1923
Kratka, je doba enega desetletja, vendar je bila ta 4oba za jugoslovanske železničarje izredne važnosti, saj so začetkom te dobe pridobili dosti .pravic, katere pa so tekom te dobe izgubili ter so padli glede pravic v stanje pred letom. 1910.
Leto 1923 pomeni nekak mejnik v železničarski zakonodaji.. Pravilniki in naredbe in tudi zakon iz leta 1923,, ki so skušali izjednačiti železničarsko zakonodajo, so bili še kolikor toliko jasni ter niso dopuščali različnih tolmačenj. Železniška uprava je gledala, da je imelo psobje možnost izkoristiti ugodnosti in pravice, ki jih je nudil zakon.
Zakon iz 1. 1923 je celi vrsti uslužbencev priznal pravico na skrajšano službeno dobo 25 let,,predvideval je še avtomatično napredovanje, predvideval je za vse pne,, ki ,sp bhi nastavljeni pred uveljavljenjem zakona,. vračunanje vseh let za penzijo, predvideval je . posebne doklade za težjo in odgovornejšo eksekutivno službo. Tudi delavstvu je bilo s tedaj obstoječimi predpisi zagarantirano neko avtomatično napredovanje po službenih letih, stalnost, izraba dopusta, članstvo v penzijskem fondu ter primerne premijske postavke v kurilnicah in delavnicah in celo delovna obleka.
Tudi železničarji in to ne samo v okviru Jugoslavije, marveč tudi internacionalno, .sp bili tedaj zelo aktivni, vodili so odločne borbe za pridobitev novih pravic, udeleževali so se solidarnostnih akcij ter so tudi na zunaj dokazali svojo kompaktnost in pripravljenost do odločnih nastopov.
Po tem letu pa j.e nastal med železničarji velik preokret, začela so se medsebojna trenja in polagoma so bili železničarji skoraj po vsem svetu prisiljeni stopiti v obrambne boje za one pravice, ki so jih že posedovali, pa jim jih je hotela uprava ukiniti. Prišla je na to še svetovna gospodarska kriza, ogromno padanje dohodkov prometnih podjetij, kar vse je imelo za posledico najrazličnejše redukcije, tako da se nahaja danes železničar naravnost v obupnem položaju. To velja zlasti za delavca, ki je čez noč izgubil pravico na delavske zaupnike, na soodločevanje v bolniškem in pokojninskem fondu, na stalnost, istočasno pa je bil obremenjen z novimi dajatvami, med katerimi je najtežja naknadni prispevki za starostno zavarovanje in brezplačni dopusti. Tako zvani postranski prejemki so bili reducirani na minimum, istočasno pa se pri nad 50% zmanjšani plači zahteva od delavca 30 in tudi več pro-J-entna večja storitev, kakor se je zahtevala pri boljšem materijalu in dobrih plačah pred leti. Najhujši udarec pa je za delavca uvedba 391etne službene dobe za dosego polne penzije in to za dosego penzije, ki znaša pri delavcu po 39 letih le Din 655.—.
Slična poslabšanja pa so zadela tudi nastavljeno osobje. Do nekako 1. 1925 je bila uvedena praksa, da se ima posvečati eksekutivni službi največjo pažnjo, strogo se je pazilo na izvajanje osemurnega delovnika, vedno je bilo na razpolago zadosti osobja za nado-mestovanja in za dopuste.
Po tem letu pa je začela uprava posvečati največjo pažnjo le uradniškemu aparatu, ki se je ogromno pomnožil in to zlasti oni II. in I. kategorije ter pisarniško osobje pri direkcijah in v generalni direkciji. Na drugi strani pa se je začela največja štednja pri nižjem osobju ter zlasti eksekutivnem osobju.
Zakon o pridobitvi pravice na penzijo iz leta 1929 pomeni glavni udarec na davno zagarantirane pravice nastavljenega osobja in zato ni čudno, če je šel zakon iz 1. 1931 še korak dalje in bistveno spremenil vso dosedanjo prakso. —
.“W
-33
Zakon iz leta 1931 je skoraj popolnoma omejil delokrog organizacij in jih | postavil pod direktno kontrolo delodajalca, na drugi strani pa je v veliki meri ukinil sistem autornatičivega napredovanja ter stremi za tem, da bi se samo leta, službe ,v svojstvu nastavljenca računala za odmero penzije.
*
Pa preidimo iz splošnih opazk na konkretna vprašanja:
Zakon iz leta 1931 ima eno posebnost: V onih določbah, ki bi morale vsebovati gotove predpravice osobja, je skrajno nejasen. To ima za posledico, da so danes nastala najrazličnejša tolmačenja tako od strani ministarstva, kot od glavne kontrole, ki gredo vse za istim ciljem: podaljšati službeno dobo nastavljencev.
Leto 1923. je prineslo, kot smo navedli, gotovim kategorijam ugodnost 25 letne službene dobe (promet, uradnikom, progovnemu osobju, kretniške-mu osobju itd.). Leto 1931. je vsem tem kategorijam to pravico odvzelo, a poleg tega je poslabšalo položaj še starim eksekutivnim kategorijam.
Zakon v § 117. jasno navaja,., da je vlakospremno, strojno in premikalno osobje eksekutivno. Člen 130. zakona enako jasno navaja, da dobi uslužbenec v eksekutivi s 25 leti, v neeksekutivi pa s 30 leti polno 95% penzijo!
Kljub temu se postavi uprava na stališče, da ne prizna premikačem pred 1. januarjem 1914 eksekutivne službe in sploh ne pripoznava eksekutivne službe pod 10 leti, s čimer je zlasti prizadeto vse starejše premikalno osobje in vsi oni, ki so bili deloma v eksekutivni, deloma v neeksekutivni službi. Pri tem je posebno prizadeto vse ono osobje, ki je postalo eksekutivno leta 1923 in bilo eksekutivno do 1. jul. 1931, ker po mnenju uprave nima vsled tega nobenega pribitka let in mora delati 30 let službo za polno pokojnino.
Pri rešenjih o odmeri penzije direkcija samo ugotovi, koliko let je bil v eksekutivi in koliko v neeksekutivi ter prizna za prvih 10 let eksekutive 50%, za nadaljna leta pa, ako je bil v eksekutivi po 3%, v neeksekutivi pa po 2.25%.
Ta postopek ni v skladu z določbami zakona. Edino v smislu zakona je:
L da se premikalnemu osobju prizna eksekutiva od dneva nastavitve;
2.	da se prizna vsem onim, ki so postali leta 1923 eksekutivni, ekse-kutivna služba do 1. julija 1931;
3.	da se pri odmeri penzije preračuna eksekutivna služba v ne-eksekutivno v razmerju 5:6 in na to odmeri procent penzije;
4.	da se preračuna v neekseku-tivo tudi služba pod 10. leti, ako izpolni uslužbenec pogoj čl. 121.
Za dokaz pravilnosti našega stališča citiramo le eno izmed razsodb državnega sveta, ki je bila sicer izrečena še na podlagi določb zakona iz leta 1923. Razsodba D. S. Br. 129/31 se glasi:
»Neosnovano se vlaga od strani glavne Kontrole pritožba radi pretvarjanja eksekutivne službe v ne-eksekutivno tudi v slučajih, kjer se sre za manj kot 10 eksekutivnih let. Eksekutivna služba je beneficirana služba tudi v pogledu pravice na polno penzijo s 25 leti službe, v neeksekutivni pa šele s 30 leti službe. Vsled tega so v smislu čl. 125 in 126 zakona dve in pol leti eksekutivne službe jednake trem letom neekse-kutivne službe.
Ce se torej preračuna tudi eksekutivna služba pod 10 leti v neekse-kutivno, s tem ni kršen noben predpis zakona, marveč je realizirana
r<. ^	...	^ i i ~	»..It*,«	-	-
samo beneficija, ki jo uživa eksekutivna služba tudi v pogledu penzije.«
i i i d	:P
Ta razsodba1 velja »per analogiam« tudi za np^f jzakon, kakor velja n. pr. »per analogiam« sprememba §	110
uradniškega zakpna tudi za § 118 železničarskega zakona ter smo sigurni, da bo državni svet tudi sedanje pritožbe enako rešil.
Razsodba državnega sveta dokazuje pravilnost našega stališča, navedenega pod točko 2, 3 in 4, medtem ko je 1 .1 radi premikalnega osobja utemeljena že s čl. 117 zakona.
Jasno je seveda tudi, da zamore to preračunavanje stopiti v veljavo šele z
vdnem, ko šj je uslužbenec pridobil po £1. 121 pravico na penzijo, torej po dovršenih 10 letih službe in le za slučaj, da je vršil uslužbenec nekaj časa eksekutivno in nekaj časa neeksekutivno službo.
