. Razpošilja se vsak dan. Pozor, gospodje m gospodičuko V svoji lekarniški praksi, bpa vrsujeai že več nego 30 Ig ti mi je posrečilo iznajti r%c,v sredstvo za rast las in prt* -izpadanju — KAPIL0R f1 Povzroča, da postanejo ~ dolgi in gosti, edstranjiave haj ia vsako kožno btbjil: na glavi. Naročila naj ii^\a, vsaka družina. Imam pra-ij, poito lonček 3 K 60, 2 loačka 5 K. Naroča P^: samo od mene pod naslovom ajo PETER JU RIŠI Č 7 lekarnar v Pakraca štev. 200 v 81avei"U° ^olni/tč t* c/kmeriho Materi ielijo //ani Mblcdvorske ulico20. Vša/toorsbuiffiaasnilt* dtt/osehre>p2a£nc. Vzdrzanje zdravega želodca temelji v glavnem v vzdrianju pospeševanju, in urejevanju prebavljenja ter odstranjenju neprijetnega za-roatenja (Stuhlverstopfung). Dobro, iz zdravilnih ze-leojav pripravljeno, apetit in prebavljenju, posjwSujoce sredstvo, ki odstrani znane posledice lezmernosti, napačne di-jete, prehlajenje, zamasesje, sestava preobilne kisline n. p. 9Sodbrenr.tnu, napenjanje itd. in krene bolečine odstrani in zmanjša lir. Rosa balsam za Želodec iz apoteke B. Fragner v Pragi. 0 varilo 1 v,i *•" *»»■** ■•"'J0 H" V—------ stavno deponirano varstveno " marko. - Glavni depot: Apoteka ^Si B. F R A G N E R, «• kr. dvorni liferant „zum scliwarzen Adler" PRAGA, Klelstelte 203 kot Kenuluat«. BC Poštna posiljatev vsak dan. "*B 1 cela steklenica 2 K, ■/, stekl. I K. Po poŠti proti naprej ^m^ posiljatvi K 1-50 se 1 malo steklenico, K 2-80 «p^ T pa 1 veliko steklenico, K 4-70 2 veliki, K 8-— T O J i velike, K 22-- 14 velikih steklenic franko I VX • I vseh slacionov Avstro-Ogrske pošilja. Depoti I f \ | v apoteksh avstnjakili. \ J priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve epada-jočega posredovanja, istotako tudi za~posredo-vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi arami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Ravnatelj st Udajatelj m odgovorni urednik: Kari Linhart. ijstvf: ff. BUnke v ftojaj Tiskal: W. Blanke v