METOVALEC. Miran gospodarski list s prilogo Jrtnar". Uradno c. kr, kmetijske družbe glasilo vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. ..Kmetovalec1 izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Odje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/« strani 8 gld., na l/« strani 5 gld. in na '/„ strani 3 gld. Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovili ulicah štev. 3. St. 2. Y Ljabljani, 31 januvarija 1892. Leto II ObMOjj: Sredstvo proti brcanju konj. — Cepljenje krompirja z očesi. — Množina živine na kmetiji. — Poraba praznega satja. — Piemrzla vinska klet. — Naše tržne cene. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene. — Inserati. Sredstvo proti brcanju konj. Izkušeno sredstvo proti brcanju konj prijavlja neki ameriški kmetovalec v listu „Norsk Landmandsblad", po kojem smo posneli nastopni popis ter podobo 8. Vzemi močno vrv, ki je nekoliko kračja nego dvojna dolgost konjeva. Vrv deni konju na tilnik zadi za ušesi, potegni jo na obeh plateh skozi obročka, ki sta pritrjena na uzdi in skozi katera mora vrv lahkoma drkati, ter potegni potem oba konca med sprednjima nogama skozi obroček ali petljo, ki je spodaj na trebušnem pasu. Tudi tukaj mora vrv lahko skozi drkati. Oba kOnca vrvi tukaj zveži. Na obeh zadnjih nogah naredi poveže iz usnja, kakeršne kaže pedoba, in sicer tako, da gre na vsaki nogi en jermen pod peto in drugi nad peto skočnega člena. Na ta jermena priveži drugo kračjo vrv, ki gre .okoli malega lesenega škripca tako, kakor kaže podoba. Škripec je pritrjen s kljuko na sprednjo vrv. Vso napravo tako priredi, da ne ovira konja v hoji. Kadar konj brcne nazaj, hitro potegne za sprednjo vrv, vsled česar se sam udari po licih in po vratu, glavo povesi in, če je posebno močno brcnil, tudi pade. Vsak si lahko misli, da se konj kmalu odvadi brcanju s takimi neprijetnimi izkušnjami. Cepljenje krompirja z očesi. > Vsak ve, da stare vrste krompirja sčasoma oslabe, in sicer toliko hitreje, kolikor manj jim prija zemlja. Krompir obdrži svoje dobre lastnosti veliko dalje časa v rahli, peščeni zemlji, a v težki, ilovnati postane kmalu nerodoviten, droben in gniloben. Iz tega vzroka izkušajo delati vedno nove vrste, katerih mnoge niso veliko ali nič vredne, a druge so pa izvrstne. Nove krompirjeve vrste delajo na ta način, da vzgajajo krompir iz semena, in sicer iz semena, ki je vzraslo na rastlinah, ki so bile umetno oplojene od druge vrste. Tako tvorjenje novih vrst pa ni lahko, treba je mnogo znati in imeti razen tega veliko potrpljenja, časa in denarja. So podjetniki, ki se žive s tvorjenjem novih vrst, njim je to poklic, kateremu so svoje življenje posvetili. — V novejšem času so pa Podoba 8. izumili nov način za tvorjenje novih krompirjevih vrst, in sicer s cepljenjem krompirja. Ta način so izumili na Angleškem, a ko se je pri nas o njem čulo, nihče ni hotel verjeti te novosti. In vender je vse res, kajti izkušnje zadnjih let so tudi pri nas dokazale, da je vse res. Ker ta način ni težak, popisati ga hočemo, in sicer zajfo, da se tudi naši gospodarji pouče o tem napredku in da posamezni izmed njih, katere to veseli, narede poskušnje. Način, s cepljenjem nove vrste krompirja vzgajati, je naslednji: Vzameta se dve gomolji dvojih različnih krompirjevih vrst, katerih dobre lastnosti hočemo pomnožiti, oziroma spojiti. Vzemimo na pr. jako izvrstni krompir „onejidovec", ki obilno rodi, dela lepe, velike