Marksistična vzgoja v učnem načrtu naših univerz Foročali smo že o plenumu Centralnega odbora ZSJ, kjer so razpravljali o pomanjkljivi marksistični vzgoji na naših univerzah. Da t»i o tem, trenutno najbolj aktu-alnem vprašanju, dobili pravo sliko in natančen pregled, bomo v kratkih črtah ponovili misli in poglede naše študentske organizacije o tem vprašanju. Pn^o vprašamje, kl je odlofcil-tie vaižnosti za mapore študent-ske orgaiiizacije, da bi glede marksistrčne in družbene vzgoje dosegli soglasnost z vodsfcvi uni-verz, je vprašanje, ali je v da-našnjiih pogojih potrebno uvaja-ti poseben predmet za m^rksi-stičnio iin družbeno vizgojo v ,uL-n^ načrte naših visokih šol in kakšne so dosedanje izkušnje v tem pogledu. Na prvii pogled j« nemara odveč ali celo prepozno, da bi se taiko spraševali. Pa poglejmo, kaike so bile težave, ki smo jiia imeU s tem predmetom v pre-teiklosti. V povojnih letifa stno imeli enotna predavanja iz m arks:!izni!a-leninizma na vseh fakultetah v državi. Program teh predavanj je bil v glavnem posnet po vzoru podobnih pre-davanj v Sovjetski zvezi. Predai-vanja so im«la več pomanjklji-vosti: premalo sposobnih stro-kovnjakov za predavanja, dog-matično in neznansfveno poda-janje in r:azne druge napake. NOV ODLOK 0 VPISU Pred kratkim je odbor za prosveto pri - Zveznem izvrš-nem svetu sprejel odlok o vpi-su na univerze. Abituirienti srednjih splo&noizobraževalnih šcd z dovršeno maituro se lah-ko, katkor doslej, vpisujejo na vse fakultete brez omejitev. Absolventi srednjih strokovnih šol se lahko vpisujejo sarno na scirodne, ustrezne fakulte-te. Na fakultetah, kjer mate-rialne možncsti zahtevajo omejen vpis, se bo vpis vršil z natečajem. O tein pa mora odločiti &e izvršni svet repu-blik, v kateri so takšne fakul-tete. Tudi o kriterijih, po ka-terih naj bi bili ti natečaji vr-šili, bo treba |e razpravljati. Z&radi vsega tega je bil pozneje ta predmet ulkinjen. Teikrait smo potern hoteli, da bi študenti do-bivaii dialektično-materialist' čni pogled na svet p.reko ved, ki jih proučujejo iz svoje stroke in ne -ločeno od svojega stroikovnega študija. Kaj pa so pckazale tzkušnje eadnjih let? Ce bi zadnja leta preko stro-kovmih predmetav uspeli zago-toviti študentom marksistično in družbeno vzgojo ter materiia-listiičnd pogled na svet, potean danes ne bi bilo treba ponovno Pčizpravljati o obliikah tega štu-d.ija v učn«m na6rtu naših šol. Toda to se ni zgodilo. Zato, ker do danes še ni prišlo do koreni-tih sprememb v visokošolskem pcuku. Tej nalogi niisar>o bilii kos, ker je taikšno pojmovanje družbene vzgoje prec&njevalo realne možnosti vlsokošolskega pouika in sposobnosti predava-teljskega kadrd. Taiko je nastala precejšnja vrzel v izobrazbi vi-eokokvalifdc»ranega strokovnja-ka. Mnogi tnladi strokovnjaki so cdhajali z univerze brez široke-ga obzorja in splošne razgleda-nosti, kair j« pomenilo utesnitev njihove družbeno politične vlo- ge. Zato fimo slišall pripomb* nw toliiko na račun strokovne, temveč idejne in družbeno po-liitične pripiravljenosti diiplomi-ranih študentov. Na drugi strani se je pokaizalo, da pra raiznih oblikaih mark&i-&tii)čn« in družbene vzgoje v ak-viru študentsike organizacije ne sodeliuje niti potoivica članov n^še organdzacije. Taikšen je po-ložaj na veoini falkutet. To po-rneni, da so naše sile presiahot-ne, da bi zajele v to delo vse Siudeinte. Pomanjkanje sistematične splo-šno diFUžbene izobrazbe mlade inteligenice postaja težavnejše, če dimamo pred očmi socialistič-no priirodo naše družbene ure-d'tve in silniice njenega nadalj-njega razvoja. Potreba Uivajanja posebnega predmeta za družbs-no in marksii:sti'6no izobrazbo v ckviru učnih programov končno n,-. neiko j ugoslovamsko odkritje. Potrebo po takišni is&abrazbi so čutile mnoge druge države z dolgoletno šolsko tradicijo. Si-stem damašnje vi®ako'šolske iz-obra^be in beg v specializaeijo sam po sefei oblilkmje speciald-zirane@a strokovnjaika, brez po-trebne sploišne kulture, oprede-ljenega pogleda na svet in druž-bo. Na nekaiterih tujih univer-z&h so ¦naišld ustrezne rešitve kot protistrup temu pojavu. V ne-kateriih državah dajejo prednost pri tej izobrazbi in vzgoji filo-zofiji, drugod družberaiim vedama ali pa obema. To pomeni, da &q Zaradl odpovedi sodelo-vanja francoskib študentov sporoča prireditveni odbor »tedna Tribune«, da Je »te-den Tribune« prestavljen. Točen datum in program bomo objavili v prihodnji itevilkl. tudi drtigod načrtno trudijo za spložno ideološko izobrazbo štu-d€oltov. V naših pogojdlh zagovarjejo zaihtevo za uvedbo splošnega predrn&ta za ideološko in druž-beno izob^Bbo naslednji raz-logi: premalo in slatoo razvita vzgojnia vloga šole in neizpol-njene radika-lne sfpremembc v visokošolsikem pouku, omejena in nezadostna marksistična izo-braiziba, ki jo svojim članom daje študentska organizacija in kon-čno potrebe pri poznejišem stno-kovneim delu. KJE SMO IN KAJ SMO NAPRAVILI Zdnifmvo je pogledati, kalko vpražanje mariksistične in druž-b«ne vzgoje i*ešujeio na posa-meizinih jugoslovansdh univerzaih. V Skoplju imajo posebno komd-sijo, ki je našla prim«rne obli-ke. V načrte statutov so uvedli predmei; sooiiologije na medicin-ski, pravni in ekonomski fakul-t».4i, poMtiono ekonomijo pa na tc?lm:iiški fakulteti, medtem ko na filozofijii etalBšča še raiso r&zčiiščeoa. V Sarajevu je tudi posebna skupimta sitroikovnjakov izdelala o&mutek programa novega pred-meta. Pri izdelavi statutov so na faikultetafli obvezirio poelušaii uvod v družbene vede. V Beogradu so praivtatko rsz-pravljaili in v fa;kultetne staitute sprejeli razme predmete: osnove družbenih ved, osnove ekonom-Skih ved, politi-čno ekonomijo, oenove znanstvenega socializma itd. O zna<5aju teh predmetov so dolgo razpravljali strokovnjaki in študemtje. V Zagrebu in Ljub-ljani je to delo še nekolliko zadaj. S SMRTJO TOVARIŠA MOSE PIJADE SO DELAVSKl RAZRED IN NARODI SOCIALISTICNE JUGOSLAVIJE IZGUBILI IZ SVOJIH VRST DOSLEDNEGA REVOLUCIONARJA, PRVOBORCA DELAVSKEGA RAZREDA, PRILJUBLJENE-GA TOVARISA IN VODITELJA, Kl JE V SEBI ZDRU2EVAL NAJPOZITIV-NEJŠE LASTNOSTI BORCA—KOMUNISTA. Z NJEGOVO SMRTJO SMO IZGUBILI ENEGA IZMED NAJVECJIH SINOV NASE SOCIALISTlCNE DOMOVINE, KI JE STAL V PRVIH VRSTAH DELAV-SKEGA RAZKEDA V BORBI ZA ZMAGO SOCIALISTlCNIH DRUŽBENIH OD-NOSOV, ZA ZMAGO SOCIALISTlCNE MISLI V NASl DRZAVI. TOVARIS MOŠA PIJADE JE SVETAL ZGLED DANAŠNJIM IN BODOClM GENERACIJAM GRADITELJEV SOCIALIZMA. OSTAL BO VEDNO NEPOZA-BEN. SLAVA TOVARlSU MOSl PIJADU, VELIKEMU SINU NASlH NARODOV. Studentje ljubljanske univerzc — UniVeraitetni odbor Zveze študentov Uubljanske univerze — Univerzitet ni komite ZKS ljubljanske univerze DVOPREDMETNI ŠTUDIJ NA PMFF Akademski oktet Gotovo ste jih že slišali v Setrtfcovem večeru. Takrat so se tudi predstavili. Pa ponovimo. Umetniški vodja Anton Nanut In levci so študentje Ijubljanske univerze, ki so se zbrali, da bi slovensko narodno in umetno pesem prenesli preko radijskih valov in javnih nastopov do ušes poslušalcev in občinstva. — Upamo, da jih bomo srecali kmalu. Pri nadaljnjem delu jim želirao kar največ uspehov. STUDENTI IZ ITALIJE MED NAMI profci stom. katolikom in neofaM- Pretekli teden na študentskem naselju. Šttrje italijan- eki študentje, ki so prišli v Ljubljano kot predstavniki itali- janske mladine. Bili so na sprejemu pri reiktorju ljubljanske imiverze, potem pa so si ogled-ali študenteko naselje in nas med fcratkim in živahnim razgovorom na kratfco sezmanili z nekaterimi značilnostmi politionega in splošnega življenja italiljansikih študtentov, O'benem pa izvedeli tudi nekaj dro- bcev o našem življenju. ENOTNOST STUDENTSKE ORGANIZACIJE . . . O tem seveda ni govora. Obstaja sicer nacionalna študentska zveza, a v tej so vključene vse ne- štete politične stranke in strančice. Vsaka politična stranka ima svojo grupo na vsaki univerzi. Glede na to Etrašno politično razcepljenost iin glede na bogat spisek strank bi moralo biti politično življe- nje po italijanskih univerzah zelo živahno. Vendair je stvar- nast ravno obratna. Zelo ma- lo študentov zanimajo poJitič- ne stvari, udeležb^ na volit- ®or je absoluten gospodar nad vah je minimalna. Sicer pa je sn«vjo, ki jo predava kot se njemu zdi. Snov je stalna in se posebno pri huminističnih vedah stalno poudarjata naci-onalnost in heroizem. Študent mora vse to sprejeti, ni. pa se-veda nujno, da tako tudi mi-sli. Čuden paradoks, vendar povsem vsakdanja stvar. Sploh se študentje v ničemer ne rnoirejo vtikati v razmere na univerzi in nimajo nika-kršnih pravic 'pri sestavljanju učnih načrtov in upravljanju uhiverze. Borba proti takemu stanju? Precej težavna, ker ^adevajo na dve stvari: nedo- voja, Profesor sicer predava, toda prav nič ga ne zanima nadaljnji razvoj njegove stro-ke. Študenta pa vzgaja tako, da ga bo lahko nasledil po enakii poti . . . IN OSTALO •. . Se mairsikaij a zaeinkrat naj bo dovolj. Sa-mo to: tudi italijanski študen-ti se borijo za naprednejši na-čiai Itudija in upajo, da bodo pozitivni rezultati te borbe vedno večji in pomembnejši. Tako je prišlo do vprašanja o -katerem &o na nekaterih od-delkih PMFF že večkrat go-vorili, ni pa bilo do danes še nobenih bistvenih aprememb. Gre namreč za dejstvo, da še vedno odhaja večiina diiplo-mantov s PMFF na sredinje šole, za kar morajo biti te-mu primemo izobražeini. Ena osnovnih slabosti pri vzgoji pedagoškega kadra za srednje šole je ravno ta, da so neka-teri oddelki PMFF še vedno samo enopredmetme študijske ©kupine in. se povezovainja vsaj dveh deloma sorodnih predmetov naravnost izogiba-jo. Posledioa tega je na eni strani, da je svet za kulturo in ¦prosveto rajši sprejema na mžje gimnazije dliiplomante Višje pedagoške šole, ker ima-jo uradno potrjeno, da so štu-dirali dva predmeta, čeprav je njihova strckovna u&posob-ljenost drugačna kott usposob-ijenost diiplomantov fakulite-te; na drugi strani pa je posLe-dica takih razmer, da mladi profesorski pripra\Tii!k, ko pri-de na srednjo žolo, marsikdaj poučuje v&e prej, kat svpj last- »KakSno je vaiše mnenje o nadaljnji potretoi obstoja Vi#je pedagošike šole v Ljubljani«, ssm vprašal enega od tovardšev aa Svetu za prosveto in kulturo LRS. »Dokler bo fakulteta dajaia ljudi, ki bodo sposobni pouče-vatd saimo en predmet, bo Svet za kulturo in pmsveto LRS na , ndšiih nižijdih gi:mnazi;j>aJh. še vedno raje zaposloval diplamante Viišje pedagoške šole, ker le td lahiko pououjejo dva pred-meta, ne pa ljudi, ki prihajajo s fakuitete, ki so včasih spo-sobrii poučevati le en predmet.