Ce bi veljalo stališče uprave, da se prvih 10 let eksekutive ne upošteva, potem ta služba ne bi imela prav nobenega pomena, saj bi moral n. pr. sprevodnik, ki bi 10 let neprekinjeno bil pri vožnji, pa bi,mu na to opešal vid, delati še 20 let (torej celih 30 let), da bi dobil 95% nepzi'jo. Ta primer tudi dokazuje pravilnost našega stališča in ne dopušča nikako drugo tolmačenje zakona.
(Dalje prih.)
Povodom kongresa nadonalnih.
10. juna i narednih dana održan je u Zagrebu XV. kongres »Nacionalnog udruženja Jugoslovenskih željezničara i brodara«. Isti je — kao i svi raniji — bio garniran raznim atrakcijama: športom, glazbom, pjevanjem, hvalopojnim govorancijama i t, d. Nastojalo se, da kongres dobije i ozbiljniju političku notu, pa su u tu svrhu na nj dopremljeni i predstavnici sličnih organizacija iz Ceho-slovačke i Poljske, koji su pod firmom »Lige slavenskih nacionalnih željezničara« — bodrili svoje jugoslavenske prijatelje na »rad za dobro slavenskih željezničara i slavenskih naroda«.
Političku stranu toga kongresa puštamo po strani. Vrijeme će pokazati, koliko je ona bila — prazna; zabaviti ćemo se samo sa njegovom suštinom.
Prije svega treba da ustanovimo: koje dužnosti imade danas jedna stručna željezničarska organizacija prema željezničarima?
Dužnosti željezničarske stručne organizacije prema željezničarima uvijek, pa tako i danas, izviru iz moralnog i materijalnog položaja, u kojem se željeznički radnici i službenici nalaze. Kakav je taj položaj danas? Treba li da ga iznosimo?! Treba li da dokazujemo, koliko to osoblje trpi moralno i materijalno; koliko su mu radni uslovi teški i nepovoljni i koliko je nezbrinuto u danima bolesti, nesreće, starosti i iznemoglosti te besposlice! Zar je potrebno dokazivati, koliko je novi radnički pravilnik nepovoljniji od ranijeg i da su njime radnici u materijalnom pogledu mnogo izgubili, a u moralnom svedeni u i bespravlje! Ne, ne! Sveto je očito i ru-I kopipateljno. Svaka željezničarska organizacija, koja pretendira na rang stručnog sindikata, mora sve to da vidi, mora sve to da zna i mora svojski raditi na tome — naročito danas — da se moralni i materijalni položaj sviju željezničara popravi. To su prvenstvene dužnosti svake željezničarske organizacije, kojoj su interesi željezničara bar malo na srcu!
Šta su radili nacionalni na svojem kongresu? Sve drugo samo ne ono, što su u današnjoj situaciji morali da rade! Moralni i materijalni položaj željezničkih radnika i službenika bio je na tome kongresu tek nuzgredno dodirnut, dočim glavna pažnja bila je posvećena pjevanju i — nogometu. Na goruće životne probleme željezničkog osoblja utrošeno je vsega dva sata, dočim na sporedne i za život beznačajne stvari puna dva dana. Za aranžere kongresa nacionalnih bilo je važnije upriličiti utrku u pjevanju, nego li posvetiti se analizi radnog vremena, oskudnih plaća i nepovoljnog zdravstvenog stanja imenovanog osoblja; bilo im je važnije medjusobno zabijanje golova, nego li podvrgnuti kritici novi radnički pravilnik.
O svim tim problemima kongres nacionalnih je šutio. Kao da mu je bio nalog, da svijetu predoči sliku sitosti i veselosti, a ne čemera i bijede.
Ovaj svoj zadatak izvršili su nacio-
nalni savršeno, Išli sujpš.i dalje. Prer^a gore su se duboko poklonili i izrazili osjećaje velike zahvalnosti — za radnički pravilnik. Ovo je, vjerojatno, pored zabave, i bio glavni cilj kongresa. Do narednog kongresa pružen je dovoljan dokaz, da se u »dobre namjere« nacionalnih neima sumnjati.
Zavaravanje željezničara i ostale javnosti te puzavaštvo prema gore bio je smisao poslednjeg kongresa nacionalnih, i suština cijele njihove djelatnosti. Samo općoj privrednoj i moralnoj pometenosti ima se pripisati, što im ovo manevriranje izmedju fikcije i stvarnosti uspijeva. U normalnim prilikama sve to, razumije se, nebi bilo moguće; njih ili nebi bilo ili ako bi postojali — suština njihove djelatnosti morala biti jz osnova drugačija. Ovo što sada rade, željezničari i javnost nagradili bi prezirom.
Postojanje nacionalnih i sadanja njihova djelatnost predstavlja očitu štetu kao po nas željezničare tako i po željeznicu. Oni glume jedno nepostojeće raspoloženje zadovoljstva, vrše zavaravanje javnosti, što ne može nikada uroditi dobrim posljeđicarna. Svojim radom naliče strojevodji, koji pritišće sigurnosni ventil na pod sve jačim se tlakom nalazećim kotlom; stvaraju uvjerenje 0 sigurnosti kotla i to dokazuju time, što iz njega ne suklja para. Obmana je to i posljedice mogu biti štetne i dalekosežne.
Nacionalni su svojim »radom« odviše zaneseni a da bi mogli vidjeti zlo, koje svojim postojanjem stvaraju.
Što se nas željezničara tiče, mi smo više nego uvjereni, da nam svaki »uspjeli« korak nacionalnih donosi samo zlo i razočaranje. I ovaj njihov kongres, koji je bio aranžiran odmah po donošenju novog radničkog pravilnika, imati će posljedicu samo povećanje naših nevolja. Zar mi možemo takvoj organizaciji povjeriti zastupanje našjh interesa? Ne i nikada ne! To nije naša organizacija!
Tražimo odobrenje naših pravila i slobodu rada!
Stavbena in kreditna zadruga
»Bajtar«
Ljubljana, Kolodvorska ulica 26
(dvorišče)
daje svojim članom
4% hipotekama posojila.
S temi posojili hoče zadruga omogočiti gradnjo ali nakup hišice tudi onim železničarjem, svojim članom, ki nimajo zadostnih sredstev. Več se poizve v zadr. pisarni med uradnimi urami, in sicer vsak ponedeljek in petek od 18. do 19. ure in vsako sredo od 13-30 do 14-30 ure.
SODRUG ALI SI ŽE PORAVNAL NAROČNINO!
Finančni položaj naših državnih
Finančno ministrstvo je nedavno objavilo podatke o dohodkih in izdatkih, ki so bili stvarno doseženi v preteklem budžetnem letu ter smatramo za potrebno, da iz teh podatkov zberemo najvažnejše o poslovanju državnih podjetij.
Glasom proračuna bi morala vsa državna podjetja prinesti 752 milijonov dohodkov, dejanski donos pa je znašal le 241 milijonov. Teh 241 milijonov pa je dala v glavnem pošta in telegraf, poštna hranilnica in državna hipotekarna banka.
Najbolj so prekrižale proračun državne železnice. Po proračunu bi moral biti v lanskem budžetnem letu presežek dohodkov v znesku 288 milijonov Din (za toliko bi morali biti dohodki večji od izdatkov), bilo pa je ravno narobe in so bili izdatki za celih 167 milijonov večji, tako da se je dosegel za 455 milijonov manjši uspeh, kakor se ga je pričakovalo.
Po proračunu bi morali znašati dohodki .... Din 2434 milj. Dejansko pa so dohodki znašali le....................Din	1886	milj.
in so bili torej manjši za
celih ..................Din	548	milj.
Po proračunu so bili za železnice odobreni izdatki v
znesku..................Din	2146	milj.
Vsled štednje pa je uprava
izdala le...............Din	2053	milj.
in je tako prištedila z raznimi redukcijami . . . Din 93 milj.
Dejanski deficit, kakor ga izkazujejo gornje številke, je znašal le 167 milijonov, a oni, ki so sestavljali proračun, pa so koncem leta ugotovili, da so se všteli skoraj za pol miljarde dinarjev, ker so bili preveliki optimisti glede dohodkov.
Železničarji ne morejo prenesti niti najmanjših redukcij, s katerimi bi železniška uprava še nadalje spravljala v ravnovesje svoj proračun, ker so bile že dosedanje žrtve prevelike in so spravile delavske družine na rob propada ter bo ena prvih nalog, da se delavskim družinam zopet zasigura najnujnejše potrebni eksistenčni minimum.
Potrebno bo čimpreje dati železniškim direkcijam čim večjo avtonomijo, istočasno pa bo potreba železniške pro-
ir'•r.i'u.-.-Ski*
podietil.