gomolje, je zelo okusen ter prav nič ne gnije, kateri bi nam bil pa ljubši, če bi imel rumeno meso ter grampasto kožo. Kot drugo vrsto vzemimo pa „ribničanau, ki je sedaj tako oslabel, da nima druge dobre lastnosti, kakor da je zelo okusen ter ima rumeno meso in grampasto kožo, kar je dobro za trgovino. Iz vsake teh dveh gomolj se izrežejo potem dve do tri očesa v obliki zgornjega dela lija in ne preblizu očes. Oblika naj bo taka, kakor jo kaže podoba 9., a vsi ti izrezki morajo biti popolnoma enaki. Vsa druga očesa se izrežejo in proč zaženo. Očesa naj se Podoba 9 izrezujeJ° z dobrim ter prav snažnim in ostrim ' nožičkom. Izrezki naj ne bodo čez 3 cm visoki, zgoraj malo manj široki in spodaj rtasti (špičasti). Sicer se pa velikost izrezka ravna po velikosti gomolje; najvažnejše je, da se izrezek natanko prilega jamici, ki je izrezana na drugi gomolji. Najlepša in najmočnejša očesa odberi za menjavo, t. j., da jih iz ene gomolje vsadiš na drugo in zopet narobe. Oko pritrdi v tako cepljeno gomoljo z navadno buciko (knotiico) ter je potem preveži z mehkim lipovim ličjem ali z volno. Koža vdejanega izrezka mora se natanko prileči h koži gomolje, t. j. ne sme biti previsoko ne pregloboko. Vso to delo zvrši prav hitro. Cepljeno gomoljo vtakni precej v zemljo, ker se lahko na zraku posuši. Priporočajo okoli gomolje nasuti nekoliko svišča ali vsaj sviščaste zemlje. Jeseni se vzrasli krompir pazljivo pobere, zaznamuje, od kake vrste je, in pomladi zopet pravilno zaznamovan vsadi. Šele iz teh mladih gomolj vzrasli krompir pokaže, če ima nova vrsta kake prednosti in katere. Zlasti je paziti, da se odločujejo nove zgodnje od novih poznih vrst. Omenjamo, da poskušnje, katere bode ta ali oni naredil, prav lahko izpodlete zaradi tega, ker ni izrezek prav natanko se prilegel jamici ter je gomolja z vdejanim očesom vred poginila. Za cepljenje krompirja treba je torej velike vaje, natančnosti in potrpljenja. Najboljše je na ta način krompir cepiti meseca aprila. Množina živine na kmetiji. Velike važnosti je za vsakega gospodarja, da določi pravo število živine za svojo kmetijo; važno tem bolj, ker kar je „preveč" in kar „premalo" neugodno vpliva na gospodarski uspeh. Vender pa moram že koj tukaj omeniti, da ne morem navesti obče veljavnega pravila, ker so razmere v posameznih krajih preveč različne. Znani so mi kraji, kjer ni niti pedi polja, a kmetovalci imajo po mnogo živine. Drugje je mnogo polja, malo travnikov in pašnikov, pa imajo tudi po mnogo živine. Drugje pa so zopet kraji, kjer je polja na stotine, na tisoče hektarjev, poleg tega pa le malo travnikov in pašnikov in živine v primeri z zemljo jako malo. In vender bi ne mogel kaj očitati ne tem ne onim. To se sicer zdi mnogemu čudno, pa je vender resnično in pravilno, k e r j e krajevnim razmeram primerno. Teh razmer seveda ne bom pojasnoval, ker bi bilo preobširno in so sploh za nas premalo pomenljive; navesti sem hotel le vzgled, da ni mogoče r'reči: toliko velika kmetija ima naj toliko živine. Kmetovalec, ki hoče razmeram svojega kraja primerno dobro gospodariti, premisliti mora dobro, da zadene pravo, ko določuje število živine in korist, katero od nje zahteva. Pri tem se mora ozirati na nekatera obče veljavna vodila. Če se vprašamo, kako je s to rečjo pri nas, odgovoriti bomo morali ve'činoma, da imajo posamezni gospodarji živine preveč in premalo. Kako je to mogoče, razvideli bomo kmalu. Kmetovalec prideluje na