« ni predmet. To se dogaija še zlasti tam, kjer je zavod manj-ši, z manjšim številom učnih ur, za to morajo tako imeno-vani »čisti« geografi, biologi itd. poučevati še matematikio, fiziko ali kemijo, za kar se morajo učiti za vsako uro po-sebej in zato ni čudna, 6e se nekdo izrazi, da raje vse sku-paj pusti, kot da bi moral |tu-dirati povsem nanovo vse živ-ljenje. Pred vojno so bile na filo-zofski fakulteti povsod vsaj dvopredmetne skupinie; v letih po vojni pa se je po nekaterih oddelkih prešlo na enopred-metne. Temu u&trezno so spre-menili in razširili tudi študiji-ske programe. Glede na izo-braževanje pedagoškega ka-dra za srednje šole je bilo to STUDIJ . . . ŠTUDIJSKI REZIM . . ,. SOCIALNI PO-GOJI . ; . Skoraj malo preveč vprašanj, da bi lahiko na vse dovolj izčrpno odgovorili, A vendar kar na krattoo. Studij je drag, štdpendij sikoraj ni, a še te so vezane na posebne, marsikdaj tudi na politične pogoje. Zato je seveda največ študentov iz meščainskih dru-žin. Način pouka: skrajno za-starel im neživljenjsiki- Profe- delovanje vseh teh političnih formacij kar se tiče vpliva na notranjo politiko posameznih univerz dokaj omejeno. Ukvarjajo se s strokovnimi problemi, politično pa se vključujejo v delovanje posa-meznih strank v splošnem po-litičnem življenju Italije. Naj-več pristašev med italijamski-mi študenti imajo desničarske stranke. Protmtež teh je orga-nizacija goliardov, ki vključu-je naprednejše študente in po-staja ?koraj enaikovreden part-ner desnice. Ti imajo'reiativ-no le bolj postransko vlo^o in se bcdo v kratkem prikliučili goliardom, tako da bodo sku-paj tvorili močnejšo fronto stoonost in nerazumevan.ie profescirjev in nezanimanje š^-^dentov. Vse je strašno oko-st^oielo in brez pravega raz- vsaj do neike mere napačno. Na drugih jugdslovanskih. uni-verzah je na humanijstičnih fakiilrtetah še skoraj povsod večpredmetni sistem, za kar so prav gcitovo zadoštni raz-logi. S tem ni rečeno, dasemo-ramo pri nas ravnaiti po osta-lih sorodnih fakultetah, ven-dar tisto, kar je dabro, se izr plača povzeti tudi od drugod. Kot opravičilo obstoja eno-predmetnih študijskih skupin na nekaterih oddelkih PMFF se v splošnem poudarja dej-stvo, da je fakulteta znan-stvena u&tanova, katere osno-vna naloga je vzgoja znan-stvenega naraščaja in da bi bilo z uvedbo večpredmetnih študijskih skupin to njeno po-slanstvo okrnjeno. Dejstvo, da je fakulteta znanstvena us4a-nova in da mora skrbeti za znanstveni naraščaj, nedvom-no povsem drži, jasno pa je tudi to, da še vedno odhaja tri četrtine diplomantov na srednje šole in da praksa zah-teva tudi za to primerno u-sposobljene ljudi. Da pa je edini cilj fakultete vzgoja znanstvenikov, je težko reči, zaikiaj od približno dva ti&oč slušateljev, kolikor jih je na fakulteti, bo verjefcno število tistih, kii bodo to ime res n-služili, precej manjše. Na dru-gi strani pa je povsem zgre-šeno, če kdo zapostavlja vlo-go srednješolsfcega vzgojitelja, saj je ravno on tisti, ki da člo-veku prvi znanstveni pogled na svet. Jasno pa je tudi to, da kdor ima veselje in smisel za znanstveno delo, bo ne-dvomno svoja nagnjenja in sposobnosti lahko uveljavil, čeprav bo tis>ta štiiri let?., ko je vpisam na fakulteti, poslu-šal neko dvopredmetno skupi-no. Kar se pa tiče naraš6aja 7.q sam predavatel.isk-i m pe-dagoški kader na fakulteti, bi bilo /elo koristno, da bi bodo-či asistenti in o-stali šli prej vsaj za nekaj 6asa na srednie (Nadaljevanje na 6. strani) žalna svečanost na naselju črne zastare in 6rno ob-robljene slike predsednika Zvezne ljudske skupščine to-variša Moše Pijada v fiaso-pisih. Zalne svečanosti in ti-šina, V znak ljudske žalostl in žalovanja. Tudi ljubljan-ski študentje &o se po svoje oddollili velikemu človeku naše revolucije in dobe. V nedeljo so se v dopoldanskih urah zbral na žalni svečano-sti, ki je bila v menzi šfu-dentskega naselja. Molk. Do-kler ni predsednik UO ZS.J tovariš Janez Vrhunc spre-govoril o življenjski poti in revolucionarnem liku p&koj-nega predsednika Zvezne ljudske skup§6ine. V svojib bes«dah je orlsal delo in ml-sel velikega rcvolucionarja in graditelja socializma. k> je vzgled mladi generaciii. Stu-dentska miadina je videla v tovarišu Mošt velikega u5i-telja in prijatelja, ki je po-leg napornega dela in naloS vedno našel čas, da je priiel med študentskn mladino. se zanimal za naše probleme in nam govoril. Tudi zavratna smrt nas ne bo ločiia od nje-gBL Ostal bo v našem sporai-nu kot svetel zgled človeka in humanista. Žalna svečanost na univerzi V dneh splošnega žalovanJa za pokojnim predsednlkom Zvczne ljudske skupščine. to-varišem Mo§o Pijadom je biila v ponedeljek v zbor-nlčnl dvorani univerze, žal-na srvečanost katere so se udeležili profesorji in štu-dentje ljubljanske univerae. Pris^tnim sta 0 sfivljenjskem liku pokojnika spregovorila rektor ljubljanske unlverae dr. Božidar Lavrič in pred-sednik I>ru5tva unlverzitet-nih profesorjev in Knanstre-nih delavcev dr. Stanko Skerlj. Po govorih je aka-demski pevski zbor »Tone Tomšič« zapel žalostinko., Posebna nagrada Tribune Na žalni seji, ki je biia posvečena velikemu borca naše dobe tov, Moši Pijadu, je uredništvo Tribune skleni-lo da bo vsako l^to na dan njegove smrti v sporoin tov. ^Ioš^ — novinar.ia podelilo nagrado za najboiši prlspe-vek objavljen v našetn ligtv. Nagrada bo vsako leto po-ieljena na svečanosti na spomin pokojnH»a in &ic©» v znesku 1^.00« Ainarjev. IZGUBILI SMO ČLOVEKA Tsa JugoslavIJa je še vedno v globoki žalosti, ker nw 4« kar nenadoma, »redi d©la, tapustll nepozabni borec za pravlc« delovnega ljudstva in za njegovo b©U5e žiTljenJe, predsednik Ljudske skupšftine tov. Moša Pijade, fciča Janko. Tudi nas, mlade, je njegova smit globoko pretresla. Vedno se je zanimal za naše življenje in za naše težave s svojo neposrednostjo in dobrodušnostjo si je vedno znova pridobival naša srca. Pisatelj Maksim Gorkl je zapisal: »Clovek — kako to ponosno zveni!« Pokojni Moša Pijade j« bil tak velik človek! Ni bil velik le kot borec v revoluciji in po njej, vellk je bl v vseh svojih vsakodnevnlh odnosih do soljudi. Zaradi tega je naia lzguba tako ve-Uka. Zivljenje tov. M&ša Pijada j« bilo vedno kar najtesneje povezano z življenjem in bojetn naše Komunistlčne partije in z življenjem in bojem naših delovnih množic. Postal Je eden najpomembnejših graditeljev naše socialistične driave ]n našega socialističnega družbenega reda. Zato je bil tudl odlikovan z Redom narodnega heroja in z Redom juna-ka socialističnega dela. Ceprav ga je odlikovala, izredna delovna energija, so napori, ka-teiim se j« ispostaljal, presegall njegove življ«njske mofci. Prav zaradi te preobremenje-nofttl je tudl tako tragično in nenadotna umrl. Svoje življcnje j« žrtvoval za nas in ta •ale boljše Slvljenje. žal nobenega napora, nisto se plašili nikakih težav in zato je vaše delo tako ve-liko. Toda tukftj ste se pri skupnem delu tovariško zbrali ie vseh naših kraJev ter Jidruženi v prijatcljstvu z mladino i% drugih držav, tudi veliko naučili. Naučili ste se tukaj skupnega dela, naudili ste se družabnosti in si pridobilf toliko zria-n.ia, da boste sedaj, ko se Leta 1953 Je tov. Moša Fijad« govorll tudi v Ljubljani na Trgu revo- lucije Vi, študentje imate velike naloge in veliko odgovornost Tovartš Moša Pijade se nikoli v življenju ni oddaljil od tnladiae, vedno Je ratal ceniti njeno \iogo v družbenem življenju in je v miadini vedno videl enega izmed pomembnih činiteljev napredka. Na zborovanju beograjskih študentov, ki je bilo leta 1946 pred volitvami v ustavodajno skupšcino, je tovariš Moša Pijade med drugim dejal: Ko je bila leta 1946 do-končana mladinska proga Brčko-Banoviči, je Moša Pijade v imenu prezidija Ljudske skupšfcine FLRJ izročil mladini odlikovanja in ji ob tej priložnosti po-vedal: — Zakaj je delo, ki jetu ©pravljeno, tako veliko? NI veliko samo zato, ker je ta proga izrednega gospodar-skega pomena, ker pomaga pri napredku našega gospo-darsiva, naše industrije in ker pomaga pri razdeljeva-nju dobrin v naši državi. M veliko delo samo zato, ker veča in krepi proizva-jalne sile naše drage domo-vine; tudi ni veliko satno zato, ker je opravljeno v iestih meseoih, čeprav se temu ne čudi le naša drža-va, temvieč ves vet. Prav tako ni veliko delo samo zato, ker bo nenavadno mnogo pripomoglo h gra-ditvi naše države. Stvarni sa-mo v tem. Je še nekaj ve6 od tega. To veliko delo je najlepši, najbolj blesteči dokaz, da je na$a ljudska republika, da je naša država v resnici ljudska država. To veliko delo naše mladine dokazu-je, da je našr mladina v resnici ljudska mdadina, da Ijubi svojo djomovino, da s« zna zanjo žrtvovati in v$e storitl za njcno srečo. Prav tako kakor je bila v dcanovim.ki vojiii, v naši osvobodilni vojni mladina prya v bojnih vrstah, prav tako je danes prva v boju za zgraditev Itepše bodoč-nosti in sreče naših naro-dov. Zgraditev te proge je zaradi tega veliko delo, ker je zbralo tu mladino iz vse naše države, celo iz neosvo-bojenih krajev, zbralo in pckazalo, da je bratstvo in enotnost naših narodov stvarnost, da pomeni silo, na katero se opira naša dr-žava, tisto silo, s katero bcmo gotovo zgradili bodo-čo srečno domovino. Tovariši in fovarišice, pri tem delu ste pokazali, kaj pomeni heroizem pri delu, pokazali ste neverjeten tempo (Jela, pri tem delu pa 6te pokazali življenjsko radost, ki je tako značilna za našo državo in za naš čas. Ko ste se žrtvovali, ko ste se naprezali, ne glede na težave, na katere ste naleteU pri svojem delu, ste vedno delali pojoč, kakor so se naši borci borili in padali s pesmijo. Pokazali ste takšno ustvarjalnost, ki je danes za zgled po vsem svetu. Postali ste zgled mladini vsega sveta. Storili ste vse, kar .1« bilo v vaši moči, ni vam bilo — V vaših rokah je ve-Iiko bogastvo najsvetlejših borbenih tradicij za nacio-nalno svobodo in neodvis-nost, za resnično Ijudsko demokracijo in socialni na-predek, za bratstvo in enot-nost naših narodov. To bo-gastvo je še posebno po-vefcal prolifašistični boj štu-dentske mladine v letih m^% boste vrnili vsak v svoj kraj, ponesli s seboj ta ve-liki duh ustvarjanja. Mi vsi tovariši ln tovarlgice, smo prepričanl, da boste po tem delu dali še mnogo ve-HkJh in tepih del In Jih po-darili naši domovini. ZADNJE SLOVO pred vojno, še bolj pa po-men, ki ga je študentska mladina imela y osvobcdil-ni vojni, ko je dajala iz svojih vrst ne samo mnogo čudovitih borcev, ampak tudl voditeljev. Toda vi ne morete biti samo varuhi tega bogastva. Dolžni st« ga varovati kot svetinjo, vendar ga ne mo-rete varovati drugače kakor z najbolj požrtvovalnim vsakodnevnim delom, da se bo to bogastvo neprestano večalo. Ohranite in večate ga lahko ^amo tedaj, če ostanete še naprej najtesnc-je nenehno povezani % vso drugo delavsko in kmečko mladino izven univerze, stalno in tesno povezani z vsem delovnim ljudstvom. Potrebujemo kadre, in si-cer povsod, kjer danes raz-vijamo prej neznano široko dejavnost. Vi ste del teh novih kadrov, ki so tako potrebni na tem velikem gradbišču, kakršno je Po-stala naša država z zma-go Ijudske demokracije. Vem, da se vsi zavedate, kako zelo ste odgovorni za to, da bo % vami naša no-va država dobila sposobne kadre. Zato je vaša sveta dolžnost, da se v največji meri, kar se da, izučite za to. Toda vaša strokovna izobrazba mora iti vedno vzporedno z vašim aktiv- nim sodelovanjem na vseh področjih ljudskega življe-nja. Mladina, ki se hoče izučiti, ki si hoče pridobiti znanje, s katerim bo kori-stiia napredku svojega ljudstva, ne sme rviti za tre-nutek pretrgati svojih tes-nih vezi z ljudskim življe-njem, tudi med najresnej-šim študijem ne. To terja velike, včasih tudi hude na-pore, in neutrudno požrtvo-valnost, toda vi ste še mla-di in boste lahko razvijali svojo veliko in raznovrstno aktivnost tako, da bo vse vaše delo v popolni harmo-niji. Da bi uspeli, da bi vede-li presoditi, kam morate usmeriti svoje site, kje, kdaj in y čem naj bo teži-šče vaSih prizadevat^), se tnorate vedno pazljivo zani-mati za dogodke okoli sebe, tako v državi kot tudi po svetu. Truditi se morate, da bo-ste lahko prodrli prav v bi-stvo tistih velikih zgodo-vinskih dogodkov, katerih slavni rezultat je naša no-va, ljudska država. Prouče-vati morate povezanost te velike družbene preuredlt-ve, ki so jo naši narodi iz-vedli med osvobodilno bor-bo in ki jo izvajajo še da-nes, z vsemi pomembniml pojavi, ki so značilni za veg svet po veliki vojni. NEPOJMLJIVA ZVERINSTVA Rakoionarni režim stare Ju^oslavije je v