--••
račune razbremeniti za razne subvencije paroplovnim družbam, revidirati ugodnosti za prevoz blaga ostalih državnih podjetij, prilagoditi gradnjo novih prog v prvi vrsti gospodarskim interesom ter preprečiti vse one investicije, ki so že v naprej predvideno deficitne. Končno je treba posvečati posebno pažnjo odobravanju najrazličnejših voznih ugodnosti.
Dužnost
svakoga člana saveza je, da pridobije bar jednoga novoga člana!
Fakultativni član! bolniškega fonda plačujejo 3% za bolniško zavarovanje?
Vse upokojene železničarje, ki so ostali fakultativni člani bolniškega fonda tudi po upokojitvi, je razburil odlok, ki ga je izdal glavni upravnik bolniškega fonda g. Jankovič in ki se glasi:
»V smislu sklepa konference glavnega upravnika in oblastnih upravnikov bolniškega fonda, ki se je vršila dne 2. maja, se začne začenši s 1. aprilom 1933 odtegovati vsem fakultativnim članom kot prispevek za bolniško blagajno 3% od njihovih celokupnih penzijskih prejemkov. Ta ukrep utemeljujejo gospodje upravniki s tem, da naredba o zavarovanju železničarjev nikjer ne predvideva, da bi moral delodajalec plačevati tudi za fakultativne člane polovico prispevka in naj vsled tega plača cel prispevek sam.«
Tako odlok!
S tem odlokom pa se železničarji ne strinjajo in se čudijo, da je zamogel centralni upravni odbor (ki je sicer res v glavnem v zvezarskih rokah. Op. ured.) dopustiti tak udarec za fakultativne člane. Kako pride fakultativni član fdo tega, da bo plačeval enkrat večji prispevek, kakor aktivni železničar, zg.,to pa bi imel manj pravic?!
Gospodje, ki so bili tako kunštni, da so ugotovili, da naredba nikjer dobesedno ne piše, da mora delodajalec tudi za fakultativnega člana plačevati del prispevka, upamo, da bodo sedaj tudi tako kunštni in na prihodnji konferenci ki se vrši v Ljubljani, sklenili, da se takoj vloži tožba proti delodajalcu, da
plača težke milijone, katere dolguje na zakonitih predpisih, ki so točno predvideni v § 43 naredbe. Ce so smatrali gospodje upravniki za dolžnost ščititi delodajalca tam, kjer je po njihovem mnenju naredba nejasna, smatramo, da je njihova dolžnost, da ščitijo delojemalca tam, kjer je naredba, ki govori o dolžnostih delodajalca, popolnoma jasna. Gotovo je, da so vsi gospodje upravniki, kakor tudi centralni upravni odbor odgovorni pred vsemi železničarji in pred zakonom za svoje poslovanje ter za striktno izvajanje določb zakona in če ne narede dolžnosti, ki jo zakon predpisuje, zapadejo tudi vsem posledicam zakona.
Sicer pa, povrnimo se k odloku. Ukrenili smo takoj, da je eden prizadetih fakultativnih članov vložil na oblastni upravni odbor bolniškega fonda v Ljubljani motivirano predstavko ter zahteval, da se ta odredba ukine.
Naredba o zavarovanju železničarjev predvideva v § 18, kdo je obvezen in kdo fakultativni član. V § 21 predvideva naredba, da članstvo prestane z upokojitvijo, ako upokojenec ne izjavi, da želi še dalje ostati član bolniškega fonda. V tem slučaju traja njegovo članstvo neprekinjeno naprej. § 43 naredbe pa točno predvideva, kakšni so dohodki bolniškega fonda. V tem paragrafu je dobesedno odrejeno: Dohodki bolniškega fonda so: prispevki članov bolniškega fonda, redni letni prispevek iz državnega prometnega budžeta po potrebi in z ozirom na sklepni račun bolniškega fonda. Ta prispevek mora znašati najmanje toliko, kolikor znašajo prispevki članov.
To besedilo ni niti najmanj dvoumno in ne dopušča nikakega drugega tolmačenja, kakor da mora delodajalec plačati letno najmanj enak znesek, kolikor so znašali prispevki vseh članov, ker nikjer ne izvzema fakultativnih članov. Če bi zakonodalec hotel delodajalca oprostiti plačanja prispevka za fakultativne člane, potem bi to gotovo predvidel v tem paragrafu, da bi dodal, da se prispevki fakultativnih članov pri tem znesku ne upoštevajo. Ali pa bi v § 44 iste naredbe, kjer predvideva, koliko znašajo prispevki za posamezne vrste članov, predvidel za fakultativne člane poseben prispevek in pri tem omenil, da delodajalec nič ne prispeva.
Bolniški fond se tukaj ne more sklicevati na zakon o zavarovanju delavcev, ker čl. 6 tega zakona predvideva, da zamore imeti državno prometno osobje svojo bolniško blagajno pod pogojem, da nudi najmanj one ugodnosti svojemu članstvu, kakor jih nudi splošno zavarovanje, sme pa nuditi tudi večje ugodnosti.
Ker je naredbo o zavarovanju državnega prometnega osobja podpisal minister za promet, torej glavni predstavnik delodajalca, je imel pri sestavi naredbe gotovo dovolj prilike, da točno označi obojestranske pravice in dolžnosti in je vsled tega upravičena zahteva vseh fakultativnih članov, da se striktno izvaja odredba § 43 naredbe in da delodajalec vplača v bolniški fond enak prispevek, kakor ga plača fakultativni član. * 1 * * * V
OBČNI ZBOR CANKARJEVE DRUŽBE
se bo v smislu sklepa seje odbora Cankarjeve družbe od 14. junija 1933 vršil v torek 4. julija 1933 v društvenih prostorih (Delavska zbornica) v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročila:
a)	predsednika,
b)	tajnika,
c)	blagajnika,
d)	knjižnega referenta,
e)	nadzornega odbora.
3.	Volitve novega odbora.
4.	Knjige za 1933/34-
5.	Razno.
Odbor Cankarjeve družbe.
ss
Egon Ervin Kisch:
Hol poslednji dan v Nemčiji.
Teror priviligirane stranke je v noči pred volitvami in po volitvah že besnel z vso be-stijalnostjo. Vedno bolj se nam je bližal oglu-šajoči zvok bobnov, glas trobent in streljanje razposajenih mlečnozobih »nacionalnih« »preporoditeljev«. Na dvorišču je divje zalajal policijski pes, na hodnikih zaporov je neprestano zvonilo in se slišalo vpitje čuvarjev. Na spanje ni bilo mislioi. Saj sploh ves čas, dokler smo bili v zaporu, nismo mogli zapreti oči.
10. marca, ob času sprehoda, je bil Leman Rusbilt Oto poklican v pisarno. Ko sem se vrnil v celico, mi je sosed s trkanjem dal znak, naj se pokažem pri oknu.
»Leman Rusbilt je izpuščen. Poslal mi je svoje stvari.«
Ta je bil od nas prvi, ki je bil izpuščen. Samo nekaj jih je odšlo v bolnico. Med njimi Kurt Kleber, proletarski pesnik. Pol ure nato smo zvedeli, da je bil tudi izpuščen Anfel. Nadaljnje pol ure me je poklical čuvar.
»Pojdite v pisarno.«
Šel sem mimo prostorov,^ kjer «o se zbirali paketi za jetnike. Mnoge ženske, ki so bile tam, so me obkolile:
»Ali je moj mož živ?«
»Kaj dela J.?«
»Ali je zdrav A.?«
»Pozdravite Z-a.«
Odgovarjal sem kakor najbolj naglo. Da bi obstal, mi niso pustili. Moj uniformirani spremljevalec je skrbno pazil na me, drugi tam pri vhodu me je gledal.
»Vrnili se boste na policijsko ravnateljstvo,« mi je rekel uradnik. »Ker niste naš državljan, se vas bo odstranilo iz Nemčije. Vzemite svoje stvari in idite s tema dvema gospodoma.«	.
»Če boste hoteli zbezati,« mi je rekel eden od spremljevalcev, »vas takoj ubijemo.«
Na dvorišču me čaka policijski voz. Vozimo se preko Spandaua. Gledam nacijonalno-socijalistični Berlin. V stare kajzerske uniforme oblečeni častniki korakajo na čelu ^nacijo-nalističnih šturm-bataljonov. Skupina studentov maha s palicami. Otroci so oblečeni v uniforme ... Začuden gledam skozi okno policijskega voza.
»Kaj ne poznate Berlina?« me vpraša eden od gospodov spremljevalcev.
»Bil sem delj časa odsoten,« sem odgovoril, »Na Kitajskem.«
»No, kako pa je na Kitajskem?«
»Tudi tam ni kdove kako lepo in dobro.«
»Kaj pomeni to, da tudi tam ni dobro? Tu v Nemčiji je zelo lepo. Vsakdo je srečen, da so naposled Židovi in marksizem razsekani na cimpercamper ...« je rekel z živahno naslado in izzivajoče drugi spremljevalec.