polji različne pridelke, katerih potrebuje za življenje. Poleg njih pa mu ostaja tudi odpadkov, katerih sam ne more porabiti, na pr. slama, odpadki od kmetijskih obrtov i. t. d. Zavreči bi jih bilo škoda, torej je treba misliti, kako bi se dali dobro porabiti. Tu pride žival, ki take odpadke použije in jih iz-premeni v meso, mleko, volno, delo i. t. d. Živina je torej sredstvo, po katerem kmetovalec za se neporabne reči pretvori v porabne. Tu se nam uže vsiljuje misel, da imej kmetija toliko živine, da bo vse take odpadke mogla použiti. Toda opazujmo le dalje! Lahko opazimo, da žival ne porabi vsega, kar je použila, ampak mnogokaj izloči iz sebe. Celo tedaj, če nikake koristi od živali ne dobivamo, moramo jo krmiti, ker tudi za samo živlienje potrebuje krme; tisto pa, kar se je v telesu porabilo in doslužilo, žival tudi izloči iz sebe. Živalski odpadki za žival neposredno nimajo nikake važnosti več, in čim prej jih odstranimo, toliko bolje zanjo. Toda izkušnja nas uči, da so živinski odpadki velike vrednosti za kmetovalca, ker ž njimi dajemo polju nazaj nekaj tistih snovi, ki smo mu jih s pridelki vzeli. Čim manj gnojimo, toliko manj pridelujemo, če pa gnojimo dobro, pa tudi več pridelujemo. Aha, mislimo si, ne bomo le toliko živine redili, da bi použila odpadke od poljskih pridelkov, ampak toliko, da nam bo dajala zadosti gnoja, da nam polje preveč ne opeša. Če nam bo krme zmankovalo, bomo jo pa še posebe pridelovali. Bili so časi, ko so kmetovalci re3 največ le zaradi tega imeli po več živine, ker so jim polja vsled preslabega gnojenja silno opešala; toda krmili so jo slabo, češ, da jim je neznosno breme, a potrebno zlo. Mi pa se vglo-bimo zopet v naše premišljevanje ter začnimo računiti. Stvar se nam čim dalje bolje svita. Živina nam mnogo neporabnih reči pretvori v porabne, pomaga nam delati, in celo njeni odpadki so v kmetijstvu prevelike važnosti. Živina nam daje mnogokaj, kar uživamo ali pa dobro prodamo. Tu se prepričamo, da je živina tudi glavnica, ki se v pametnem gospodarstvu dobro obrestuje. Živinoreja je lahko v gospodarstvu jako plo-donosna panoga. Mnogi mislijo, da odločuje število živine zvedenost gospodarjevo ali pa njegovo premožnost. Zato ni malo ponosen, če tu ali tam sliši: „Kaj ti, — ti, ki imaš toliko in toliko repov ali glav v hlevu!" — Jaz pa pravim, da število samo na sebi še nič ne pove. Naj bode 100 „repov" ali „glav", če pa tisto, kar re zraven drži, nič prida ni. Torej raje manj, pa boljše živine, katero bo mogoče pošteno krmiti, nego mnogo slabe, ki se komaj po konci drži. Z ozirom na to trdil sem zgoraj, da imamo mi mnogokrat zasedanje razmere preveč živine. Kaj ti pomaga 20 ogrodi v hlevu, če pav žival ni več vredna nego 40—60 gold., vse skupaj torej 1000 gold. Kako vse drugače je v krajih, kjer za živinorejo zelo skrbe. Za vzgled navedem naj zapadno Švico, kjer je bila ta-mošnja pisana (cikasta — simental-ka) živina vlani povprečno po 350—450 gold. Če vzamemo povprečno ceno 300 gold., vredno je tamkaj 20 dobrih plemenih goved 6000 gold. Jeli, precejšnja razlika v primeriz našo živino! Toda nikakor ne mislim, da bomo mi Švicarje brž dosegli, če se poboljšamo; to ne gre tako brzo. Precej vode izteklo bo v morje, predno se vsaj nekoliko porav- namo. Pač pa lahko trdim, da v malih letih moremo povzdigniti živinorejo do dvojne sedanje vrednosti, V obče je znano, da slabo krmljena živina daje manj koristi, nego drobro