postopanju z naSimi reTolaedonarniml in komunističnimi delavci uporabljal nepojmljive sverinske metode. Skušali so zlomiti naše komuniste tako na lasliSevanjih kakor tudi med prestajanjem kazni. Ena izmed takih metod je bilo ludi nenehno prestavljanj« nevarnejših političnih jetnikov iz ene kazoil-nice v drugo. Tov. Moša Pijade je, ko je bil prvič premeščen v Lepoglavo, iov. Titu pri-povedoval o transportu takole: — K« so nas v Mitrovici prlgnall na dvorlSSe, so narn začeli iandarjt groziti, da n&s bodo pobili ko zajce, fe bi se med potjo le ganili. Nato jih je hujskal S« upravnik ka«nilnic«> zaani sadlst in krvnik komunistov v Mitrovicl, Pu§i6. Zandarji*so nas vso pot spremljali z gT»žn,jarai in psovkami. Jaz in moji trlje tovariši smo dobili vtis, da se žan-darii res pripravljajo, da bi nas p©bili, potem pa razglasili. da smo hoteli pobegniti. To jo bilo l«ta 1929 in 1930 v »modi«. Ko smo prispell na p«stajo v Lepoglavi, je bila temna no& (do kaznilnic« je kakih 800 korakov). Zandarii so se po*ta.vili za nami ln nara za-grozili* da bodo takoj streljali, brž ko bi oparili kako sumljiivo gibanje. Tako smo preho-dili to P«t v razpoloženju na »tnri obsc^enih, prifcakujo^ vsak trenutek, da bodo po«ill rtreli, all da nas bodo zabodli v hrbet. TES JE 2IVEL Z ZVEZNO LJUDSKO SKUPSCINO Ob tragični, mnogo prerani Izgubi nagega neumor-nega delavca v9i obujamo spomine nanj in na čase, ko je še živel med naimi. Tudi naši j3vni delavci, njegovi sodelavci, nam pripoved ujejo o njem lepe in tople be-sede. Na žalni seji Izvršnega sveta je predsednik republi-ke tovariš Tlto o pokojnem s-pregovoril: me je sprejel zelo prijazno. Njd-gova navada je bila, da &e i« trudil, da bi bil z Ijudmi, s ka- ¦—Bil je človek revoludonar, komiuniiist, ki v svoji štirideset-letni revolucionami borbi ni itnel oddiha. Njegova ogromna duhovna moč ni bila enaka nje-govi telesni moči in to ga je seveda zrušilo, kajti vsa ta tipljenja, kii jiih je pretrpel, so imela n^dzogitono poslediro, da je ne glede na svoja leta staro-sti prezgodaj odšel iz naših vrst Podpredsednik Zvezne ga izvršnega sveta tov. Rodoljub Colakovlo pa ie dejal: — Moša Pijade je bil človek akdje, ki je vedel, da ni dovolj, biti samo na strand tlačenah, termveč da je neobhodno potreb-no, boriti se organizirano za nji-hove pravice, za njihovo konč-no osviolbodiitev. Bilo rmu je mrz-ko vsaiko fraziranje in vedno je njegovo delo spremljalo delo. Zato je bil neutrudien agitaitor, crganiizaibor, sijajen novinar in puiblicist, gradite-lj države — pravi partijski aktivdist ogrom-niih delovniih sposobnosti, ki se nii bal nobenega dela in je upo-rabljial zi&nj nešt&to svojih sil Prof. dr. Makso Snu-derl, kl je s tov. Mošo Pijadem sodelovai pred-vsem pri njegovem delu na zakonodajnem področ ju, nam o njem pripo-veduje: — Najbolj me je k njemu pri-tegnil njegov resnični in globoki huimanizeim. Ved.no sem se ču-dil, kako to, da je po dolgih letih, ki jih j© pretrpel na ro-biji, ohrsnil globoko ljubezen do ljudi. Nekoč sem ga tudi vprašal, kako mu je to uspelo, pa se je samo naismejal Ln dejal: ^Tafe sem pač!« Ta njegov humanizem je pri-šel tudd do izraza v zakonodaj-nem delu. Vedno je paizil, da se da zaikonom tako obliko, da ostane' človeško dostojanstvo čiimbolj obvarovano. Tov. Tomo Kopač, ki je bil v letih 1943 in 1944 komisar zaščitnega bata- ljona na Bazi 20, kjer je delal nekaj časa tudi po- kojni Moša Pijade, se ga spominja takole: — Cloveika njegovega kova nd mogoče pozabdti. Ko je prišel k naim na bazo, mi, kar nas je b'- lo zaščitnega bataljona, nismo natanko vedeli, kdo Je. t*e to nam je bilo znatno, da je iz Vr- hovnega štatoa in da je Titov ožji sodelavec. Kmalu pa smn ga vsi vzljuibili. Bil je preprost, skromeii in človeški. In vedno veder, razpoloien in šegav, saj je dobro voljo kar raizdsjal okrog sebe. Nikcii nisi vedel, kdaj te bo ošvrknil s svojo du- hbviitostjo. Nikogatr ni štedil. prav zaradi tega pa simo bdli ta- ko hifcro sikupaj. Obiskald smo tudi tov. R. Z. študentko germamisitiiike, kii se je pred leti mudila v Beogradu kot novdiniarka. V zveizi s svojim poklicem se je večkrat tudi sre-čala s potkoijmm tov. Mošo Pi-jadem. Povedala nam je nekaj bežnih vtisov in spominov, pre-prostih pač, kot si jih laihtoo nabere o neiki oseibmosti bežen obisikovalec. —Mojd sipomini na tov. Mošo Pijada, nam je pripovedovala, izvirajo iz let 1951—1953, ko je bil predsednik prezidija. Pri TOV. MOŠA MED NOB njem sem bjla večikrat. Vedn<5 terimi je prišel v stik, čdmbolj domač,. preprosi; in brez neka distamce. V tem pogledu je bU zelo podoben tov. Titu. Doibrodušno se je pozanimal za privatno žiivljenje, skušal dognafcj kje človeša tišči čevelj in potem pomagati. Ce je le mo-gel, je ustregel, in redkokdaj sa jp zgodilo, da so b-ili njegovl napori. zaman. Vsako s'tvar je cbrunl v šalo. Tako je olajšal in rešil marsikatero mučno *si-tuacijo. Zaradi njegovega posreč^r.cga temperamenta so ga imeli vsl ljudje zelo radi. Če je kdo spraševal, kje bi iskal pomoči, je- vednto dobil odgovor: »E, koi čiket Moše!« Pot k njemu je bila vedno odprta. Ljudje so st v trumah valili k njemu, ne kot predsedniku skupščime, aimpak predvs^(m k človeteu, ki lahko vsakogar razume. Vedno sd je utrgal dovolj čas^, da je vsa sprejel in jim pomagal. TVOJ SPOMIN BO VEČNO ŽIV Vaše delo je herojstvo BITI ZDRAV DOBRO ŠTUDIRATI, DOBRO DELATI IStemn 1-r Ifitnicl/Al Kaj je in kq ni Radi bi se na kratko po~ mertiili o meditarodni ru-briki Tritjune. Nasa rubri-ka »mečL štvbden&i po svetu« ima že dokajšnjo tradicijo m prepričani smo, da so nafi študenti razmeroma dobro ofoveščeni o vseh raedna-rodnih študentskih prire-ditvah kakor tudi o meha-mzmu svetovnih študent-»kih organizaci). Druga toika nnšega pragrama na tej strani je obveščanie o delu tujih študentskih or-ganizacij, njih položajv, in boju ter o strokovnih pro-blemih, ki tarejo naše ko-lege širom po svetu. Prav gotovo so bili taki prispev-fci najbolj številni, saj raz-polagamo z velikim števi-lom študentskhh pitbliTcacij iz drv.gih držav, ki so nam osnovni vir informacij. Tr&tja točka programa »med študenti po svetu« pa so originalni prispevki Ijubljanskih študentov, ki potujejo ven na prakso ali kasedal prvi kon- poboroik ideje, da se je txeba gi-es kitajskih študentov, bilo z vsemi silami upreti sovraž- niikti, ¦uma.kiiila se je v ilega- lo, a 6O jo ujeli in dve leti sili- 1'i, da bi se odrekla vseh svo- jih priaicipov in misli, tega, kar bi bilo zanje n-ajvažnejše. Mu- eili so jo dve leti, pregovarjali, skušali podkupiti — toda za- ^___ _______ man. — Potem so jo ustrelili danes dela pod drugačnimi'po- na »Cvetnem gnču« nad me- g0^ študijske okoiifičine niso preclranost, ki grozi javnemu stom, kjer je v sfeupnih gro- več osn0vni parobl&m in boj za redu. v letnh japonsike agresi- biščih pokopano okrog 100.000 ;,vsakda!nji kruih demokracije« je je bilo mnenje vseh študen- Kitajcev — žrtev kuomintan- n^ ve^ v osprečju. Vse to po že tov nedeljeno: »upreti se Ja- ŠMega terorja. je 16. maja 1919 leta. Ustanov-ljena organizacija se je imeno-vala Zveaa študentov Kitajske repubHike. A bili so to sila ne-prijazni časi za študemie, ki takrait niso viživali ncbenh de-mokratičnih pravic; vsako štu-dentsko akcijo pa naj ssi je bila nepalitična itd., so označili kot kingu itd. Ni treba pripovedo-vatd mnogo o prindjpih in vo-dilnih idejah naše organiza-cije, saj se je najbolje o tem izrazil tovariš MaoCeTuaig: Za studenta je najvažnejše biti zdrav, dobro študirati, do-bro deteti! Zveza kitajakih študentov pooiski in braniti narod!« V tej Zveza študentov nl mogla rezultati boja v katerean delež Takrat, ko so izra-elske in anglo-francoske čete na-padale Egipt, so pekinški študenti ogorčeno protesti-rali proti temu na-silju paroli je Koumintang videl in delovat/i legalno, čutil ost naperjeno ne ]e proti socialne pomoči revnim štu-tujcem, temveč praf. sebi &a- dentdm so oblasti memu, ker ni bil sposoben za preprečevale. Bolj in bolj je odpor, kakršnega je Kitajska organizacija prehajala v ilega- študemtov ni l)il majhen. Delovanje Eederadje vodi cenitralm odbor, ki ga volijo delegati na k<>nga*esu; vsaka uniiverza pa draa razen tega še svoj odbor, ki ga volijo štu-dentje tiste uiiverze. Kongres fedracije se rr&i v&ako tretje leto. Kar se tičs današnjih na-log organizacije. naj navedem le najvažnejše. Na prvem me-s.tu je skrb & speciiična vpra-šanja: strokcvne teme, sledi socialna probematika, kultur-ne in športa« dejavno&ti, ra-zen tega pa predvsem skrb za usmeritev šfcudmtov k aktiivnd udeležbi v družfoeno-politič-nem življeqju Nove Kitajske. Vse to so itvari, ki so or>ga-nizacijsko podobne vsemStu-dentskim i'ibanjem v deželah vzhodne Pvrope, vendar pa je delovno pdročje naše oirgani-zacije mrogo širše in družbe-no-poliiiičia aktuvnost je zelo potgojena, Naša žtudent&ka fe-deracija ;Odeluje z IUS preko katere inamo direktne stikez naoionaMmi študefntskirrii zveeami. Iščemo pa tudi stike izven tel okvirov, to dokazuje naiša udrležba v Dubrovniku itd- Eazoi tega smo pred ne-davfiim poslali paziv ituden-tom ZDi z?a zamenjavo d^le-gaeij, a al niso sprejeli. Sma-tramo, dv bi bili Miki med na-šiam in ameriltoijmd šitudenti danes zel> koriatnL To je a kratiso o naši žtu-ovirale in demtski o^ainiasaciji, dru^čpa o dirugih :€mab, kd vas bcdo zamimale. celo akcije Študentje na podeželju URUGVAJ POZNAMO KOT JUZNOAMERlSKO SVICO, KJER NI REVOLUCIJ IN STALNIH NEMIROV IN KJER LAHKO NAJDEJO BEGUNCI IN IZGNANCI VARNO ZA-TOČIŠČE. PREDVSEM. PA DENAR! VARNO LAHKO NA-LOZIŠ V JUZNI AMERIKI LE V MONTEVIDEU. ZATO JE TA DEZELA BOGATA. BOGAT JE PRAVZAPRAV LE vseh akciah 'te ustanove. Položai poljedelsk&ga delav-ca j» v Jrugvaju zelo pereč. Kmetov. 't našein pom«nu'be-sede prazaprav iu. Vsa pokra-jina je a-zdeljena v veiepose- Goliardia, 5udno ime, kaj n&ki ptomend? Na fco ime lahko rimamo Lombardia ali Eoma«ia, toda tu nam niti naijna-taa^nejSa geografska raziskavanja nič ne po naagaio, da bi našJi d&želo s t«m čudnim imemicim. In prav je tako, kajti Goliiairdia je tam, kjer so goliardi. »Clerici vagantes«, »vagi scholares«, »go-Irardi« alj »goliards« to so imena, ki jih je sredngd vek dail niašim predniikom, da jih ne bi imenoval za »studente«, kajti po n-ekem stairem izreiku je to ime označevalo človeka, ki n© študLra nitčeear. Pa^ljjiv bralec mora opaiiti podobnost med imenom »goiliiard« i,n biblijskim ;mencim Golitjat. V sredajem veku so bili študentje ravno tako muhasti in prjiamiojeni tecit so da-nes tin z&U> ni jnič čudnega, da so sd i?jbrali za S'voij'ega pokiroviledija tega bibMjskega ju-naka. Tudi »Detius« je bil pcferovitelj srednje-vešikih goliiardov, toda tega svetnika bi za-man .iskali v koledarju, bil je namireč zaščdt-odk ko-ckarjev, Sicer pa so biili ti srednjeve^ki študentje zagiri.ze;ni kookariji in----------še mnogo dru- gega. Njlibov scidobniik Boncompagn^o Floren-tino j© leta 1215 op*sal »clericus vagans« kot človeka, ki ponoči ne da mLru, d'g.ra na citire in poje, pleše, zbiija šale dn se poda za de-kleti. In ker s® Meiriki bili v resnici taki, so bili Bakhus, Venera in muze njihovi Ijulb-1'jenci. Ravno tem razbrzdancem pa se mo-ramo zahvailiti za čudcnvibe srednjeveške štu-denfeke pesmi, znane predvsem pod imenom »Carmina burana«. Ti &VM so pog-osto stru-pena safrjra na avtorje sarne. Vzernimo n. pr. samo epi.gram, ki opisuje pogome, v ka-terih živi klerak - študent, iki mora zaradi izgub pri i©ri prosliti svojega zmemeijSegia dtnhiovmega