Vidim, da sta ta dva hitro zapopadla svojo zadačo. Znata že vse štiri besede, iz katerih je sestavljen program nacionalnih socialistov: Židi, marksizem razsekano meso in živinski člo-vek.
Pridemo na dvorišče policijske direkcije.
Kakor roj čebel so nas obkolili novooble-čeni policaji, nacionalisti. Gibljejo se, kakor da so doma v svojem stanovanju. Zopet me denejo v zapor, zopet prebrskajo žepe. Nato so me vtaknili v skupno celico, polno jetnikov. Kakor za šalo sem hotel vprašati, kdo je starešina, da se mu javim, a so mi besede zastale v grlu... Ti ljudje so bili delavci. Bili so v strašnem položaju, ranjeni, pohabljeni, le za silo obvezani ...
Šele, ko sem položil suknjo na desko ter si tako zagotovil mesto v tej skupni celici, so se vsi strnili okrog mene; bilo je 50 do 60 delavcev in vsi so govorili naenkrat in kazali svoje strašne rane in mi sporočali preživele strahote.
Vsi so govorili naenkrat, odrivali drug drugega, a opisi grozovitosti so se kupičili.
Pet, šest dni so bili skupaj, izpostavljeni najneverjetnejšemu zasramovanju. A sedaj je prišel med nje njihov sodrug, ki ga zadnje dni ni bilo med njimi. Pred njim so hoteli izliti svoje srce, pri njem so se hoteli pritožiti in pokazati rezultate zverstva svojih mučiteljev. Skupina se je zato zbrala okrog mene, in so padale obtožbe in očigledni dokazi, da se mi je temnilo pred očmi.
Vsi so bili napadeni od nacionalnih socialistov v svojih privatnih stanovanjih, pred prestrašeno družino. Vse stvari so jim bile razbite in knjige raztrgane. Niso jim dovolili, da bi se lahko popolnoma oblekli — nekateri niso imeli niti čevljev — odvedli so jih kar tako v taborišče nacijonalistično-socijaltstičnih šturm-bataljonov, najprej v Frizen-vojašnico, nato pa v neko tovarno, spremenjeno v taborišče na Fridrichstrasse.
»Izgnali bomo iz vas marksizem.«
Pet dni in pet noči niso ničesar drugega delali, nego na zverski način izganjali marksizem iz zavesti ujetih delavcev.
Ta povampirjena kasarniška strašila je kazala svojo premoč posebno v tem, da so silili ujete delavce eksercirati na dvorišču, da so morali na povelje leči v prah in blato in potem zopet vstati, zopet lečij, zopet vstati, namreč tisti znameniti dril: »Nieder-Auf, Nie-der-Auf . ..« Ako je kateri obnemogel, je sledilo bodrenje s palico in korbačem. Leči in vstajati so morali, dokler se niso onesvestili in obležali negibni tudi pod udarci korobača.
Vsak dan so jih razvrstili in so morali po cele ure z dvignjeno roko v fašistični pozdrav v zboru ponavljati: »Naš dragi državni kancelar, Adolf Hitler, živel, živel, živel!« Kdor ni roke dovolj čvrsto iztegnil, kdor ni dovolj glasno vzklikal, tega so prisilili s palico ali z udarcem noge. Vsebina nekega drugega zborovskega vzklika je bila: »Kaj smo bili včeraj? Marksisti. — Kaj bomo jutri? Nacionalni socialisti. Živio!« V kasarniških sobah se je prakticirala druga vrsta modrosti. Jetnike se je sililo, da so morali piti ricinovo olje. Nato so morali sleči hlače in nastaviti zadnjico. Šturm-bataljonisti so prišli in jih bili po goli koži, dokler ni koža popokala in se razcefralo živo meso. Vsi ti ljudje, ki so me sedaj obkroževali, .so mi kazali žive rane na tem delu telesa. Ko se je pri tem mučenju zgodilo da črevo prepojeno z ricinovim oljem ni več vzdržalo in je razlilo blato, so se zločinci smejali iz srca.
Drugi so morali, ko so popili ricinovo olje, stati z obrazom k zidu in čepeti tako ves čas, dokler ricinovo olje ni začelo delovati.
Nekega ujetega delavca in njegovega sina so postavili drugega proti drugemu, dali jima v roke palico in ju z naperjenim revolverjem prisilili, da sta morala drug drugega neusmiljeno pretepati. »Še bolje, še bolje,« se je glasilo povelje. »Hitreje, hitreje.« — Sedaj sta oba, oče in sin z mano v isti celici. Na glavi in vratu imata strašne rane. Očetovo desno oko je izteklo. ključnica je zlomljena.
V času mučenja so jih obkladali z najgršimi psovkami in zasramovanji. Najbolj priljubljene so bile tem zverem besede:
»Najbrž te nismo razveseli, kaj? Ali posrečilo se nam je, da smo razveselili tvojo ženo. Čez devet mesecev vas bodo vaše žene obdarovale z lepim naci-dečkom.«	v .
Ta zasramovanja so vlivala nemir v duše in to tembolje, ker nikdo od jetnikov ni imel
nobenih vesti od svojih družin in niso bili na jasnem, če res niso bile njihove žene kam odvlečene.
; Kdor bi tako ne odgovoril, so ga pretepali takšnole svinjarijo:
1	»Kaj	si?«
j	»Jaz	sem marksistična svinja.«
:	Kdo	bi tako	ne odgovoril,	so	ga	pretepali
j do omedlevice. Ko so ga po polivanju z vodo zopet spravili k zavesti, se je ponavljalo vpra-: šanje:
»Kdo si?«
In če je nasrečnež »dobro odgovoril, je dobil zaušnico kot popravek:
,	»Merjasec, bi	moral reči, a	ne	svinja.«
Na vprašanje, odkod mu rane, se je moralo ; odgovoriti:
»Pijan sem padel na vročo peč.«
Brado, brke in lase so s škarjami porezali, j navadno samo na eni strani, ali pa jih z roko ; izpulili. Nekaterim so porezali lase v obliko kljukastega križa (hakenkrajca). Najhujše pa se ! je godilo Židom. Te sO‘ pretepavali najbolj strašno, vsaki dan jih vodili k »streljanju«. Stavili so jih k zidu, nastavili puške in nad glavami streljali iz revolverjev ter jih tako i strašili.
Ves čas je bil v zaporu tudi nek 14 letni deček. Držali so ga zato, da bi izdal skrivališče ! svoje matere. Druge zopet so^ držali v zaporu j za to, da bi jim izdali skrivališče roditeljev, ti-I skarn in skladišča orožja. Eden edini iz vseh je izdal.
Prav pred mojim prihodom na policijo, so bili ti ljudje pripeljani iz taborišča na policijo. Peš smo morali iti dolgo pot, mnogi celo brez čevljev. Vsi so morali držati roko nad glavo. Na oglu Fridricbsstrasse in Unter den Linden se je eden od ujetnikov vrgel pod autobus. Kolesa autobusa so mu presekala noge. Na policiji so bili težje ranjeni obvezani in prepeljani v posebne celice.
V naši celici je luč neprestano gorela, ker ■ so neprestano prihajali novi aretiranci.
Bilo nas je že 70. Ležali smo na tleh. Neprestano so govorili in kazali rane. V petih, šestih dneh so preživeli vse tisto, kar so mi sedaj v nekaj urah pripovedovali. Vse to so pretrpeli. Poslušal sem njihove obtožbe in videl njihova razmesarjena telesa.
Nikogar ni bilo med njimi,, ki bi kaj izdal! Vsi so s prezirom in ogorčenostjo govorili o neprijatelju in niti eden od njih ni klonil v prepričanju, radi katerega je moral pretrpeti vse te muke.
IZVJEŠTAJ
oblasnog sekretarijata Sarajevo.
18. juna o. g. na poziv drugova iz Kaknja održan je vrlo dobro posjećen sastanak. Dnevni red ovog sastanka bio je: Izvještaj sa zemaljske konferencije, obnova rada podružnice te izbor podružnićke uprave.