krmljena. Vprežna živina ne more tako vztrajno delati, molzna živina daje manj mleka, pitanci se slabo pitajo i. t. d. Tu se lahko zgodi, da kmetovalec od živine nima nič koristi. Isti nedostatek provzroči tudi predobro krmljenje. Kdor svojo živino predobro krmi, zavrže v krmilih mnogo redilnih snovi, ker se živina ne more z'vsemi okoristiti. Le tisti kmetovalec, ki pozna svojo živino in krmila, katera ima na razpolaganje, mogel bode uspešno pečati se z živinorejo. Zato pa mora vedno pridno opazovati, premišljati in računiti. Mnogokrat bode spoznal, da mu skrbno in pametno oskrbovana živina mnogo več nese, nego polje, oziroma pri-dolovanje žita. V tem slučaji mu seveda ne kaže drugega, kakor tudi na polji pridelovati krmo in nekoliko manj žita. Če pa je mogoče kupiti krmil ceneje, nego jih v je moči doma pridelati, takrat odločil se bode za nakup. Če pa vidi, da žito lahko ceneje kupuje, nego prideluje, odločil bode še več sveta krmskim rastlinam. Kjer pa se živinoreja ne sponaša povoljno, tamkaj je treba več sveta preorati, in ker ne dostaje hlevskega gnoja, treba je kupiti umetnih gnojil. Tako določujejo neštevilne različnosti v krajevnih razmerah število živine na kmetiji; le da jih mora kmotovalec spoznati, in da jih spozna, za to naj se potrudi. Naša dežela je živinoreji ugodna. Kmetovalci naj se s temi ugodnostmi okoristijo, in imeli ne bodo le boljše, ampak lahko tudi več živine. F. Š. Poraba praznega satja. Velika prednost panjev s premičnimi satniki je, da je veliko laže rabiti prazno satje, kar je zelo važno v umnem čebelarstvu. Vse prazno satje se lahko za prihodnje potrebe prihrani, ker je na satnike ali pa v okvirčke prilepljeno. To pa zopet čebelarju mnogokrat koristi, če ima kaj prida lepega, seveda neprestarega ali črvivega satja prihranjenega. Kaj hitro ti, na priliko, prvi roji napredujejo, če jih namesto v prazne panje v satje vsadiš ali vgrebeš; in če že imaš panje s premičnimi satniki in sam delaš roje, čudil se boš, kako hitro se bodo pleme-njaki, katerim si bodisi prve ali druge roje vzel, opomogli, ako jim namesto tistih satov, katere si jim za narejene roje s čebelami in zalego vred odvzel, praznih pa že dodelanih satov nazaj daš, naj bodo že na satnike ali v okvirčke delani. Kolikokrat čebelarji, posebno če je ob ajdovem cvetji dobra paša, praznega satja iščejo in ga dobro plačujejo, da ga potem ali v panje nastavljajo ali pa v škatlje devljejo! Kes je sicer, da si tudi čebelar, kateri ima le navadne panje, več ali manj praznega satja lahko prihrani in tudi lahko porabi; ali še veliko laže stori to tisti čebelar, kateri ima nove panje, ker mu ni drugega treba, kakor samo to, da takrat, kadar čebele trga, iz panjev pobere satnike ali okvirčke s praznim, ali pa le malo z medom nasmetenim satovjem, čebele proč omete in satove v prazne panje obesi, potem pa, kadar čas za to pride, poklada jih ali v škatlje ali pa čebelam v panje. Tako čebelam veliko truda in dela, sebi pa veliko medu prihrani, zakaj čebele ne nosijo voska naravnost iz cvetlic, ampak ga delajo iz použitega medii. Najslavnejši čebelarji sedanji pa sploh trdijo, da morajo čebele 10 —15 iti? medu použiti, predno 1 kg voščine ali satine narede. Če je pa tako, vsak lahko spozna, kolikšno škodo sami sebi delajo tisti čebelarji, kateri še mlado in dobro ohranjeno satje prodado ali v vosek pokuhajo! Le zopet računajmo: Če 1 leg voščine ali satine prodaš, dobiš za njo 80—90 soldov, če