tovariša za košček fcruha: Ecce h,om/o — skie domo — sine reirurn pondere huc accedit — quia credit — aliquLd accipere Bfone patar — cuius mat«r — Sanefca cst Ecclesia, vide natum — spoliatum talorum di®coi-d;ia. Toda pusti-mo mrsik sredn.iega veka im zasiledujmo razvoj gotlia-rd^ov, njihovega ž.iv-ljen,]a in navad v renesansi. Še danes ee med nami razlegajo verzi, ki so j.ih. peli naži predniki v predpustnem času: Quamto e bella giiovinezza, ehe &i fugge tutitavia! Chi vuol esser Lieto sia: di demon non c'e certezza. (V prcstem prevodu; Kako l«pa in breiz-sterbna je mladost. Sedaj je cas veselja, kaijitii jutrišnji dan ni več gotov.) In m jih mnogo med natmii, ki bd se j.im moralo dvakirat po-noviiti -to lepo vabilo. Opišimo aedai nekaj navaa, ki so se jih goljardi zvesto držaii. Ob vpi.su na uniiverzio je obstajal cbred, imenovan »matricela«, ki j© bil pravzaprav le u/vod v vpis io neit-Oigibdn predpcgDi za c&remonkfo, imenovano »spupiillazion««, kar .pomeai polnK>leaa inj neprisi-Ijemost in. kjer je mladost. OZEK OBALNI PAS, KJER OB NESKONČNIH PEŠClNAH, &tva kjadelajo ljudj«, ki so &e sem prfchh ze davno ah pa predvsem v Paragvaju medtetn noms-kega položaja, na bolj po- r vzgojnimi vpralanji in pri Sele po/ojni. Vsi lmajo enake ko pa Argentina m Brazilija gosto žrtve oderuhov, ki jih kar čemer L študenti «SioiH1nn ! pravice>red obHČJem pampe in mnogo bolj skrbita za te najm- ------" so_ «uaentx odlofiilno po- OB VEDNO TOPLEM MORJU, STOJE BANKE 1N LETO- VIŠČA. V NOTRANJOSTI DEZELE PA SE RAZPROSTIRA NEPREGLEDNA PAMPA, DOMOVINA REVNIH LJUDI, Kl NE UZIVAJO PLODOV MIRU, KI GA JE USODA NAKLONILA TEJ DEZELI. Glavno mesto j« hkrati tudi dejavnosti urugvaiskih fcolegov. žišče Hnoreja!) slabo ratvito, so slabo plačani in morajo ta gospodaa, ki živi v mestu in žje med n-ajnižjimi. Na,j'težje ži-se le idkokdaj potrudi na po- ve sezonski delavci. ki so zapo- mrgoli- magali učiteljem. Mnogokje da- &tudentje so ustanovill poseb- J«jo ctrokomf v šolah hrano in ^VSuTS ^..iit™ ^. ZLTL^™^ ,X Z™±±" «L! ".!«!.- i?^™-«!^'»]¦...?¦ močan univerzitetni center in Leta 1945 je Zveza urugvaj- k&r soljudje skrajno nezainte-posamezne fakultete uživajo v sfeih učiteljev predlagala usta- resira* in ker lastniki niso dentskega gibanja je velika in želje, posamezni člani so se na- so poljudno sirokovna predava-stanili v teh krajih za več me- nJa. predvsem z ag.ronoms.ko, io - vzgojno ročali. Sledi primerjanje. za- tematiko. Misije so o-rganizirala položaja. Tak način dela v Ju- posebej bilo uspešno Predlog!, Sf s";]hž^S;;;:: ^. ^ «• *" p°- >°- ?»«!?*».>..**.¦».*. (Nadailjevanje) Nedvomno, d.a je aLov^eiiska sociailna demioferacija mapravila e svojo »itivolsiko r-eviolucij,o« vid«n korak naprej od gvojega načrta »kulturo nacionalne av-tonoiruje«, ki ga je predlagala Ibrnskemu zboiru, za kateregia «e je zavzel tudi avatrijski etmnkin voditelj Ekenbogen. Ta na<^rt proigrama, ki ni dobil m-1)ti en«ga fflasu, zahteva, da Je »visak v Avatriji žive&i rna- okviru latipskoam&riSkega sveta novi-tev posebne delovne komi- mnog«zainteresirani — ta pam- ča obrt) ne mo.re.jo prodajati, kl1u4k, in rvredioe- ,a ^nariio posvetovalno gluibo kar io 4« pomemben ugled. Aktivnost štu- sij6 za socialno in vzgojoo pro- pa jcta vsakeia le dodatni za- ker Lo preveS oddaljeni od tr- Stoža a tL n2li delf l Ju ^HbeJ bi^ usveL vJau in bLema.tiko podeželja. Studentje služel Pravzaprav je problem ž-gfi, za intenzivnejše poljedelj- ?ni Ameriki n? nol iri Z ™ kM h daieio STdenl v h o tom smo le Pi&an v naiem li- So ,e P.rvi prtdjuiUl t.J i««lno dviy kulturnega 1n ekonom- .tv« pa »im.Jo nobene izobraz- ™ ^Sv«110; LhL. 'pa ved^ 'rSdiS^SvVJS = slu, danes pa ho*emo spregovo- pozltivni aniciativi m so danes, skegi nivoja kmeta iz pa-mpe be Razen tega pa so p.rav t* lju- tudi drugod Do svetu. v indon?- dalekosežni oredloBi za knrpnit. riti nekaj be,ed o neki posebni lahkp rečemo, udarne rtto pri pea-etudi v S05ednjčh državah, dje, zaradi Malno težjega eko- ^i jnTfiliSi^ N» ta Sn sprmembe, ^Stlada ZVd- - . ———^— ——'—¦—^———¦——¦¦———¦——————^—^_ Se študentje ne samo povežejo °o ne sprejme in pa predlogi za z revnejšimi sloji prebivalstva. manjše, a vendarle oom&mbrie temveč tudl že spoznajo pro- akcije. ki &o za vlaclo sprejem- blemafikd in se marsičesa na- Ijive in je njihova realizacija prvi virsti boiriiti na ©ospodar-sfcem in poirtdčn.e,m podriočju. Siceir rtudi bmski piragnam av-strijske sio^iialine d-emiokracrj e md. kalk vidTtejši napredek. V njeim je zaMeva po teiritaflal-no narodniastini avitioinomiji in predloS, naj bi biila Avisteija inazdel.ieTia »namesto seda.-n.jih zgO'diovin.skih kiromovLn ma sa-moupravne dežele, ki obsegajio vsak mairod zas&« (Tom V., str. 63). Slovensika isiociail>na demo- sovi proti integralnemu jugio-slovansitvu. Hr. Henrik Tuma: »Ako smatramo naTodnost' so-ciodogično k.oit rezultat plemen-sk&gia inazvoja, izprva lodločno po ikirvni sorodmosti, pozneje po skupnem jeziku in kulturi. no '. je bilo edinole, da se konfenca ni omejila na stmn-kinfln političme zadeve, tem-več3a je mlmogrede sklepala tucjo čisto kultumih in jez;!-kotii •vpna.šainijilh«. Zbor de-lavfih predstavnikov je Can- nastali v.sled sožitj.a, im»Oiramio ka,fcoplo pozdTavljal, njegovo torej dmeniovati SLovence, Srbe, Brvate in Boilgaire kot posebne *t*o prepr-ičanje« je btlo, da pit l»do politiičnega združe- narodmo.s.ti. Štedem pa zia poseb- nj( ju-g-oslovanskih narodov«. n.o inainodnost tudi macedonske Jtfslovanskii problem je zanj SloveniC« ... « (Tom V., str. 34). Delavstvo in slovenska socialna demokracija mod ne glede ina o-zemlja, na katerih prebivajo njegovd čla-ni, avtonomna skupina, ki ureja in upravlja vse nairodne zadeve docela samostojno«. (Tom V., str. 65). Narod je av.totnomna 6-kupina, sestava posamezaih nairodov pa 3-e določena s tem, <5a se vsak državli.an ne gls-de ina kraj prostovoljiio vpiš« v »poljudao - aanodnostno zvezo« PiOigLavittta zahteva »ikulturm'0-inacionalne av*tionomije« je šoi-stvo. Narod naj bi samostojno viodiil ,te šotle. Slovenski -narcd axi bil enakoipraven napiriam vla-dajočim ina.rodorn, sto-pnja nje-go"«jga irazvoiia T.azldčnia in v takšni>h okoliščiniah bi bila cte-Mitev solistva po nairodno&tih za bolj ziaostali narod le poslab-šanjie. Z d«Lltvij>o šalstva Da ¦Jiaibili delavsiko en.otoost in hrepili nacvcmalmi šovinizem. Deliili bi delavce raZ'ličn:ih nia-rodov. ZbliževaLi pia delavce in buiržoazijo |ste nairodnosti, k:ar bi škodovalu razredn.emu pro-letatrskemu bo-ju, ki se m;ora v knaoija je sicer zahtevala »po-polno narodno zdiružitev vsen JugoisiLovianov« v »tivol&ki revo-lucij.i«, kar je seveda zgrešeno, toda le »na podlagi obsitoječih irea-linih poliitičnih »razrner«. Pno.gra,m stranke leta 1909 je čarnl Ludvlk »ijiJUično politični pnoblem;.,. viuilituira&m ali c«l0 j«rikov-r»i simislu zame sploh ne pistina«, je dejal«. (Tlom V., g 260). Zaradi Cankarjevega Jdavanja je biilo druištvo oA kr. deželnegia prtds«dstva za janjstoo irazpuščeno. Odlok o zpustitvi pravi. d,a je brio .'¦edavanje »,izkr,juiSno pc-tli-t.ič-ega značaja« in da je Canka.r (Eklikn.il: »Mi, kar nas je. mi fei srno ts mjsli, da je naš edi-k cilj, da dosežemo iugoslo-tamisk-o republiko . .. Pustimio AvsJtrij.o v nj-enem lastnetn ?ir«ku« (Tom V., sfr. 2S3). Ze leta 1910 ©o na kiOTiigresiu II. imteirnaekmale sprejedi sklep, da morajo iso.ciali.stli v paa-la-mentih glasovatd pr-oti vojnim krediitom. Toda 4. avgusta 1914 so gla^ovali z.a vojne kredita poslanci najm.očn;ejše social.no-de-mokratske stra^nke na svetu, nemški i9oci.alis.ti. K&rl Lieb-kn«cht je javno nast&Pil prcci vcjnim kreditom šele de-cembra 1914. Edlno boljšsviki in srbaka posla-nca Liapčevič in Kacleno-vič so as-tali zvesti inte-rnacio- uče. Vsekakor se je tak načln dela obnesel: zadovoljni so štu- možna. Tem študentsikiim misijam po- dentje, oblasti in tudi ljudje, ki niaga mat&rialno in moralno ne samo univerza, temveč tudi ra- so p.redmet raziskovanja. Po.roci.la teh misij niso sestav- znl inStituti, združenja in delo- liena na statističn* al{ zgolj in- ma ^udi organi vlade in formativn.,; b?.zi. temveč so to UNESCO. V zadjem času dobi- cela vrsta analiz. ki vse hkrati v&^° te misije močnejše organi- jasn0 kažejo, da SrQ za zelo gio- z'acljske oblike. sodelujejo tud:i bofe nacionalni pfoblem. Vge to Profesorji in drugi strokovnjaki. gradivo, ki So ga spoznale in Misijam pomagajo prd delu tudi , . .. . , zbrale Jtudentske mis.ije v zad- transportna podjetja in glavnj na.lni diftciplini. Lenm Je po- nj.ih letih, sedaj proučujejo obla- §tab armade. ua.arj,a.l, da je potrebao izk.Wi- s«, ki so izrazile študentom svo- ImaJo tudi mislje, ki delajo je priznanje Ali dr. Aniton Derniiota: ».Tuga Leta 1012 je bice. polnoma brezplačno zdravniško lavs!ki .razred. Avs.Mjska sooialna demokra- cija j« naistopila c«.Lo priooi nazpadu Avstro.oig.nske monarhi-je. Karel dr. Renner je iskal »novL.h rešitev« za nešit^v mo-ns.rhije. kljub cdpo.ru n-arodov. Go-vo-ri:l je o eniotnem »gospo-da-r&kem narcdu« rrrana;rhi,ie, ¦* v mestih. Teme? Brezposelnost, V prvih letih so misije n&le- Profi«.twija, hudodelstvo. Vse- kakor tudd ZH.nimivl rezultati — Urugvajskj štud»ntl pa so res lahko zelo ponosn^ na pomoč. Prav tako pomagajo štu- sv^,ie delo> ki ^e Slobok0 člo- Mnarodnostih« (Nationalitat) — dentje ljudem nrl orsanizaciigb veškQ in Pomembno. v smiislu avstnomank&izimia. A v nasprotju z burzoa.zn.iini stirankami hoče unesaičenje kiraitični Avstdji, seveda na ne-r-evoluci'0'narni natin. Kako ma-lo s;o p.ozna;li naši deLavski. vo-dii'tiQlji fiievoilucliionar.nio lidiaaLo-gij'O, nam pokiaže pisanje dr. Tumie, kli je bil brez dvoma najbolj iz,obražein deLavski vo-ditelj, ko pravi leta 1912, »da se socialna demokinacija sploh nima pečati z nairadno^itn.imi pr.obile.mii li.n sicer zato, k«r ao ti problemi dn ta vprašanja t;-feejo zgolj bUTižoazije« vn še pristavlja, &a je to 6isto miairk-sistiično. A lefca 1912 se ž-e sH&i.io gla- len . . . « (Tom V., stir.204-1 in pravne svcbode«. Balkanska čeprav je bil dal&č od reatof bo.nfer.enca pa ni našla nikoli uresmrčevanja poslednje mr fflobljega odmeva mad sloven- sfeo sociialno dernokiracijo. Prd našem razpravljanju j ram.o omeniti tudi Ivana C kafja, človeka .realnostd in snih niisli, ki je najdosled •in praviliRio irazuimeil jutg-c van-sko vpnrašanje. 12. 4. 19) pnedavial v društvu »Vza^ nosit« (Splošna delavska z'^ v Ljubljani in v preda^v* »Sliovenci in Jugosloviami« -giOsilovainiski sociialmo-demc-sk;i ko.n;f€'re.nci dejal: »Nep-- Vprašanje jugoslovanstva on AviHitroogirske je ¦ bčLo vedno bolj v ospredju posebno ob iz-bruhu svetovne v-oj.n« (1914). Juli'a 1914 prepove cesairska oblast vse soo:falno-demo.krat-ske piolitične in kultum« cnrga- n« o narodih, ki n.:,maj,o pogo- in delu občinsk""t odborov. toda jev za ssmostoj.n.o in p.cilniovire- dno narcdno žiivljenj.a. Lev.a frakcija, (kii j,0 je viodil Otto- Bauer — bil v ruskem uietniš- tvu) is.e je šele januarja t918 na ko.nfe:renci opoziicdje izneikla ^a samo'0dločbo -nainodov. To ]e B^nn&r kriitiziiral kot, »rnsko reševanje« pnoblemov v A^stn- jil. S&le 3. 10. 191« j^ n«mška sk) c i a imoi-demicPflratii&nia firak cli- ja v dunajskem pa-ri^-mentu Juaoslovonski prof*»-sorji - lektorji v tujini teikočem študiiskem letu V je oisem jugoslovanskih profe-' z?.rad; prepoeosfih sDOrov z n?