Izvještaj podneli su drug Župančič, oblas. sekretar i drug Ibro Beširević bravar iz Sarajevske radionice, koji je bio kao delegat na konferenciji. Izvještaj je podnet obširno a ujedno su pročitane rezolucije, osvojene na zemaljskoj konferenciji. Nakon podnetog izvještaja, kojeg su prisutni pažljivo saslušali, drug Župančič je govorio opširno o potrebi jačanja klasne sindikalne organizacije. Kao uvjek tako je i sada naš Ujedinjeni Savez željezničara dokazao, da je jedini koji je digao glas protesta na zemaljskoj konferenciji protiv pogoršavanja i tako teškog položaja željezničkog osoblja. U ovaj Savez treba da se zbiju svi željezničari, jer samo na taj način mogu se nadati, da će se njihov položaj popraviti. Naročito skreče pažnju prisutnima na novi radnički pravilnik, koji je potpisan te iznova pogoršao položaj radničkog osoblja. Pri tome je ponovno dokazano da su sve slavopojke, koje su pjevali »Žuti« o svojoj borbi za »radnička prava« bile prosta demagogija, jer je sada svakom željezničaru jasno, da njihova »borba« nije donijela nikakvih poboljšanja radničkom osoblju. Skrajnje je vrijeme, da svaki svjestan željeznički radnik okrene ledja onim organizacijama, na čijem se vrhovima nalaze »viši«, koji neznaju šta je radnikova bijeda, i prema tome ne zastupaju njihove interese, a svakom želj. radniku u njihovoj sredini nemoguće je raspravljati o svojim nevoljama. Sve želje i nevolje radničkom osoblju moguće je izraziti jedino u svojoj klasnoj sindikalnoj organizaciji u kojoj je drug drugu jednak. Svi prisutni izjavljuju, da su to već odavna uvjereni, i znaju da jedino USŽJ iskreno i požrtvovno nastupa u borbi za prava svih željezničara, a ovo je doku-mentovao i na zemaljskoj konferenciji u Zagrebu.
Posle ovog izlaganje prešlo se je na izbor Podružnićke uprave, te su nakon kraćeg sporazumijevanja izabrani sledeči: predsjednik Ojorgje Trifković, tajnik Biletić Jozo, blagajnik Subotič Boško; odbornici: Vulić Mato i Marti-nović Jozo.
Nakon izvršenog izbora, izabrani drugovi dali su obećanje da će živo poraditi na jačanju organizacije i sve pružne radnike privesti u svoju sredinu. Iz prednjega vidi se da je i radničko osobje došlo do uvjerenja da će se njihov položaj poboljšati jedino ako se zbiju u svoju organizaciju koje će legalnom borbom ustrajati do konačne pobjede, za dobrobit sviju željezničara.
Pabirci sa pruge.
i.
U zadnje vrijeme često se dogadjaju slučajevi, da razni tipovi dolaze pružnim radnicima sa raznim prijetnjama. U najviše slučajeva na ovaj se način terorom i prijetnjama vrbuju članovi za žutu organizaciju. Cim se ovo društvo služi sa takvim metodama agitacije, svjesni smo da im je organizacija na trulim nogama, a tome su svjesni i oni koji se služe tako nježnom agitacijom. Um znaju da slobodnom voljom nebi mogli imati »veliki broj« članova, a su svjesni i toga da članovi, koji su nasilno uvedeni, nisu dovoljna garancija za opstanak društva, i da će se ono raspasti, čim nastupi odnos u kojem će teror i nasilje biti onemogućeno.
Jedan slučaj nedavno se je desio radniku, koji je zaposlen na željeznici preko 18 godina te cijelo vrijeme revno ; i marljivo vrši svoju napornu službu, i Došao ovom radniku jedan »viši« sa
/tkužtI0™’ ak°.ne napusti ovo društvo vUbZJ) i ne pristupi u njegovu organizaciju, da će nastojati da ga se riješi. Ova prijetnja, kojoj nije svjestan ni onaj »viši«, daljnji je dokaz, na koji se način podržava veliki broj članova.
Iz oblasnih sekretarijata.
Preporučujemo ovom gospodičiću J neka prestane sa prljavom rabotom, jer mu to prema položaju, kojeg zauzima ne dotikuje, a osim toga postoji još nekoliko pravde, kojom se može poslužiti svaki slobodan gradjanin naše države. Sve naše drugove upozaravamo, da nas o takvim slučajevima izvjeste.
II.
Od nadležnih izdano je naredjenje stanicama da se režijske karte mogu izdati ma i za najkraće putovanje, samo ako dotični ima objavu. Za ovu objavu mora pružni radnik praviti molbu na Sekciju, i čekati po nekoliko dana, dok mu se izda. Može se zamisliti, kako to pogadja radničko osoblje, a naročito ako je njegovo-putovanje hitno t. j. ako ga se poziva na srez, sud ili opštinu, i u tom slučaju mora platiti cijelu voznu kartu. Ovo izgleda da je pored više »patenta« koje ima ova sekcija, i ovaj, jer vjerojatno nepostoji nigdje takva mudrolija. Skrećemo pažnju nadležnima, da se ovakovi »patenti« sistiraju, kako bi se osoblje moglo služiti režijskim kartama za kratka putovanja.
III.
Sekcijski pružni radnici kod V. sekcije u Sarajevu žale se, da već 2 godine nisu primili plaćenih dopusta i ako je pravilnikom jasno odredjeno i pitanje dopusta. Čudnovat je ovakav postupak, kad radničko osoblje znade da se plaćeni dopusti redovno podjeljuju u svima ostalim sekcijama držav, željeznica. Ovo izgleda da je još jedan »patent« sa kojim se dobivaju pohvale za zasluge. Ovom pitanju potrebno je da se na mjerodavnim mjestima čim prije posveti pažnja, i poduzme koraci, da se u buduće redovno podjeljuje radničkom osoblju ono što ga pripada. Kod Sarajevske direkcije čulo se je već više puta o »uštedama« pa izgleda da taj glas želi postići i sekcija V.
Ž—ic.
SARAJEVO.
Željezničari Sarajevske Direkcije a u najvećoj mjeri radničko osoblje najviše su pali pod uticaj raznih »žutih« organizacija. Već pri osnutku ovih organizacija mnogi su radnici bili svjesni toga da se nemogu nadati velikoj pomoći od ovih, jer su na vodeća mjesta postavljeni ljudi, koji nemaju ništa zajedničkog sa radnicima. Tek po koji radnik imao je čast, da bude izabran u pododbore ali i taj mora da pod uticajem onih »viših« na sva postavljena pitanja i predloge klima glavom.
Ovo uvjerenje potvrdile su i slavopojke, koje su pjevali oni od »viših« o novom radničkom pravilniku, u kojima su govorili da su uspjeli u »borbi za radnička prava« te da će novi radnički pravilnik poboljšati položaj radničkog osoblja. Nakon Zemaljske konferencije održane u Zagrebu 23. aprila o. god. medju radnicima osjeća se neka naročita živost, jer su došli do uvjerenja da je jedini Ujedinjeni Savez željezničara Jugoslavije koji ispravno i požrtvovno zastupa interese sviju željezničara, te se služi svima dozvoljenim sredstvima u borbi za popravak njihovog položaja. Naročito je negodovanje poraslo nakon stupanja na snagu novog Radničkog pravilnika. Sve radničko osoblje uvidja, da je učinilo veliku grešku, kad je napustilo svoju klasnu organizaciju, i sve se više pojavljuje uvjerenje da je sudbina radnika u rukama samih radnika.
Sve više prevladava mišljenje da je krajnje vrijeme da ise otresu nepozvanih »stale-ških« organizacija i njihovog prisilnog uticaja, te složno i solidarno putem svoje klasne sindikalne organizacije raditi na popravku svog teškog ekonomskog položaja. Željeznički radnici su svjesni toga da će svi zaključci zemaljske konferencije ostati mrtvo slovo na papiru, ako se za njihovo provodjenje neće odraziti u punom organizovanju, zbog ćega se u zadnje vrijeme osjeća velika živost i pristupanje u naš Savez. Dosta je bilo demagogije, raznih fraza i obećavanja, a svaki dan nam se položaj pogoršava. Ovome treba da dodje kraj, a to će biti samo ako svi složno napustimo to društvo, u kojem nema mjesta pravom radniku.	Zn-ć.
—Jf--------------------------------------- —
? Industrijski željezničari.
PRED KONFERENCIJU »ŠIPADOVIH« ŽELJEZNIČARA.
Na 15. maja 1932. god. industrijski željezničari iz Vrbaske i Drinske Banovine poslali su svoje delegate na anketu koja se je održavala u Banja Luci. U ime 2500 željezničara anketi je prisustvovalo oko 30 delegata iz sviju mjesta Vrbaske i Drinske Banovine. Pored ovih delegata bile su zastupane Kralj. Banske uprave Vrbaske i Drinske Banovine, predstavnici preduzeća, Radnička komora i Ujedinjeni Savez željezničara Jugoslavije.
Svrha i zadatak ove ankete bio je da se mjerodavnima prikaže položaj industrijskih željezničara, i da se postave zahtjevi za konačno regulisanje odnosno donošenje pragmatike kako to predvidja u §§ 14 i 10 Zak. o željeznicama jav. saobraćaja. Nakon izloženih referata pojedinih delegata prisutni predstavnici nadležnih Vlasti dobili su dojam, da je potrebno ovom pitanju posvetiti najveću pažnju. Sva fakta koja su pojedini delegati u ime željezničara iznosili, dokazala su da se industrijski željezničari pored svoje teške i naporne te dugotrajne službe nalaze u teškom i neizdrživom stanju. Ujedno su dokazali da je sve zakonodavstvo bilo saobraćajno bilo radničko socijalno zakonodavstvo za njih iluzorno', a da se ono primjenjuje samo ondje, gdje je sindakalna organizacija toliko jaka, da svojom snagom prisili poslodavce na poštivanje onih blagodati, koje im zakon pruža.