-kg^erimi .po-l!Wiičnimi krogi, ni ak-tivnost v tej smed dovo.li ve-l!k«. Pornfiia pošiljafo te misiie lan je lektor na Sorbonni. tam je tudi dr. Vlada Draškovič iz Beograda. V BordeauXu preda-va asistent fil. fak. v Zagrebu izdala rescluoij.o, v kateri je spreie:la načelia narcdnega pro-gramia ilevice ii-n priznala av-strijsfcim nar.od.om pravč-co dio nistrstvom (za ,«oc. gik.rbstvo, ra promet. 7dravstvo itd.). kidel predlo^ov vsekakor ugodno re-§Mo. ?,* m^rsika+era ce?ta i* bila zgr&iena na S'tuden+?kn fnU ciativ0 in marsikatera akciia 1e bi,].a organiz;:rana_ N3. nndro^iu socialne politike pa ie težie, J Gospndnetifi, v Strasbnurgu pa dr D Nedelikovič. Stanko Lizič predava v LyOnu. Bot^dan i •*. i . • Terrip \i Beograda ds v Var- kaih korenme ?1Q globoVo - lo- ^vi. Mate Zori6. nltea*ije..U^anovl1ena stia 6a- Jamood'fbe- ^o ]e bilo !e en ma. Umgvaj pa ni država take naši državi deluie 18 SSoriev ,apiL,a ,Zada« 'in »Rudar, ^^lZ meSftandri- vr,te H bi Jo hotela in upala za tuje jezike; ll&Z tirZ (28. jnlAja), pooiete tadl »Naštl mi stra'nkiami- i™* • coski. Sest za ne.m?M tri J« ziapisfci«. (Nadaljevianje prthodn.i^) Vehke uspehe pa Sp dosegle .9nglešiki in po eden za'italijan-vse misi.ie. ki so se utcvariale &ki in šDanski i GOLIARDI PRIMERJALNA LITERARNA ZGODOVINA NA POHODU OB 50-LETNICI PROF. DR. ANTONA OCVIRKA Razmeroma pozno so se za-ieli Slovenci zianimati za novo vedo — primerjalno literamo zgodcvino. Na prve poskuse primerjaln)B illtterarne ktritifise naletimo šele pri Levstiku, ki je kritično vzporejal slovenske umotvore s tujimi. Ob koncu 19. stol. pa zasledimo tudi že prve oblikovne študije (Navra-til primerja slovenske vražes slovanskimi in neslovanskiml;. Celestin spregovoni o odnosu Slovencev do Evrope). Sele v 20. st. se sprožijo glofolja lite-rarno zgodovinska giba>nja: dr. Ivan Pnjatelj 1. 1901 podrobno razišče Puškinov odmev pri Slovencih, 1. 1921. pa poda du-ševne profile slovenskih pre-poroditeljev. Vse njegovo delo, vse njegove študije (Slovensko slovansko in južnoslovamsko vprašanje pri Slovencih, knji-ga o Predhodnikih in idejnih uitemelgilteljiih ruskega reali-zma, razprava literame kriti-ke itd., itd.) začrtajo nova po-ta v slovenskem literamo-zgo-doviniskem ustvarjanju. V raz-iskova;nje starejše slovenske literature vnaša nove primer-jalne vidike pokojni dr. Fran-ce Kidrič, ki je od leta 1925 napi-ej vodil stolico za primer-jalno književnost v Ljubljand. Odlcčno pa stopi na nova pota literarna veda z nasto-pom prof- dr. Antona Ocvir-ka. V številnih razpravah in predaveinjih razložd stališčain metodo primerjalne literairne zgodovine, poda njene in svo-je izhodiščne vidike. Sam o-znači svoje stališče za docela lterarno zgodovinsko, to se pravi, da so mu sintetične oznake siovstvenega dogajamja mcžne šele tedaj, kadar so mu le-te zrasle na osnovah, zgra-jenih iz empirično zbranega gradiva, gradiva, pridobljene-ga z analizo del, ne pa iz ka-kršnih kali apriornih postavk. Postavi se na stališče, da se umetnostne pajnoge med seboj ni književnosti. Pokazala je jasrra, da slovensko literarno ustvarjanje ni raslo samo iz sebe, da ne gre po svojih s>tro-go začrta-nih pcteh, izvirajočih \z njega samega, ternveč, da je naše ustvarjanje bilo v vseh dobah v nenehnih stikih s tuji-mi literaturami, da prepletajo posamezne književnosti med seboj nešteti vplivi, nešteta strujanja, da prehajajo ideje od enega naroda k drugemu, itd., itd. Tiakratnemu liieramo zgo-dovin.skem.u ustvarjanju, ta-kratnemu kulturnemu življe-nju vse to delo mladega znan-stvenika — vas njegov naipor postaviti na noge slovensko primerjalno Hterar. zgod. — ni bilo kdove pri srcu. Vse mo-goči očifcki &o padali na nje-govo delo, pogosto so odreka-li celo obstoj take vede. Očitali so mlademu znanstveniku po-zitivizem, bodiisi zaradi lastne nevednosti, bodisi zaradi za-vestne slepote, spregledavali so netepodbitno dejstvo, da se prav njegovo delo, zgrajenona empirično dognanem gradivu, vzpenja preko le-tega globoko v duha avtorjev in njihovih stvaritev. Niso bili redki, ki so očitali, da skuša z ugotavlja-njem tujih vplivcv razvredno-titi slovensko liierarno ustvar-jalnost, ne zavedajoč se pri tem, da sp najplodovitejše li-terarne dobe bile tiste, ki so združevale v sebi največ lite-rairnih vplivov. Kako težko je bilo srtališče dr. Oe\rirka v teh le-tih, si pač lahko predstavlja-mo. On sam pa je nenehno de-lal, gradiil, v delih zavralčai vse mogoče očitfke od kleriJkalnih krogov pa vse do regresdvnih naradnjaških krogov in pola-gal temlje slovenski primerjal-ni literarni zgodovini, }o po-etavil na noge in ji priboril njeno vrednost. Prof. dr. Anton Ocvirk seje rodil 23. III. 1907. leta v Žagi pri Bovcu. Klasdčno ginmazijo je dokončal v Ljubljani. Po maturi je sprva študiral na Dunaju filozofijo, pa s« je vr-nil v Ljubljano, kjer je študi-ral slavistiko obenem s pri-merjalno literarno književ-nostjo in literno teorijo. L. 1931. je po diplomi odšel kot štipendiist francoake države v Pariz, kjer se je pri prof. Pau-lu Hazardu na College de Frarace in pri prof. Fernandu Bailden»perxgerju na Sorboni podrobneje ukvarjal z Hterar-no vedo in zgodovioo novejših evrop -\«eč mcsečncro zaporu na ljubljanskem sodišču iai'ter-niirala v Dacbaiuu- Po off-^oiboditvi je dobila Ijutljanska univerza katedro za primerjalno književncst in Hterarno teorijo, ki je bila dalj, časa edina taka s'tolica v Ju- XVI.,XVII. iin Xvm. stoletja goslaviji. Leta 1946 je postal Blues uličnega prodajalca Danes mi je smehljaj C|^0Oh do joka izmučil obraz wl vvll JVe morem se več smehijati gospod Nocoj bi kot tnoi rezko užaljeno tepeno zajokal i? to dušečo v to dnišečo stpolzko noč Kot žival sem žalosten kot žival bt se zavlekel kot živa v vse temne vlažne kote tega mesta in bi tulil hropel do krv>i, do tople utrujene krvi bi trgal grlo Zakaj upirate vame preplašene tu$e oči Zakaj ste mrzli daljni kot v mrliča bt strmeli kaj vas razžaljena Ijubezen nikdar nikdar ne duši da bt jdkali da bi do sitetle tople otožno srečne onemoglosti UvteU srečko gospod Veno Taufer dr. Ocvirk izredni, leta 1950 pa redni profesor za zgodovi-no svetovne knjflževnosti :in literarno teorijo. Profesorjevo literarno-zgodovinsko delova,-nje se v povojnem abdobju zelo razmahnilo. Pripravil j^e izdajo poezij Srečka Kosovela (Prvič je njegove poezije iz-dal že leta 1931!), Janka Ker-snika in Ivama Prijatelja. Le-ta 1946 je prevzel pri Državni založbi Slovenije glavno ured-ništvo celotne zbirke zbranih del slovensikih pesmikov in pi-sateljev, leta 1947 pa še ured-ništvo Slavistione revije. Na-pisal je nekaj izredno po-membnih predavaiij s področ-ja literarne zgodovine in teo-rije, bil imenovain za strokov-nega sodelavca inštituta za li-teraturo pri SAZU. Neprecen-Ljive vrednosti pa je ci'klus njegovih predavanj in zaipi-skov, v ka-terem je raizvil svoj celoten sistem o poetiki, me-triki, stiltistiki in teoriji uistvarjanja, ki bo v prihod-njosti izšel pori Državni založ-bi Slov.enije. Dc. Ocvirkovo delo je obšir-no. Poleg že omenieniih del obsega nad 35 razprav, v ka-terih je podal svoje poglede na literarno-zgodovinske in literairno-teoTetične proibleme. Izmed le-teh bi želel navesti le nekaj naipomernbnejših: Slovenski kulturni problemi (LZ 1938), Farmalistiična šola v lrterarni zgodovini (SJ 1938), Pregled slovenske llteratuire od leta 1918 do 1938 (LZ 1938), O danaišnji slovenski prozi (Novi svet 1951), Novi pogledi na pesniški stil (NS 1951), Iz-razna sredstva v besedni umetnosti (Obzornik 1952), Slovenska moderna vn evrop-ski simbolizem (Naša sodob-nost 1955), Vpliv družbe na razvoj slovenskega jezika (NS 1955) O ustroju iin stilu besed-nih umotvorov (Slavtistična re-vija 1956). Vse to in številni članki ter ocene, vsa preda-vanja v obdobju dyaj do novejšiih svetovnih Meratrnih struj, vsa predavanja o lite-rarni teariji, zgavorno pričajo o izredno plodlnem znanstve-nem ustvafrjiaaiju. Težko življenje med vojno, teža zaiporov in iraternacije, dolgoletnio neutrudino delo bo-disi kot profeisor, bodiisi kot znanstvenilk, bodiisi kot več-kratni defcam, vse to nenehno sinoviinje pa Je Vp-livado na njegovo zdraivje. XXX Ni bil moj namen vrednoti-ti delo prof. dr. A. Ocvirka, kot nam je nekako že v krvi ob jubileju, ko stojimo na tisti točki, s katere se navadno ozremo po našem preteklem delu, ga pretahtamo iin se za-zremo v prihodnost — v nove cilje. Mislim, da nigem bii ni-ti poklican za to. Hotel sem le v teh nekaj besedah tx>dat;i grcib prerez skozi profe^sorjevio ustvarjialno pot. Njegovo delo se je ocaniilo sasmo. Sam si je postavil vrednost kot znan-stvenik, posredovalec in vzgo-jitelj. Slednjič so ocenili nje-govo delo tudi vsi tisti, ki so pod njegovim strokovniim vod-stvom stopili v slovervsko kul-tumo javnost in znanstveno življenje. To je prava jin res-nična vrednošt njegovega de-la. Pred nefcaj dnevl je prof. dr. Antona Ocvirka bolezen spet odtrgala od njegovega de-la, Vendiar upamo, da ga bo-mo kmialu spet lahko videliza kaledrom v seminarju. Danes pa mu mi vsi želimo še veli-ko zdravih, plodnih let! S. B. /^ Moša Pijada-slikar POKOJNI PREDSEDNIK ^ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE, TOV. MOŠA PIJADE, SE JE V SVOJI MLADOSTI PA TUDI POZNEJE AKTIVNO UKVAR-JAL S SLIKARSTVOM. ŠTUDIRAL JE NAJPREJ V BEOGRADU, NATO PA V MVNCHNU IN PARIZU TER POSTAL AKADEMSKl SLIKAR. NJEGOVO VELIKANSKO IN POMEMBNO POLITIČNO DELO POZNAMO, TU PA OBJAVLJAMO NEKAJ NJEGO-VIH UMETNIŠKIH STVARITEV. Od Egoraj navzdol: KOT V ZAPORU HAD2IPOVAC, detajl SRDJAN PRICA — portret Delavska knjižnica v Ljub-ljani te dni pripravija cikius poscbnih umeini&kih večerov, zato sem prosila enega izmed organizatorjev tovariša Jožeta Hudeeka, študenta iilozofije, da nam vsen?, ki z zanima-njem čakamo na ta novi dugo-dek v nasem kulturnem živ-Ijenju, pove nekaj o namenu, načitiii in pripravah za te ve-čere. Taki umetniiki večeri kot jih imamo v načrtu, pravzaprav niso več nobena npvost. Že dalj ča»a jih z uspenom prlre-jajo v&a večja kuiturna sreds-šča v Evroipi kot n. pr.: Pariz, Salzbui-g, Graz itd. Tudi v Jugosiaviji imajo v vseh več-jih mestih že precejšnjo tradi-cijo^ zlasti v Beogradu — »A-telje 212« in v Zagrebu, kjer jih imemujejio »Književne pet-ke.