Ova fakta potvrdili su i dokazi, da industrijski željezničari imaju regulisane samo dužnosti, potpuno slične onima državnih željez-ničara, dok su njihova prava većim djelom potpuno neregulisana pored svih zakonskih propisa. Naročito je slučaj kod Šumsko Industrijskog Preduzeća Dobrljin—Drvar A. D. (Šipad), da oko 1200 željezničara nema kolektivnog ugovora ni bilo kakve pragmatike po kojima bi imali regulisana i svoja prava. Potrebno je istaći da ovo veliko preduzeće koje ima oko 900 km pruge od koje javnom saobraćaju služi oko 400 km, odredjuje dužnosti potpuno po propisima državnih željeznica, o o pravima i njihovom regulisanju nema n. govora. Jednim službenim nalogom od 15. aprda 1932 god. diktiralo je preduzeće ukidanje mjesečnih plata vozovodjama i strojovo-djama, koje su ovi uživali od postanka ovoga preduzeća, te zavelo obične radne dnevnice. Cjelokupnom osoblju snižena je ovim službe-
nim nalogom plata za 30—50%. Sve intervencije radničke komore, stručne organizacije, radničkih povjerenika i osoblja u tom pravcu da se sistira taj famozni »službeni nalog« ostale su bezuspješne, jer je na sve intervencije preduzeće odgovorilo kratko: »tko se sa ov6m redukcijom neslaže, može se poslužiti otkaznim rokom predvidjenim po zakonu.« Osim gore navedenih redukcija pružnim radnicima reducirano je radno vrijeme na 6 sati dnevno, a pored toga šalje ih se na besplatne dopuste, uslijed čega pružni radnik za 4 mjeseci zasluži po odbitku bolesničke blagajne i poreza 800 dinara ili po 200 dinara na mjesec. Vozno i strojno osoblje, a naročito ono koje vrši službu u šumskim krilima, preopterećeno je sa prekovremenim radom, za koji im se neplača zakonom predvidjeni višak od 50%.
Sa ovakvim dokazima istupili su industrijski željezničari na anketi i bili su uvjereni, da ce nakon ankete mjerodavni učiniti pritisak na Upravu preduzeća, da se zavede reda i da pristupi sklapanju kolektivnog ugovora po odredbi Z. O. R. § 209. te regulisanjii službenih odnosa naročitim propisima u smislu odredaba §§ 14 i 15 zak. o želj. jav. sa-, obračaja. Medjutim i pored sviju zakonskih odredaba do danas su sve nade industrijskih željezničara ostale glas vapijućeg u pustinji, a to samo iz razloga što se preduzeće izgovara na teške poslovne prilike. Poznato je, da je ova velika željeznička pruga od velike važnosti jer ona veže bivšu pokrajinu Bosnu sa Dalmacijom, te i u najvećoj privrednoj depresiji imade uslova za svoj trajan prosperitet. Ovi razlozi daju mogućnosti i uslova že- ! Ijezničkoj direkciji, da reguliše pored dužnosti 1 prava ovih željezničara. Poznato je da je obzirom na trajan prosperitet Ugarsko Ministarstvo saobraćaja u Budimpešti već u godini 1906 donijelo propise o regulisanju prava i službenih uslova industrijskih željezničara sa pruge Samobor—Zagreb koja je po svom položaju i duljini kud i kamo manje važnosti nego »Šipadova« u duljini od 900 km. Skrajnje bi vrijeme bilo da se mjerodavni faktori konačno zauzmu i za ovo osoblje, da se riješi pitanje njihovog regulisanja. Sve ove okolnosti i njihovo teško ekonomsko stanje sile »Šipadove« željezničare da ponovno pokrenu pitanje svojeg regulisanja sa mrtve tačke, te j su u tu svrhu odlučili u najskorije vrijeme I sazvati jednu opštu konferenciju, na kojoj će 1
raspravljati sva ova pitanja. Na konferenciju fiozvaće sve mjerodavne predstavnike vlasti, predstavnike preduzeća, predstavnike radničke komore, predstavnike svoje stručne organizacije Ujedinj. Sav. Želj. Jugoslavije te u ime željezničkog osoblja prisustvovati će konferenciji brojni delegati iz svih većih centara »Šipadove« željeznice. Ujedno će na konferenciju pozvati sve Narodne poslanike sa ovoga područja.
Sa ovom akcijom učiniće željezničari ovoga preduzeća poslednji apel na sve mjerodavne, i pozvati ih, da se za njihove opravdane zahtjeve zauzmu, jer su oni opravdani i zakonom zagarantovani i predvidjeni. Sa puno nade očekuju da će se konačno i ovom pitanju posvetiti više pažnje, i da će im se u granicama postojećih zakona izaći u susret, i na taj način skinuti sa dnevnog reda ona pitanja, koja bi kad bi bilo više uvidjavnosti i obzira, trebala davno sama po sebi riješiti. Stoga je krajnje vrijeme da se postavljena pitanja jednom regulišu jer svako strpljenje ima svoje granice. Ovi željezničari netraže ništa što im nepripada, jedino traže praktičnu primjenu onih zakonskih odredaba, koje predstavljaju njihovu zaštitu.
Iznoseći prednje skrećemo pažnju drugovima, da jačaju redove svoje organizacije, jer kako vidimo samo našom sopstvenom snagom moči ćemo poboljšati naš i onako jadni i težak položaj. Stoga svi u organizaciju i preko nje tražimo naša prava.
Zi-Ć.
Industrijska željeznica u Podlipniku
Ovo Preduzeće vlasništvo je Direkcija rudarskih Preduzeća u Sarajevu, koje imade svoju industrijsku željeznicu u duljini od 19 km glavne i 2 km kutorače, ukupno 21 km. Ova pruga u glavnom služi za prevoz balvana iz šume do stanice držav, željeznice u Ivan-čić. Ova pruga je širine 0.76 m a grad-jena je veoma loše, što se vidi iz toga da su usponi mjestimice i preko 100°/oo-Osim toga sastavljena je od tračnica raznih dimenzija i to od 7—12 kg po tekućem metru. Na tako slaboj pruzi vrši se saobraćaj sa lokomotivom od 19 tona. Za popravak cijele pruge zaposlena je samo jedna pružna partija od 10 ljudi. Svakom stručnjaku jasno je u kakovom stanju može 10 ljudi uzdržavati prugu od 21 km sa usponom od preko 1000/o„. Veliko je čudo da su pored svega toga nesreće veoma rijedke, što je dokaz da zaposleno osoblje posjeduje naročitu spremu u vršenju saobraćaja na tako opasnoj pruzi.
Vagoni, koji služe za prevoz balvana, gradjeni su od drveta i su veoma slabi, te im je jedina osobina, što imaju kočnice za 100%.
Osoblje zaposleno na ovoj pruzi i ako obavlja saobraćaj na tako opasnoj pruzi zapravo se i nemože nazvati željezničarom, jer osim saobraćajne službe mora samo utovarati i istovarati vagone.
Prolazniku, koji poznaje željezničku službu, pruža se jadna slika kad vidi ove željezničare pocepane i umazane od blata i pita se ma zar Uprava ovog Preduzeća nezna koji radovi spadaju u djelokrug saobraćajnog osoblja? Svi i radovi izdani su u akord, koji se dijeli j na partije, te se plača samo po prevo-j ženim kubicima. Ako se desi, da se koji j vagonet sruva u provaliju (što nije ču-I do na takovoj pruzi) osoblje mora diza-; ti na svoj račun, jer im se u zaradu računa samo ono, što se doveze na posljednju stanicu. Pošto su svi radovi izdani u akord, za ovo osoblje nevaži Ssatno radno vrijeme, nego radi po 12 do 14 sati dnevno, da si na taj način zaradi jadnu nadnicu, koja zavisi od toga koliko se je kubika dovezlo, a kreče se cjelokupna zarada poprečno od 15 do 30 Din. Kod ove željeznice zaposleno je oko 80 radnika, koji nemaju radničke organizacije, te prema tome nemaju ni radničkih povjerenika.
Ovo nekoliko redaka objavili smo samo zato, da se radnička javnost upozna sa radom u ovom preduzeču, a u buduće donečemo općeniti prikaz prilika. pod kojim osoblje na ovoj pruzi mora da obavlja tešku odgovornu pogibeljnu i napornu službu. Sve ovo dešava se samo zato. što željezničari ovoga pred-uzeča nisu organizovani u svoj stručni savez, potom kojega bi se borili za svoja prava, te im preporučujemo, ako žele poboljšati svoj položaj, neka stupe u svoju stručnu organizaciju.
Kam so Sli odtegljaji za NabavlJalno zadrugo!
v«; u’ Iüä it it“ t fl .• iF .'sI u r up. -
Začetkom junija se je vršil v Banja. Luki,,kongres Saveza nabavljalnjh zadrug, na katerem sp se .pojavili prvič ostrejši kritiki o gospodarstvu Nabavljalnjh-. „zadrug. Vsem železničarjem. Je še: znano,kako. so se jim odtegovali skozi, tri Leta „prispevki po. 5 in. lOiJin, ki naj. bi služili vvprvi vrsti za stanovanjske, zadruge, da bi ,se tako za državne nameščence lahko.„zgradilo čim več stanovanj. Celo zakon o zadrugah državnih . nameščencev striktno., odreja, da,-se-.ima-, ta denar .porabiti samo. za Stanovanjske in kreditne zadruge. Zato je tem bolj čudno, da se danes nikakor ne „more zvedeti, v kake ,s,vrhe se je porabil ta denar,..odnosno* kje. je,ta,denar naložen in kako se .z njim gospodari. Iz, poročila, ;na kongresu .Saveza nabavljalnih zadrug se je zvedelo,;da je bilo.,ubranih;na. teh prispevkih skoraj 44 milij»nov.dlnarjev, a. so od tega zneska stanovanjske - zadruge prejele komaj nekaj nad 1,100.000 Din. Okroglo 14 milijonov,„sq. haje- prejele kreditne zadruge, nepojasnjeno pa je, kam je šlo ostalih 29 nii|iionpv .pin.
Železničarji so. ^upravičeno ogorčeni nad-Jakim gospodarstvom; in se -sprašujejo*'k-ie ie oni,- katerega dolžnost'je, da pozove-, na odgovornost ono-'gospodo, ki j.e<.29 milijonov dinarjev protizakonito: plasirala.: i;-, ■	. .-«iriTr
Železničarji-danes upravičeno zahtevajo pojasnilo ne od Saveza nabavljalnih zadrug,, pač pa . od, obIastev,: ker gre izrecno le za. privatni kapital, ki so si ga odtrgali železničarji in ostali dr-
žavni uslužbenci -od svojih ust „ter upajo, da bo to vprašanje hitro pojasnjeno, da ne bo čez nekaj let zopet govora o raznih aferah, ki so se zgodile v Savezu- nabavljalnih -zadrug, s-aj imamo iz bližnje preteklosti dosti trpke izkušnje.
Upravičena je xianes zahteva vseh državnih nameščencev in^uslužbencev sploh, da Savez nabavljalnih zadrug’takoj izda ■ za ubrane zneske zadolžnice po 180 Din in 360 Din, katere naj dostavi vsem onim, ki so te zneske plačali, da bodo imeli v rokah vsaj en dokaz, da imajo nekje naložen-1-denar, ki je njihova last in da ga bodo končno po smrti očeta in matere lahko dvignili otroci.	-. -*«. - •
Nikakor ne gre, da bi se -44 milijonov delavskega denarja podarilo Savezu nabavljalnih zadrug, ker so danes pretežki časi, da bi mogli delavci in nameščenci tako razmetavati s svojim denarjem. Zato je upravičena zahteva, da se zakon o Nabavljalnih zadrugah spremeni v tem pr&vcu, da se po smrti aktivnega in upokojenega drž. uslužbenca takoj izplača odtegnjeni znesek ženi, odnosno otrokom umrlega, ako dokažejo, da niso člani nobene Nabavljalnih zadrug, drugače pa da se izplača ta znesek tedaj, ko prestanejo biti člani Nabavljalnih zadrug.
Končno je edino pravilno, da posebno nadzorstvo strogo pazi, da se denar ne bo porabljal v druge svrhe, kakor je z zakonom odrejeno, vse one pa, ki delajo protivno zakonu, da se pozove na najstrožjo odgovornost.
Kolkovanje prošenj za dopust.
Že v januarski številki »Železničarja« smo napisali kratko kritiko okrožnice, ki jo je izdal novi g. generalni direktor pod’ štev. G. D. 109.581 in s katero je odredil, da mora vsak železničar, ki želi izrabiti dopust v več kot dveh obrokih, zaprositi za odobritev dopusta s kolkovano prošnjo. Že v tej številki smo podčrtali odredbo § 105 zakona, ki' se glasi:
•' 'J- J i'	y	'■ 1 fl " f \ [t
»Uslužbenci, državnih prometnih ustanov so oproščeni plačevanja de-kretnih in vseh ostalih taks za vloge in zahteve, ki se nanašajo , na osebpe ali rodbinske pravice po tem zakonu.«
■ Naš savez je opozoril na te odredbe odločujoče činitelje, vendar do danes ministrstvo za promet ni anuliralo gornje okrožnice.
Da se zadeva definitivno reši pri Državnem svetu in prepreči kršitev zakona, je naš s. K. vložil, ko je dvakrat izrabil del dopusta, za tretji del dopusta nekolkovano prošnjo, opirajoč se na odredbe § 87 in 105 zakona o državnem prometnem osobju ter zahteval od direkcije, da mu podeli dopust brez kolka.	;
Po dveh mesecih je direkcija odgovorila sledeče:
»Ker je odlok C. D. 109.581/32 še vedno v veljavi in obvezen za vse uslužbence, se uvodoma omenjeno prošnjo činovnika K. kot neosnovano zavrne.«
S.	K. je proti tej rešitvi vložil službenim potom pritožbo na ministrstvo saobraćaja, istočasno pa tudi na Državni svet, da bosta tako obe v poštev prihajajoči instanci izdali svoje rešenje, ki mora biti v prilog uslužbencepi.
Pri tej priliki moramo poudariti še najrazličnejšo prakso, ki se vrši pri podeljevanju dopustov. Nekatere službene edinice zahtevajo, da mora uslužbenec vsako prošnjo za dopust posebej kolkovati s kolekom 5 Din, druge zopet se zadovoljijo s tem, da uslužbenec z enkratno prošnjo zaprosi, da sme izrabiti dopust v več obrokih in mu na to načelstvo podeli nadaljnje dele dopusta brez posebne prošnje in plača tako le enkrat kolek.
Končno pa pride krona vsemu, in to je odredba posameznih progovnih sekcij. Tako je n. pr. sekcija Ptuj odredila, da se dopust za progovne čuvaje po-
polnoma ukine, tčr še zamöre Odobriti progovnemu čuvaju dopust le, ako preskrbi nadomestnika na lastne stroške.
Pripomnimo le, da se najbrže tudi za take prošnje zahteva kolek za 5 Dip.
Nadalje se! neredko pripeti,, da dobi uslužbenec, odobreno .15 dni dopusta, ki pa ga .mora, že, po, par dneh iz službenih ozirov prekiniti in je tako primoran dopust izrabiti v več obrokih in £ato, ker je moral iti upravi na roko, naj'.pla-ča koleke.	!
Podčrtavamo še enkrat nezakonitost odredbe o plačevanju kolekov z ozirom na jasne določbe čl. 87 in 105 zakona o državnem prometnem osobju in pričakujemo, da bo ljubljanska direkcija iz lastne inicijative izposlovala preklic tega odloka. To je tem preje njena dolžnost, ker se na vseh mestih podčrtava velika požrtvovalnost železničarjev, ter nikakor ne gre, da se temu osobju krati zakonito garantirane pravice.
■ r- - - - :.i ■ r. -.  - - --V "
IZ CENTRALE.
Vsem članom USŽJ. Pravice na podpore, posmrtnine in pravovarstvo so vezane na redno članstvo. Član, ki je v zaostanku s članarino več kot dva meseca, izgubi pravico do vseh «podpor. Vsled tega opozarjamo vse Člane, da članarino redno mesečno plačujejo.
Občni zbori podružnic. Vse podružnice opozarjamo, da se bodo vršili občni zbori podružnic takoj, ko dobi Savez od Ministrstva saobraćaja odobrenje predloženih pravil. Dotlej vodijo vse podružne posle stari odbori.
Opozorilo podružnicam! Dolžnost podružnic je, da redno mesečno javljajo centrali, ako se je kaj izpremenilo pri brezplačnih dopustih, če se je kje zmanjšal ali podaljšal delovni čas, nadalje o vseh eventuelnih grožnjah od strani nasprotnikov s točnimi podatki, vsak slučaj izrabljanja starešinske oblasti za agitacijo za gotove organizacije in društva, da bo zamogla centrala pravočasno posredovati.
Centralna uprava UŠŽJ-
SodrugI
AH si že poravnal članarino za tekoči mesec?