« Podobne institucije ob-stajajo tudi v Skopju, Reki in Sairajevu. Pri nas jih bcmo imenovali »Kulturne razgovo-re«, to pa zato, ker ni naš na-men, da bi bili ti večeri iz-kJjucno ldteramega značaja, kot so ponekod. Naša želja je, da bi z njrmi zajeli vsa pod-ročja umetniške problemati-ke. Seveda bomo tudi mi za^ čeli naoiprej z nastopi nekate-rih domačih vidnih knjdževni-kov, vendar upamo, da bodo »Kulturni razgovori« v kxat-kem času zavzeli tisti obseg, ki smo si ga zamdislila in ki si ga želimo. Ta zamisel tudi pri nas ni tako nova, kot marda izgleda na prvi pogled. Ze pred dve-ma letoma je Delavska knjiž-niica nameravaila organizirati ciklus predavanj raznih doma-čihin tujih um-etnikov, z že-ljo, da bi jih čimbolj približa-la svojim bradcem. Začela je s predavanjem avstrijskega književnika Lienhairda. Kljub temu. da je takrat njen poskus naletel na ugoden odmev, za-radi pomanjkanja primernega prostora in materiainih sred-sftev, te zamisli ni bik> mogoče uresmičiti. Mislim, da danes lahko gle-damo z zaupanjem v prihod-no&t, Poleg tega, da je vpra-šanje prostora zelo ugadnore-šeno, je za prizadevanje De-lavske knjižnice pokazalo le-po število naših kulturnih ustanov kar največje razume-vanje. Naj oimenim le netkate-re: Svet za kulturo in prosve-to, Zveza Svobod, Driaštvoslo-venskih književnikov in Socia-listična zveza. To, da smo do-bil primeren prostor, lahko štejemo med p>rve uspe-he. Ne moremo točino povedati kdo vse bo sodeloval. Vseka-kor pa nameravamo v po-mladni sezoni, v aprilu in ma-ju, pnirediti devet nastcpov. Povabila smo že poslali mno-gim vidnim kulturnim oseb-nostim: Jvanu Potrču, Borisu Ziherlu, Cenetu Vipctniku, Francewi Miheltiti, je naletel na močan odmev pri mladih. Njegovo delo je predTsem produkt dobe in ne čisti osebni negativizem. Zgodba »O ženah« je nastaia leta 1936. — Dobro, dobro. Obljubil si snidenje na Tokio Central ... — Davi sem ji rekel, da bi mogla odtfi na izlet, in je pri-kimala. Rekel sem, da bom ča-kal na Tofcio Central, m ona -ji zope-t prikimala. To je vsa ob-Ijuba, k;i sem jo dal. — čakaj. Ona je romanopisec. rala odločiti za gejšo. Vsekakor, vrsta ženske je, ki je ne moreš ni>č vei presenetiiti. —Si Se bil z njo pred tem i7letom? — Zdi se mi, kot da bi bil, in zdi se mi spe-t, kot da «e to nii zgodilo. Ce bi bil, spomin na to ni nič več kot sanje. Ne vidiku darpa še lahko pride. Prav mo-goče. Grern na posfajo, četudi brez pravega upamja. Ni je tam. Razmišljaim, da bi pot nadalje-val kar saim. Venidar pa še čakatn. — Tvoija prtljdiga? — Kovček. Pozno je, pet do dveh, Potem s© ozrem. — In največ pet minut. — Ze ena mrnuta je veliko. Pet mdnut in nikoli bi ne priišel iz tega. — Prinesejo kiosilo. Zraven js sake. Ali piješ? — Čakaj. .Pustila sem te ča-kaiti,' je rekla na postajd — in nič več. Bi rie bilo dobro, da bi se dogajalo drugače? — Nisem tega mnen.ia. Ce bi rekla karkoii narobe, bi podrla vse. — Tako torej pride z verande in brez besede sede k obedu. Ni to nekoliko mučno? — Toda td govoriš s služkinjo. Nič ni mučnega v tem. — Vsekakor ne. Služfcnja re-če mehko in jauno, lahko poskr-bim, hvaJa,' in odide. Zgodi s« hitro. — Njo piričenjjam gledati ne-koliko jasneje. — Naliiva mi s^ke. Ne gre t1 izpod rok, kakor majhnemu dečku. Sak© drži v desrn roikl m se naslanja na l«vico ter be«>» časopis, ki je razprostrt pred n'jo na rogozni'd, —• ,V Kyotu je poplava.' — Ne, nekaj, kar je pomem-bnsjše. V zoološkem vrtu ie bil .. V ^^ Studentski šport in univerza Smučanje je v Novi Zelanjidi zelo priljubljeno (glej članek NA BEOGRAJSKI UNIVERZI IMAJO ŽENSKO ŠPORTNO DRUŠTVO »VERA 6LAG0JEVIČ« NE SAMO MOŠKI -TUDI ŽENSKE Bilo 3* v enl prijaznih beo-grajskJti gcs'tiLn. Ne vem vefi ali je bilo pri »Treh šeširih«, morda tudi kje drugje. Spomi-njiam se, da smo jedli čevapčiče z veliko porcijo čebule. Res do-bre čevapčiče. Nekdo je prip-e-ljal v našo družbo beograjsko študentko. »Pogovarjajta se o šp-ortu, oba sta zastrupljena s to oslairijo«i nama je dejal i-n n&ju pustU eama. In res sva se pogovarjala o športu, pravza-pra,v jaz sem bii tiho, govorila pa je ona. Po^lušal sem in se čudil. S'praš*»va] sem se, kako da ni tudt r*rt ras tako ... ? — Začnlva t*>rej o športu. — V>rr>. da ti bom povedala mekaj ('.ainirnivega. Alj s,i kaj presenečen, če ti povem, da ima-mo n« beograjsfci univerzi po-sebno športsko društvo sam.o za ženske? Ustanovili smo ga lan-sko leto. tme pa smo dolgo iz-birali :in se končno odločili za »Vera Blagojevič«. — To je res presenečenje. Od 1«hJ pa denar? — Tako kot si presenečen ti, T'o bili presenečeni tudi na na-Fem šrortnem odboru na uni-rerzi. Še yeč- b*U so celo n-av-duišetii. In moram reči.' da ¦ &o nas gmotnc tako podprli. da nam doslej denarjia ni nnkoli manj-k&^o. — S Hm pa se pravzaprav nkvarjate? — VJdim. &i misliš. da je t>0 bol1 za Sa.lo knt zares. Kar ta-koj ti povem. da ni tako. Pov-sem re?mo s<» ukvEM-i&mo s ola-vanjem. rokometorn, odbojko, košarko a vseh fakul-teitah in med seboj tekmujeio. Če dvomiš v kvaliteio ti lahko povem, da je naša namiznoteni-ška ekipa na prs.vnj fakultsti — Torej je tudl to v redu. Se-daj me ^animajo še prostorii kajtl pri nas v Ljubljani ima-mo s terri največ težav. — Tudi pri nas je bilo tako, toda obveljalo je pri pTegovoru: že>nske dmajo prednost. Nekako smo »izvrtale«, da so nas vzali pod streho v plavalnem k:ubu »Sever«, pra»v tako pa tudi v telovadnioo Inštituta za t-e.le.sno vzgojo. Moram tudi reči. da so nairn šli na roke pri dekanatšh. in :&o nam dali na razpolago ne-kaj dvorain v univerzitetnih po-slopijihi ki so primerne posebno z& namizni tenis. Nekaj igrižč imamo tudi n.a prostem, na Gu-beravcu. — Kakor sl mi povedala. je se-da,j vse v najlepšem teku? — Se nekaj sem pozabila. Po-vedati ti moram še. da prire-jarrio razne špcrtne tečaje. Naj-bolj'še rezultate smo dosegli v plavalni šoli, k.ier smo že precej študentk naiučili plavanja. Prav tnko j« z odbojko ln kosarko. Posebnost so tudi sodniški t.eča-ji, kajti vzgojiilj smo že kar lepo vrsto ž&nsk — sodin-ikov. ki so. d/!jq naš-e športne tekme. Razen sodnikov imam6 "v na^em dru-štvu tudi lepo število športnih inštrukitorejev in vaditeljev. Bi-li smo brez teb. kadrov in delo ni šlo tako od rok, kot smo si želeli. Sedaj je že bolje, ker so t» novi inštrukto.rji že postall praktfcnl. prej pa so samo »teo-vetizi'-nali«. — Kako Je pravzaprav priilo do ustanovitve tega športnega druŠtva? — Kai eno«tavno ln malo po sreči. Dekleta \z študentskega 25. T. M. JE BILA TRETJA LETNA SKUPŠČINA ŠTUDENTSKEGA ŠPORTNE-GA DRUSTVA OLYMPIJE. TRI LETA TRDEGA DELA, TRI LETA BORBE ZA OSNOV-NA SREDSTVA, ZA OSNOVE TELESNE V ZGOJE NA UN.IVERZ1 W ZA STUDENTSKI ŠPORT SPLOH, TO JE KARAKTERISTIK A DOSEDANJEGA DELA OLYMPIJE. NI DVOMA, DA SODI OLYMPIJA MED TISTA DRUŠTVA, KI SO NALETELA PRI SVO-JEM DELU NA NAJVEČ TEZAV. S PONOSOM PA LAHKO UGOTOVIMO, DA SODI ŠTUDENTSKO DRUŠTVO TUDI V TISTO SKUPINO SLOVENSKIH ŠPORTNIH OR-GANIZACIJ, KI SE Z NAJVEČJO VNEMO BORE ZA TAK SPORT, KI SI GA VSI ŽELIMO, ZA NAČELA AMATERIZMA IN MNOŽIČNOSTI. IN PRI OLYMPIJI JE TA BORBA TAKO DGSLEDNA, KOT MORDA NIKJER DRUGJE... V PRICAKOVANJU . tudi zaskrbljeni nad gradMelji BOLJŠIH DNI jn projektanti, ki športne objek- te dosled.no »pozablja.jo«. Ali ni dovolj, če povemo. da stanuje v Studervtskih domovih najmanj 25 odstotkov ljubljanskih štu-demtov ,in vsj ti nimajo na raz-po!'ago v bližini niti enega športnega pros>tora? Se več, se-daj grade tudi fakultete. inštitu-te in celo gimnazije brez pro-storov za telesno vz.gojo. Za iliustracijo ne bo odveS, če ob tern povemo. da So morali pri Olympiji odkloniti okoli 700 novih članov iz enostavnega razloga, ker niso imeli prostora zanje. SK PREMALO POZRTVOVALNOSTI Res je, da je bilo v minulern Ietu dovoli težav. ki smo jih že zgora;,i ns^teli. Res je tudi, da en sam flovek ali d^ra ne mo-reta gtoriti vsega. Vendar z de-lom našib. ljudi še ne mcr°mo biti povsem zadovoiint. Lahko bi storili več, lahko bj se za to ali ono s'tvar bolj zavzeli, saj je šl.o prav zaradi n^resnositi nekateirih fianov odbora rrnnogo fasa v izeubo. Prav zato .ie več kot potrebno. da popirime},o ra delo mla-sli ljudie. ki so v zad-niih letih prišli na univerzo. D&istvo je namre^č, da je doslei del.pio v od!boTU na!ive4 "t&kih ¦1-j'Udi, ki so reikai l?>t na univar-zi t#.r so že dokon-čali študij. ali p'a ga prav seda.i doko-nčuj«io. Ra.zum.ljt-vo 1e torej, da je nji-hov ^as dra,gocen. Olympija je bil še nedavno nekak samoten splavi ki je si-cer kljuboval viharje.m, vendar &e ni premaknii naprej. Sedaj se mend.a končno obetajo trudi študentsikennu športu lepži ča-si. Pri tem imamo v misLih pred-vsem zadnjo konferenco Zveze športov Jugoslavije v Beo.gra-du, ki je z vso resoost|o ra-z-pravljala o študentskem športu in njegovi vlogi. Prav zaradi te-ga lahko prieakujpmo. da bomo čez leto dni lahko pcrvedali o nale.m delu mnngo več, kot to-krat. ka.iti z moralno in m&te-rtalno pomočjo se da marsikaj storiti. TJOSEDAN.TE PELO NI BILO ZAMAN Kljub temu, da v?čkrat sli-šimo ali č-itamo, da je delo v Olympiji slabo, ^a vse nekako visi v zrakn, l&hkr povemo tudi mar?iiksrj pohvalnega. Ali ni morda ^p uspeh. da smo v na-še vrpt« vkl>.iUk***r} dos.ed.ari ž* 2000 študentov, aii z drugimi b&sedami tretjino vs«h ljublian-skih slušaiteljev? Prav s števi-lorn članstva, pa tudi s kvg.litet-nirnj usrsehi 1n r. naSo borb^ za 3mat.eTske prindoe je dobila Olvmpija ime praveea šfudent-skega društva. ime. ki ga pov-sod spoštujejo. KAJ NAS NAJBOJJ TARE? TisoSkrat in tisofkrat. por\ov-U.iipnia peisem — larvš^a. itclo-vedn.vce. S telovadntcami smo .«* lctos kar dobro •oskrbe.li in t;sti čiaini Olympije. ki *o redno treniraH, so Imeli čez zimo 7a-gotovljeno strebo nad glavo. Te-žje je poleti, ko se ne moremo zadovoi:1?.h m prdobn-ih .t.ekmp-vaniih. Sodim.o. da ]e v«ravi.če-no Horimo za graortnih j-gH'š5 ob Studetskih domovih In faku1i*etah in npifa^i^e.no smo coaskih ligah. Organizirali so medfakultetno tekmovanje, sred" nješolsko prvenstvo in lO-dnevni treninig na Bledu. Problem: di-sciplina in trenerji. AKADEMSKI KOŠARKARSKI KLUB ima 231 članov. Tekmuje-jo v zvezni in republiški ligi, na turnirjih za republiško mla-d.insko prvenstvo, za državno mladinsko prvenstvo m v prija-teljskih tekmah. V organizacij-skem pogledu sodi AKK med na.jboljše klube v Olympiji. Pro-blemi: pomanjkjanje žog, razši-ritev košarke med študenti ia disciplina. AKADEMSKI JUDO KLUB ima 105 članov. Tekmujejo v ekipnem in posameznem prven-stvu Sloveniije ter za posamez-nike v državnem merllu. Orga-nizimli so 5 začetniških tečajev. ki jih je obiskovalo nad 100 oseb. Proble.mi: blazine m kir-moni. AKADEMSKA STRELSKA DRU2INA ima 186 članov. Tek-mujejo z-a »Z.lat0 puščico«, za prvenstvo družine tn univerze, za republiško in d.rž,avno prven-stvo, za državno študentsko pr-venstvo in še raz-na prijateljska srečanja. Prablemi: resnost in poirtvovalnost članov je pre-m-aihna, prostor! na univerzl. orožie in municiia. AKADEMSKI ' NOGOMETNT KI.UB ima 77 članov. Tekmuje-jo v Ijubljanski nogometni pod-zve^zl. Problemi:1 igrišče za tek- hova bilanca j«: 5 smučarskih tečajev na Kofcah, 6 skupinskih tijzletov v jgore. 12 predavanj, predvajanje planinskih filmov. smučarsfco tekmovanje in od-krdtje plo&če ponesrečenemu čla-nu društva. Problemi: finančna s.redstva za nabav0 prepotreb-nih rekvizitov. AKADEMSKI SAHOVSKI KLUB ima 79 članov. Nastopili so na 25 večjih tekmovanjih, re-publiških, državnih ln medna-rodnih. Priredili so medfakul-tetno prvenptvo in brzopotezni turnir v Kolegiju. Problemi: kvaliteten kader. AKADEMSKT SMUCARSKI KLUB ima 108 članov. Tekmo-vali so na prvenstvu ljubljan-ske univeTz«, na Jtud&n^tskem držav. prvenstvu. na medklub-ski-h *n mednarodnih priredit-v&h. Organizirali &o tecaj za pi-onirje. mladince. člane in č!-a-nice. Problerni: kiub jih na to-varrški način reSuje. AKADEMSKA JAHAI,NA SEKCIJA ima 47 članov. Sode-lovali so na 8 tekmovani#b. po-tem pa so sekč!j.o razpus^tili za-radi poms.n,jlkanja finančnih s-redstev, ker je JLA odpove-dalj) iznos-oianie. kohi^v. AKADEMSKI TENlSKl KLUB ima 148 članov. Tekrriovali so' na republiških in državnih tek-movanjih. Organiziraii so terii-ško šolo za pionirje in mladi-no. Problemi: poman^anje rek-vizitov. AKADEMSKI ' NAMTZFOTE-mSKI KLUB ima 148 ?lanov. Tekmujejo le med seboj. Proble-mi: Itnajo "eno sam-o mizo, or-ganizaciia. delo odbora. AKADEMSKI DRSALNI KLUB je naimla.rSJ v Olymni-.1*. Ima 127 članov in tri sek-cije. Prva za umetno drssnje, d.ruaa za umetno kotaljfcanie in tretja za hokej na kotaljkah. TAKO JF OKOST.TE DRUSTVA: č« hočemo spo-znatl vsa.j v gTvhem delo. uspehe in n#uspe-he riiruiStva. moramo pornati tu-di fiste sestavne dele, ki Olym-piv> smo se iod:WMi. da bcmo ina\Tedili za v?ak k.!;U'b in srfccijo samp nai-oRTiavnetše poda^ke; ki pa bodo bralcu lahko TbudiH vsaj gkrom-no fHko ' AKADEMSKT ODBOJKAHSKI KLUB .ima 131 članov.