Ze v>.c h
MPSlffSiyte'S?«1 ,n boInliM fond.
Že, več let uvedbo železničarji, organizirani v »Ujedinjenem savezu železničarjev Jugoslavije« akcijo, da se tudi upokojenim delavcem omogoči po upokojitvi nadaljevati članstvo v bolniškem fondu. Žal so bili doslej vsi ukrepi zaman, ker je tako centralni upravni odbor, kakor tudi glavna skupščina bolniškega fonda sestavljena večinoma iz članov zveze, ki za položaj in utemeljene zahteve delavstva nimajo nikake-ga razumevanja, saj jim zadostuje, da delavce s pritiskom spravijo v svoje organizacije, da jim plačujejo prispevke, nato pa jih zato obdare z brezplačnimi dopusti ter raznimi dobrotami pravilnikov, pri katerih sodelujejo njihovi člani.
Sedaj so naši sodrugi zopet pokrenili akcijo, da se upokojenim delavcem prizna fakultativno članstvo v bolniškem fondu, in če centralni upravni odbor bolniškega fonda v Beogradu ne bo odobril sklepa oblastnega upravnega odbora v Ljubljani in če bo prepovedal delavstvu nadaljevanje članstva, se bodo prizadeti pritožili na izbrano sodišče, ki bo sigurno ugodno rešilo to zahtevo.
Kako utemeljujemo našo zahtevo, da so tudi delavci lahko fakultativni člani bolniškega fonda?
Naredba o zavarovanju železničarjev za slučaj; bolezni predvideva v § 18, da so fakultativni člani »upokojenci državnih prometnih ustanov, ne oziraje se na« spol,.: starost, državljanstvo, vrsto dela in prejemke.«
Enako je v § 44 navedeno, da mo-
rajo vsi člani fonda plačati gotov procent kot članski prispevek, in sicer od plače, penzije itd.
§ 17 navaja, kake podpore izplačuje bolniški fond članstvu in tč. v) navaja dobesedno: »Fond daje upokojenemu ospbju in njegovim rodbinskim članom vse v. tem členu navedene podpore, iz-vzemši hranarino in porodniško podporo.«
Iz vseh teh določb jasna sledi, da naredba ne dela. nlkake razlike med upokojenimi železničarji, marveč lahko postane fakultativni član bolniškega fonda vsak upokojeni železničar — na-stavljenec ali delavec. To jasno sledi .zlasti iz navedbe 1.7, ki odreja, da nima fakultativni član pravice na hranarino. Če bi imel zakonodalec namen dati možnost nadaljevanja članstva po upokojitvi samo nastavljenemu osobju, mu ne bi bilo treba delati izjeme glede hranarine, ker nastavljeno osobje za čas bolezni sploh ne dobiva hranarine. Ravno vsled dejstva, da dobi delavec v času bolezni hranarino, je zakonodalec za fakultativne člane izrecno pripomnil, da nimajo pravice na hranarino, da,se tako izogne sporom ,za slučaj bolezni upokojenih’delavcev.
Upamo, da bo. naše stališče, doseglo potrebno razumevanje pri centralni upravi humanitarnih fondov in pri ministrstvu. saobraćaja ter da .bosta ti dve instanci sami od sebe popravili krivico, ki se godi upokojenim delavcem in dq bo , v najkrajšem času .izšel odlok, da tudi vsak upokojeni delavec lahko nadaljuje članstvo v bolniškem fondu.
Ža napredovanje zvahižnikov 11.-2.
Ko je stopil v veljavo zakon o državnem prometnem osobju iz leta 1923, so bili vsi zvaničniki, ki so imeli skupno 9 let železniške službe, prevedeni v drugo položajno skupino. Od leta 1923 je preteklo sedaj že 10 let in vendar je še nad 100 teh revežev, ki čakajo, kdaj bodo prišli v prvo položajno skupino. Izpolnili so vse pogoje že po starem zakonu, in sicer najkasneje koncem leta 1929, pa so iz nam neznanih razlogov Ostali; še vedno samo v drugi skupini. Daši so bili še tedaj prizadeti, vendar udarec ni bil tako težak, ker so redno napredovali vsaki 2 in pol leti v višjo stopnjo osnovne plače.
Leta 1931 je prišel novi zakon o drž. prometnem osobju, ki več ne predvideva avtomatičnega napredovanja tudi ne v osnovni plači, marveč more železničar napredovati avtomatično le v povi-šicah iste položajne skupine. Ko pa pride v končno povišico, pa lahko čaka v njej tudi 10 let in ne napreduje, dokler ga uprava ne pomakne v prvo položajno skupino.
Tako se je dogodilo, da so v isti plači, t. j. 600 Din mesečno, in v isti položajni dokladi, t, j. 90 Din mesečno, oni zvaničniki, ki so bili zvaničniki 11/2 že leta 1923, kakor tudi oni, ki so postali zvaničniki II/2 šele leta 1928, torej pet let pozneje. To stanje nudi slabe izglede na bodočnost prav vsem zva-ničnikom II/2, ker bodo, morali čakati, zlasti mlajši, še dolgo vrsto let v tej zadnji povišici, predno bodo prišli na vrsto za napredovanje v II/l.
To stanje je gotovo tudi v kvar službi, ker nikakor ne more podžigati marljivosti in ambicije vseh teh zvanič-nikov, ker vedo, da zamorejo napredovati v prvo skupino samo na izpraznjena mesta in če bo šlo tako naprej, kakor se je delalo doslej, je pretežna večina teh zvaničnikov obsojena, da bo do konca službe ostala v drugi položajni skupini, ker mesta pač ne bodo izpraznjena.
Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije se je vsled tega obrnil z utemeljeno predstavko na Direkcijo državnih železnic v Ljubljani, da bi inicijativno podvzela potrebne korake pri ministrstvu saobraćaja, da se na kak način omogoči takojšnje napredovanje vseh onih zvničnjkov, ki so si že do 1. julija 1931 pridobili pravico za uvrstitev v prvo skupino, ter da se tekom letošnjega budžetnega leta le-te ostale zvanič-nike II/2, ki imajo že 8 let drugo položajno skupino, uvrsti v II/l.
Ce je generalna direkcija lahko kljub
odredbi § 105 zakona izdala nalog, da morajo železničarji kolkovati prošnje za dopust, se bo gotovo našla tudi pot, da se omogoči tem zvaničnikom napredovanje v prvo položajno skupino.
POLOŽAJ ŽELJEZNIČARA U NEMAČKOJ.
Imade znakova, koji nam dokazuju, da je položaj željezničara u Njemačkoj vrlo nepovoljan. Ovo se najbolje vidi u kretanju broja! uposlenih činovnika i radnika od god. 1920. dalje. Prema najnovijim podatcima taj broj kretao se:
God.	Službenika Radnika		Svega
1920	542.825	547.015	1,089.840
1921	564.206	486.692	1,050.898
1922	565.922	451.717	1,017.639
1923	499.760	401.671	901.431
1925	409.708	323.253	732.961
192.6	385,628	321.942	707.570
1927	381.934	322.082	704.016
1928	387.211	313.452	700.663
1929	395.550	317.569	713.119
1930	382.689	317.204	699.893
1931	366.154	277.596	643.750
1932	294.114	306.491	600.595
1933 (Febr.) —		—	533.692
Broj uposlenih službenika je upravo prepolovljen, dočim . vozni park nije smanjen, već jo u tom medjuvremenu uvećan. Smanjenje broja uposlenih službenika jest, prema izvještaju njemačkih željeznica, posljedica striktno provedene racionalizacije i tehnizacije željezničke službe, a istovremno i posljedica borbe, da se — u postojećoj privrednoj krizi — spriječe deficiti, odnosno cjelokupno željezničko gazdinstvo održi rentabilnim.
Smanjenje broja uposlenih službenika i radnika imalo je za posljedicu, da su dužnosti onih u službi preostalih neizmjerno uvećane, ali njihov materijalni položaj nije poboljšan, već, naprotiv, redukcijom plaća pogoršan. Zarade njemačkih željezničara iznose još samo oko 80% zarada iz vremena, kad je broj uposlenih bio duplo veći. Jasan, dakle, znak, da je racionalizacija i borba za »finansijsko ravnovjesje« samo izgovor za krivicu, učinjen nad jednim milijonom njemačkih željezničara.
IZ UREDNIŠTVA.
Vsem naročnikom »Ujedinjenega Železničarja« in vsem članom »Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije« sporočamo, da izide prihodnja številka »Železničarja« dne 1. avgusta 1933.
»Ujedinjeni Železničar« dne 15. julija ne Izide vsled odsotnosti odgovornega urednika.
Tiska: »Slovenila« družba z o. z. v Ljubljani. (Predstavnik: A. Kolman.) — Odgovorni urednik; Jurij Stanko. Ljubljana. — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij
»Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen * Mariboru