- Tekmo-vall so v zvezrk; republiški i-n me. igrišče za trendng. oprema Tekmovali so v republiškem in drža\mem merilu. Problemi: vzdrzevanje igrišča in nabava DRUŠTVO jroa 600 tl-anov. Nji- drsalk in kotalk in organ:7aciie vešči ljudje. AKADEMSKO PLANINSKO V JVovi Zelandiji - šport za zabavo Nova Zelandi.ja Je za nas precej neznana dežela, kadar govorimo o športu, pa še prav posebno. Na medna-rodnih tekmovanjih kaj red-ko zasledimo zastopnike te Kulturni razgovori čeru, v okviru »Kultuimih raz-govorov?« Zelimo, da bi bil odnos med umetniikom in pu- dom-a sp sama pri«e,l,a igrati od- ^liko čjmbolj sp-rcščen. Ce bi bil povabljenec knjiiževnik, bi prebral neikaj odlotrmkov iz svojiih del, aii pa pripovedoval o temi, ki si jo je &am izbral, bojko in rokom&t na dvor«šču. upravrvik pa na-m .1« predlagal, naj se raje organi:ziiram.o in prosim.o za pomoč pri športnem odlboru na unlverzi. Tako wno neto pa bi Cld,govarjal na po- tudi storile, tiam naSle veliko razuTn«vanja in uspelo j&. —o— čevapčiči »o bLli že mrzH, ko sva končaLa za.ni.mivi pogovor. Tiste dni sm>o mnogo govorili o Olympiji. o študemtskem športu stavljena vprašaanja. Vsak umeiniik naj bi tudii čimveč povedal o sebi, svojem življe-nju, prvih ustvarjalnih posku-sih, o željah in n.ačrtih za bo-doenost, skratka o vsem, kar stavo svojlh slik. Tudi za umetoiške predstavnike dru-gih področtij kulturne probl©-matike se bo vedno našel na-čin, ki jih bo publiki kar naj-bolj priibližal. Iz vsega tega pa lahko po-vzamemo, v gem bo torej ta nedvomna pomeoribnast* Kul-turnih razgovorov«. Vsd vemo, da umetniiška, ustvarjajoča osebnost v polni meri zaživi s svojimi ustvarjalnimi napori, šele ko si utre pot med ljudi, sivoje bralce, gledalce 4n po- razgibava njegovo osebno do- slušalce. In ti? Mislim, da bo- na naši univ«rzi, 0 težavg.h s živijamje. Tako bi stopil pred do »Kultumi razgovori« po-PTostoTi predvsem' tam, kjer bi ljtudi-tak kolt v resnici je, ne- membni predvsem zaradi njih. nehno snujoč in človeški. K temu bodo še pripomogle raz-sitave del nastopajočih umetni- bili najbolj potrebn.1: n-a Nase- lju In v Kolegij-u. Ali je ¦dveS vprašanje. zakaj je ponekod pr«magala moško eklpo iste fa- tako Lahko prodre+1 s pametnim kov. Tako bodo povabljeni sli-kultete. Seveda smo grozno po- in kwistmm ppedlogom. drugod, karji vedno imeli v foyeirju pa teko zelo težko? nosn« na t.a uspeh! nekaj dni pred večercm raz- požaj. Sto opic je egoreLo v — Blti morta približno ie 6as, čutiim. Odprem kiovčetk in vza- kJetkah. da s«> ona vrne. mem knjigo diz njega. Kafujeve __ Nez.asili'šano. Preberiva 6e —Ne še. Opazujem služkinjo, Zbadljivke ;ali nekaj podobnega. jutriišnjii horosikop zanjio. ko odhdja in storiim nekaj ne- Vrnem s« v posteljo. Obrnam — Izprijeim &ake. Jejva!' pra- navadneiga. ji hrtoet din se zaitopiim v knjigo. vJm. J«v-a, samo midva. Omleti — Me>nda' ne tefeš stran? — Ni Kafu nekoliko ne- so. Poiutiim se uibog. Nebam je- — Stej-em svoij demiar. Trd de- okusen? sti, kot bi se bU nečesa domislil. setje-nsiki bankovoi in dva ali Stopim k pisalnd mizi. Vzamem trije jeni drobiiiža. ro.ko,pds iz kovčkia ter pničnem — Ko se ž&nsika vrne, pničneš Bi potemtaikem ustrezala hiibliSa? — Vidim, kaj meniž, toda... kakšna ilusitrirana zop«t pisaitd. ,Seim prezgodnj^?' — Morda pravljica? — Zelo pomemibno je, kaj ibe- vroči&no pisati. — In čemu počnež to? vpraša neikoliko plašno. - Ker sem slaiboten. Cutim se — sPrva n'6 odgovorim. ,Ne potisnjeinega v kot in moram se , . _T , . nek3(ko znajti. Vsekakor, zelo čcm naposled. Podobno je uka- Zgodbe o duhovnh? Nefltaj mora Kiabo. sem razpoložen. — Razdražen si, bi rečd. — Ničesar nimaim pisati. Vee čas pišem 'dibecedo. Re^em ji, da imsim nptkiaj, kar moram hiitro kon&att, predno pozaibim. Zakaj ne gre ven in si ne ogleda me-sta? Prepričan sem, da bo nare-dil-o nanjo priljeten in mi.ren vtis... zti. Še kiar naprej pišemn, ,... afo biti... Pascal bi bil preveč tog. se dalo ^«^-' — ,Ce toreij do>violiiiš,' rečfe — ,... hijkl ... wxyz.' Raztr- g&m list. — Postajaiš malce nor. — Znova odiiidem v kioentiimentalne pesmi? PreibliziU. Neikaij mora biti. — Vem. Moja lastma knjiga. Moje novele. — In tateo pridemo v pustinjo. — Prdčnem s predgovorom. — Taiko torej pritčenj.aiš dro- Namakam se, bot bi bi.l bedast, ben toiku vode. Zgrozim se. Bil biti vso' stvar. Dobro, ni pomo- in ko Pridem ^en, sem pravo je &&to neznaten zvok, toda do- Či Ona pr.;ikdma. Obleče se in s^raišilo. Rdeč kot kuhan rak. taknil Se me je kot pla-men. '___\: ^,u'l ' Vm.eim s« v sobo in ona ie v Mirno se ie obroila v postelji. rečem. Tudi ¦,ie — In potem? — ,Umrl bom,1 oma. . . — Nehaj. Te.ga ne dofcončaš. Ime] je prav. Naslednjega zapusti soibo Vrnem se v sobo in ona ,je v — 3Az hodiim gor in dol, k ski šport in njegovo afirmacijo zelo pomemb-no, če bi obe organiza-ciji organizirali skupne igre. O tem so se pnčeli pogovarjati tudi pred-stavniki COSEC in MSS. Seveda ni manjkalo raz-Učnih stališč in gledišČ ter so pregovon trajali več kot leto dni. Na zadnjih zimskih štu-dentskih Športnih igrah v Oberammergauu so se končno sestali zastopni-fci obeh organizacij in sklenili zacasni spora-zum., Prihodnje letne študentske športne igre v Parizu bodo organizi-rali skupno in če bo re-zultat ugoden, bodo s tem nadaljevali tudi na-prej. Omeniti pa mora-vio, da so se že zimskih iger Udeležili nekateri predstavniki vzhodnoev-ropskih držav. Letne športne igre študentov bodo kon.ec avgusta v Parizu. Na. tej prireditvi bodo, kot vse kaie, sodelovali tudi naši študentje, za prire-ditev samo pa velja, da bo gotouo ena najbolj kvalitetnih, kar so jih daslej štvdentje prire-.:tli. države, vendar s tem še ni rečeno« da tam športa ni. Res je, da je to v športnem po-menu mlada dežela in naše slike so prav ]ep dolcaz, da šport zavzema vse več in ve5 prebivalcev. Nj treba pose-bej poudarjati, da so mladi ljudje — dijaki in študentje. nosilci športa te mlade dr-žave. V Novi Zelandiji sta sedaj razviti predvsem dve športni panogi, ki sta dober korak pred ostalimJ. V mitslih imamo nogomet in smučanje. V neka.i letih so zgradili v Novi Zelandiji celo vrsto vzpenjač in dobrih smučar- v Ameriki in je bolj podo-ben rugbyju kot pravemn nogometu. To športno igro igrajo prav na vseh šolah, pobudniki tega športa pa so tisti študentje. ki bo na štu-diju v ŽpA. Tretja panoga, ki zavzema iz dneva v dan več.H raz-mah v Novi Zelandiji, je te-nis. IgriSča rastejo kot gobe po dežjn, lgralci pa seveda 9c nilso na taki kvalitetni ravni« da bl se lahko merill z najboljšimi Američani in Avstralci. Prav je, Ce omenlmo v tem kratkem sestavku tudi pse, M so postali v tej deželi pravi »športni rekviziti«. Po-zimj jih namreč vprežejo v sani in taka vožnja velja za enega najbolj priljubljenih športnih užitkov. LJUBEZEN IN LJUBOSUMJE Branko Copič je v zbirki pripovedk, amenovani »Do-življaji Nikoletine Bursača«, ponaaonol lak populamega p«rti2iiinskega borca in jtuiaka N^oietir* Bursača. fC«> piripoveduje o Nikoietinih vojmn. zgodbah in do-ž»ivi/jatjLh, pnkaže tudi. očmi čitatelja pojavljajo ljud-je v vseh situacijah partizanske borbe. S to zbirko je pisatelj še enkrat potrdil, da spada v vrsto nažih najboijših humoristov m pnpovednikov. sredino v kajteri se pred ; Ko je kamandaint Kosta ukazal, naj &e skupina ujetih iitaiiij anskih vojakov razdelipo vaseh na osvobojemem ozem-lju, da bi si tu z delom zaslu-žili svoj kruh, so doiočili de-setarja Nikoletino Bursača, da poskrbi za njihovo naimestii-tev. — Nikoletino, kajpada, koga pa drugega če ne njega. Niti misliti ni bilo, da se nek tako nenavaden opravek izvrši brez Nikoletine. Od glave do peta je izgledal kot ustvarjen u& to. Njegova velika kapa je podob-na vrag vedi čemu, o nosu rajši ne govorimo, kratek plašč in veliki čevlji. Ko se tak jrunak pojavii pred hišo, takoj uganeš, da ni prišel za-radi kake navadne zadeve, iemveč, bog obvarji, sedaj boš slišal nekaj, kar se človeku lahiko samo sanja. Zato se ta-krat niti ne-začudiš, ko Niko-letina udari kot strela iz ja-snega: — Na primi, tu imaš enega Italjana. Ko so prešteli in mu preda-li sedem.najstorico »zelencev«, se je Nikoletina samo spogle-dal s ^vojim prijateljem iz nekam strupen — se namršči Nikoletina. Kaj za vraga ti pa je? — In tebi? — odvrne Jovi-ca. — Ali ne govoriš vedno, da Italijanov ne moreš videti? — Saj jih tudi ne morem. — Dobro, in kaj j>e zdaj na-enkrat s teboj? — Eeh, eh, eh? — očitajoče zategne Nikola. Nekaj druge-ga je Italijain, ki gre v kolo-ni na na.se položaje in rešeta iz ta-nka, drugo pa ta kukec pred nama. — In ta za tebe najbrž ni okupator? — hudobno poškili Jovica. — No, če je ta tu zate oku-pator, polem sem jaz bamja-luški vLadika — izbulji Niko-lelina oči. Saj vendar vidiš "kakšen je? — Vidim in potem? — Hm, potem? Ce bi ti sploh kaj vedel, bi takoj videl, da so tega tuka'j z gorjačo na-gnali v Jugcnslavijo. Da bi bi-lo njemu, takišnemu, do neka-ke okupacije. Pojdi no! — E, ti sd nekaikšna cmera-va baba — kislo pocedi Jovi-ca. — Kaj praviš, baba? Ali je pairole, sključenim Jovicom Ježem. — Kaj praviš, Jovice? Od-žteld so jih kot živino. Bog me obvaruj takega po«la. Ce bi jim vedel vsaj imena. Zvrstili so jih v kolono, po d(v>a in dva. Tisti sedem.najsti, neparra, nekaikšino drobnopre-plašeno revše, sdv kot miš, se je znašel na komcu kolone. Vi-deti je \Mo, da je v življenju vedno in povsod potegnil krajši konec, pa je tudi sedaj v kolond ostal brez tovariša, brez sobesedinika. Komandant je Italijamom že pojasnil, pol v špariskem, poil v italijanskrm jeziku, kam jih pošiljajo in zato so vojaki po-stali zopeit žtivahni in se spoto-raa veselo razgovarjaili. Sedaj ko vsaj vedeli, kako je z nji-mi, glava je ostala cela, za ostalo pa — pošten voiak $e bo že vedno znašel na samem mestu. Samo tisti zadnji, neparni, je pobito molčal in se žalost-no razgledova'l po zarjaveli lanskoletni praiproti ob poti. Bila je že izpušena od zgodnje-ga pomladnega sonca in je nevesela spcmmjala na leto, ki je odšlo in na nove, še ne-znane in komaj slutene, ki bo-do še prišli in prinesli bog ve kai. Niikotetina zami.^ilieno gle-da ozka pleča Italijančka pi-ed seboj ki govciri bolj sam zase: — Skoda da človek ne zna Iftalijanski. — Zakaj pa ti bo lopovski jeziik. menda ne uoš mačka je-del — trpko pripomni Jovica in se še boij namršči, že po-polnoma vživet v svojo dol-žnost spremLievalca ujetaikov. — Saj se mačke ne je z je-zikom. pač pa z zobmi! — ga dobrodupno popravi Nikoleti-na. — Rad bi znal taiko, veš, da spregovorim besedico, dve, s tem tukai zadnjim. — Pogovarjal bi se. z oku-pa>toz pozrnam italijanske čr-ke. Mogoče si tu prišil kaikšno faši&tično pacolo. — Da bi te .. boljše krpe niisem imel pri roki! — že mir-neje zamrmra Nikoletip.a. — Vse to je zato, da tudi pisme-no vidiš, da sem imel zadnjico na italijanskem rešetu. Zaradi njunega žolčnega pre-pira &e je Italijanček prednji-ma vznemiril, ko je videl, da ta dvojica nekam pogosto po-gleduje na njega. Ko je Niko-letina to cpazil ga je potrep-ljial po ramenu- — Nič se ne boj, prijatelj-ček. Nidžo ni tak, da bi mu6il reveže. Italijanček spregovori nekaj na svojem jeziiku. Nikioletina sarno odkima z glavo. — Prke-frtke, nič t€ ne ra-zumem, bratec, ne razumem. Ime, ime mi ti povej, vse osta-lo je lahko. Vojak s>amo zmigne z rame-ni in razširi roke, v znak ne-razumevanja. — Glej ga, vraga! — zavpi-je patizan. — Poslušaj: jazLam Nikola Bursač, Nikola, ali sli-šiš? A to: Jovica, Jovioa. In ii? Nikoletina je kazal s prstom sebe, Jovico, Italijama in zo-pet ponovil dmena in vpraša-nje: — Nikola, Jovica .. .In ti? — Aaa! — se razvleče Itali-janu lice v^nasmeh in potrka na prsi — Nokolo, Ncikolo! — Kaj, tudi ti sd Nikola? — veselo zavpije Nikoletina. — Moj soimenjak? Zakaj mi pa tega tako.i ne rečeš? Ali si sli-šal to, Jovice; našel sem soi-menjaka- — Glej na, glej — se na-smehne tudi sam Jovica. — Da, da, scimenjaka, kaj pa. td misliš! — je kokodakal de-setar. — Ehe, ti pa si zapel: okupator, pa okupator, fašist. kalko bi on mogel biti okupa-tor? — Da ne bož za6el pretira-vati? — se nezaupljivo zresni Jovica. — Nič se ti ne boj. Mislii, da bi meni moj soimenjak z raketo zažgal hlače? Jok, pri-jateljček! — Karn pa naij spravimo s€-daj tega tvojega soimenjaka? — izjaivi nazadnje Jovica ki neliubeznivo "in kislo premeri Itaiijančka, ker ga je nesre6ni tujec precej spominjal na nje-ga samega. — Ehe, pri bogii. da ga ne dam v roke kofnurkoli, zapoje Nikola. — Tega peliem narav-no?t k svoji tetki Ružici! — Stori kakor te je volja. S teboj je danes težko govoriti. Nikoletina ga skora.i ni poslu-šal. Pokroviteljsko zaljiubljeno je gledad svojega potrtega vo-jačka, skoraj še dečka. Ce bi bilo treba, je bil pripravljen, da se zanj prepdra, krade, bo-ri. Ce bi prišlo do narjhujšega, bi zaarj legel tudi na mitraljez. — E, mo.i Italijainček, moj Ni-kolica, scimenjak te bo odve-del k tetfci Ružici, pa boš ži-vel pri njej k&t muha na me-du. Objel je vojaka okoli ramen in tako sta šla po planoti kot dva staira znanca, starejši in mlajši tovariš, pokrovitelj in varovanec. Jovica je zaostajal za njima in ju od stirani ljubosumno po-gledovall. — Jovice, Jred samim nosom. — Izgini! Ali «i tudii ti uža-ljem zaradi Italiaina? Nadležni metvrlj se Lez nekaj časa zopet vrne in se mu vse-de na rokav. Nikoletina zau-stavi dih, ra7,.neženo pogleda umiir.iena krilca in zarnrmra: — Daj. daj, kar vsedi se. Pri Nikoli je tudi zate prostora. Nimsm tako srce, fcot tis-ti moj femerni Jovica .. Samo. da ga dohitirn, ozmerial ga bom kot, konia. Pri moji veri da ga born. tcnrariž metulj! (Nada?jsvaniJe 9 prv« streni) šole, kjer bi &e seznanili z živ-ljenjem na terenu, sami videli potrebe srednje šole in poka-zali že tam &voje sposobnosti; zakai ni še rečeno, če je nek-do dober v svoji stroki, da bo uspešen tudi kot predavatelj na univerzi. Ob novi šolski reformi bo prav gotovo prišla §e balj do izraza potreba, da mora sred- njelolski profesor obvladati vsaj dva predmeta, zakaj gimnazij bo precej manj, na ncvvih oseiTLletkah pa tudi ne bo povsod dovolj učnih ur za pmfesorje, ki bi poučevali le en predmet. Prav zato bo kco-čno le ti'eba najti kak modus vivendi med fakulteto kot znanstveno uistanovo in fakul-teto, ki daje pedagoške delav-ce za srednje šole; kajti to ni nikakšna »kaprica« nekaterlK posamezmkov, ampak je pro-blem, na katerega opozarja vsakdo, ki ima stik s srednjio šoio. Prehod na dvopredmetni študij^ki slstem bi na nekate-rih oddelkih, kjer je to po-trebno, ne zahteval skciraj no-benih sprememb v študijskem programu, drugje pa bi zah-teval precejšnjo spremembo programa samega, zakaj sedaj Dvopredmetni študij na PMFF B m INDISKRETNOST — No, hitro mu Se tl rcci, da ga imaš rada, ker moram zapreti dvoriščna vrata. CASOPISNI SPOR BERLIN — BEOGRAD \z dobro obveš6enih krogov smo dzvedeli, da je uredmištvo »Studen.spiiegel« (imednarodni StudentsM info>rmaWvni 6aso-pis) povabiilo u-miiiika beograj-skega »Studenta-«, ki prevaja mednarodne vesti. na teftaj nem^-škega jezikia. Ta je naimireč spremereil vest, dia so juž>Q;oafri-ške oblasti aaplertile eelotno naklado ene Stevftlfce »Studen-spdiegel«, itako feot da bl to storile oblasti .v Berlin«. Obe-pptti »Studenspiifgel« ostro zb-vržča trditev. da bi v fivojlh člainfelii ziaiffovarjal antLteolon'Mli Ktičnio s+ali'š&e, kar so mti tu-6i brez vsafee potreba piripisa-li v Beožradu. CERKVENI PRAZNIKI Nedavno s« 3'e zgodllo, da je profesor nekega tujega jerika zahtcval na izpilu, da tnii kan-didi?.t v tujem jeziku naš+He cerkvene i>raznike. PW sv-efnici s« je kandidatu eataknilo in »i ?:nal našfpfi nobr je v rokah strokpvnjakov oziroma stro-kovnjaka. TRIBUNA, list Štadentov ljub-ljanske univerze. Uredništvo in uprava: Ljublja-na, Miklošičeva cesta 5a, telefon 31-102. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik: Janko Po-povič, absolvent prava. — Tekoči rafun Komunal. banke 60-KB-l-Z-567. — Letna naročnina 200 din. — Rokopisov ne vračamo. — Tisk Casopisno - založniškega podjetja »Slovenskl poročevalec«. purk dpvtoval sem v Mari-bor, ker so mi naročili naj napišem reportažo. Mislil sem si — ostanem tam dva, tri dni. Kulturno življe-nje in industrija. Zelevo Po-horje, Drava. Tehtne stvari so to, a jaz se vračam praznih rok. Imam scumo »nočne« spo-mine. O dnevih pa drugič. Pripeljal sem se tja zvečer. V soboto. Pravzaprav pa se je vse pričelo že v Prager-skem. Nekdo je šel v kolo-dvorski bife kupit žganje in je potem ponudil kupeju. Bilo je slabo žganje, tako so vsi govorili in gostitelj se ni iz-govarjal. Nihče ga ni krivil. PoUli srao ga po tleh in gle-dali kako je potem gorelo z modrikastim, slabotnim in po-tuhnjenim plamenom. Nesite ga na CHZ, je mertdl nekdo, a drugi je trdil, da ni smrtno nevamo... Tako sem imel slab okus v ustih. A kljub temu sem se počutil kakor da bi prišel v velemesto. Bilo je mnogo luči, rumenih in barvanih. Seveda sem najprej šel v gostilno, ker v Maribom nimam ne sorod-niikov in ne znancev. V veliko zadovoljstvo vseh je postdja Graz zabnvala vse prisotne s televizijskim fil-mom. Menda se tej stvari tako reče, kajtl od pravega filma v kinodvoraJii se menda raz-likuje le po tem, da nima pod-pisov. A so se Ijudje, kljub temu smejali, dvema »denndl-noma« in dvema ba,vtarama. Vsenaokrog so bile seveda, go- re in hi&e 8 kamni na lesenih strehah. Govorili pa so tako, kakor da bi se pačiii, a v Ma-riboru baje vse to izvrstno ra~ zumejo. Smejali so se. Tudi ti-sti industrijski novinci z ju-ga. Zaradi vljudnosti in zaradi deklet. Tistih v gostilni. Razen televizije so imeli še dobre vampe in rtno, kar vse lahko pripomore k dobremu sobot-nemu razpološenju. Potikal sem se potem po ulicah in postajal no. oslov-skem vogalu, a zaman. Nobe-nega znanca nisem srečal, pa poznam v Ljubliani nairnanj dvajset makovcev. Odšel sem v kavarno in sklenil tam pre-biti večer, kajti nisem vajen, da bi se mi sobota kar tako izmuznila iz rok. V kavarni je bilo nabito in polno, bilo je tam mnogo lepih deklet in elegantnih fičfiričev. In kako so plesali. »Nobel«, moderno in naglo, brez sape. kajti uka-zano je: šest dni delaj, sedmi dan pa pleši — sobota pa je že znčetek sedmega dne. Bilo je presneto ve.se.lo, saj so ne-kateri menda prišli kar s hih-ta v kavarno in to se ml je zdelo zelo simpatično. Ne ma-ram frakov in cilindrov, tudi ne vseh tistih rev&čin, ki jih dcndames uporaibljajo namesto njih. In vse kar je lepo m pri-jetno kmalu mine, tako so tu-di tu prišli do »buona notte angello tnio... « kar je bil se-i>e\da zadnji ples in famije so pohiteli, da niso llo dekleta samn domov. Spet sem stal na cesti, ki je bila hladna in prazna. Čakal sem novih doživetij kajti Ma-ribor ni »palanka« temveČ mesto, ki je baje suvereno, kot mi je pravil nekdo. Naj-prej sem to suverenost iskal v dancingu »Astorije«. Ne vem, ali je tako vsak dan ali pa samo ob sobotah: v lokalu enostavno ni bilo gostov in ni-sem tvegal, da bi popolnoma spočita kapela igrala samo meni. Odšel sem raje v bar, v tisti okrogli pod kavarno ... Bar! V naši efelerje je da-nes paČ taka navada, da mmra mesto, če hoče /caj veljati, imeti vsaj bar. Treba je biti na nekaj ponosen. V Clooh-merle $0 imeii pisoir, to }e bila ii Franciji moda, pri nas pa imamo bare — in to je tu-di moda. Sicer pa so bari po-sla.lt del nas mmih — fuj, ka-ko visoke besede, — hotel sem reči, da, so bari potrepni, ker je vedno več Ijudt, ki tfm na-vadna oštanjska lumparija ni več dovoij. Če pride ». pr. predsednik neke prlešfce KZ v Maribor, mora iti v bar. Ko o tem doma prvpoveduje, je nje~ gov ugled v socialističnem sektorju brez dvoma večji. To je družabno-družbena vloga barov. In Maribor je ivdu-strij&ko mesto, kjer lafoho n. pr. vsaik delavec pride v bar himpat. Seveda, samo nalašč. Navaditi. se ne sme. Mariborski one pa je razen tega še nekaj posebnega. Okro-gel je in koti so umetno iz-dolbeni le za zaključene druž-be. Najlepši pa je ograjen krog v sredi. V tem krogu si-cer ni žaganja, temveč pa/rket. To je za ples. V tem dvojnem ringu je minevala noč sedme-ga dne in Ijudje so vztrajno plesali dalje. Nekateri so kri-lili z rokami in se opotekali, ker so bili že pijani, toda do-čcbkali so še pri polni zavesti program. Program! Zaradi njega prihajajo Ijudje sem dol... Tudi orkester je igrail razne venčke in kite iz arhivu »s pesmijo in plesom po Jugo-slainji«, toda glavna atrakdja je btl pragram... Dekle je imelo starikav obraz in lepo telo. Biia je več ali manj sle-čena, kakor pač zdhteva toč-ka. Toda vse v mejah stroge dastojnosti. Za malo denarja malo muzike. Plesala je profe-sionalno m ne preveč utruje-no. Imela je očt, ki so sovra-žile, imela je žive mišice in neobčutljino kožo. Kajti oči Ijudi, ki so gledali, so imeli zabe. O, ce bi te oči, ne njene, imele roke bi j>o zmaličili, za-davili, razmazaU ... Toda ne, čudežev ni in vse je kvečjemu boren neorealizem, ki pa ne daje čarabnih paiičic v roke »zaklanim« obrazom, ki sede nemočni za ograjo drugega kroga. Ona pleše in ni ji mar za zenice, ki se leptjo na nje-ne tesne kostime, ona pleše ravnodutno, ona sovraži in se vrti v ritmu dobro naštudira-nega direndaja. Vse kaže, da kulturni de-lavci te dravske metropole na-vadno ne zahajajo sem in da tu ne veljajo kranjske navade. Zdi se mi da je bila industrija polnoštevilno zastopana tn.da tudi agrarni sektor ni ostal brez delegatov. Le dekleta so bila mestna. In ženske sploh. Toda to je čisto neuraden vtis, Vsak je imel s seboj le-gitimacijo na kateri, to je bil namreč obraz, se je jasno vi-delo kolikokrat je bil ta ali oni že tu doli. Lahko prideš samo enkrat, dvakrat, trikrat — če prideš četrtič, se navadiš xn si stalen gost. In toliko jih je bilo, ki so bili prvič. Imeli so svetle oči in polno dušo, da o vinu niti ne govorimo. Toda škandala ni in ni bilo. Morda je natakar, ki je lahko primer dobrega natakarja sploh (brez šale prosim!) rrpli-val na Ijudi kot olje, morda pa so to navade, kdo ve? Ko je minila druga ura in ko mi ni uspelo, da bi se ga napil se mi je storilo inako. Pravza-prav nisem bli čisto pri za-vesti. Ne več. Pozabil sem vam povedati, da sem se v tem ča-su pogovarjal z mnogimi Ijud-mi. O čem — tega se ne spo-minjam več. Toda baje so mi pripovedovali hude stvari. Mi-nilo me je, da bi ostal tam še naslednji dan in stikal za bt-seri kulturnega življenja in za industrijskvmi zanimivostmi. Lepo sem se zjutraj nalozil na vlak in tu sem. Naprosil bom nekega makovca, da mi pri-skrbi material za. vse. Kajti dneimic ne moreš opravičiti z obiskom v baru. Potem sem se še z očetom sprl, ki vztrajno trdi, da je bil pred vojno Ma-ribor n eka j , kar se veselja tiče, in da je bila Ljub^jana smrkavec napram njemu. Mor-da ima oče prav, kdo ve. Kar se veselja tiče, ne industrije. Toda to ni važno. —purk js danes lep vrč, ki je zaradi to-vamiskega dima malo prašen (a redno ga čistijo!) — v tem vrču je vino, ki ga pa ne či-stijo in postaja kislo, žal sem pokv.sil malo tega vina in rroorda tisti dan vrč ni bil oči-ščen. dk