pa 10—15 kg medli za pitanje kupiš in ga po 60 soldov plačaš (kar pa ni posebno drago), dal boš zanj 6 do 9 gld. Ali nisi torej popolnoma sam svoj tat, če mlado in še dobro ohranjeno satje prodaš ali pa v vosek pokuhaš? Umen čebelar bo prodal ali v vosek pokuhal le tisto satovje, ki je uže prestaro ali črvivo ali sicer kaj omadeževano, mlado in lepo satje pa, bodisi čebelno ali trotno, prihranil si bo za svoje panje in škatlje in ga v svojem času porabil. To bo pa veliko laže storil, če ima nove, ne pa če ima le stare panje. Premrzla vinska klet. Mnogo vinščakov misli, da mrzla klet vinu prav nič ne škoduje. Ta misel je pa napačna, in prav lahko se pripeti, da se vsled neskrbnosti po zimi klet močno ohladi in se vino pokvari. Vemo, da imajo nova vina, ki so jeseni dokipela, še vedno nakaj sladkorja v sebi, kateri se šele pri po-znejšnjem kipenji do cela razkroji. Da pa vino kipi dovolj močno, potrebna je gotova toplota, ki je ne sme biti pod 12y2 °C., drugače se kipenje popolnoma ustavi. Če se torej takrat, kadar se novo vino ohladi do toplote v kleti, klet hitro ohladi pod imenovano toploto, popolnoma poneha kipenje vzlic temu, da ima vino še nerazkrojenega sladkorja v sebi. Tako vino je prihodnjo pomlad in poletje vedno v nevarnosti, da se ne izpridi. Črna vin& sicer navadno uže po zimi popolnoma pokipe, zato pri njih nevarnost ni toliko velika, vender pa lahko nastane druga neprilika. Ako se črno vino hitro ohladi, da iz sebe neprimerno veliko grampe (Weinstein). Grampa se usede iz vina v tako majhenih koščekih (kristalih), da jih niti s prostim očesom ni videti, vender pa potegnejo na se zelo veliko barvila iz vina. Ako preiskuješ črno vino, ki se je prav hitro močno ohladilo, najdeš na dnu prav tino rdečkato-rjavo blato, ki ni nič drugega nego fini koščeki grampe prevlečeni z vinskim barvilom. Taka vina torej izgube barvo, kar je vsakakor napačno pri črnini. Po naših pokrajinah nikakor ni težavno preprečiti zlih nasledkov mraza, kajti, če je klet količkaj dobro zidana, uže zadostuje, da so okna in vrata dobro in skrbno zaprta. Po lesenih kleteh in po tistih, ki so skoraj popolnoma nad zemljo, je pa pravo toploto teže vzdržati in treba je pomagati z drugimi pripomočki, da je v kleti primerna toplota po zimi. Iz tega je razvidno, da je dobra tista klet, v kateri po zimi nikakor ni toplo pod 14« C. Naše tržne cene. Ivo je pričel 1. 1887. izhajati »Kmetovalec" kot samostojen list, začeli smo tudi priobčevati tržne cene, ker so se nam zelo važne zdele za vsakega mislečega gospodarja. Dozdevalo se nam je pa, da se naši gospodarji zelo malo za nje menijo, zato pravimo odkritosrčno, da tega dela našega lista nismo nič kaj z veseljem prirejali, in ker nam je največkrat prostora primankovalo, smo tržne cene celo izpuščali. Leta lS^O. nismo sploh tržnih cen več prinašali, a to je bil povod, da smo do-znali, da se jako mnogo naših gospodarjev prav zelo briga za tržne cene. Vsled tega pričeli smo 1. 1891. z večim veseljem priobčevati tržne cene, in sicer obširnejše nego kedaj poprej. Spoznali smo, da smo s tem pridobili mnogo prijateljev našemu listu, zato smo ukrenili, 1. 1892. priobčevati še obširnejša tržna poročila. Uže v prvi letošnji številki smo objavili obširnejše tržne cene, in došlo nam je jako veliko priznanic za to novost, zlasti od trgovcev po vaseh, ki nimajo drugod prilike, da bi zvedeli za cene. Prijavljenih nam pa je še mnogo drugih želj glede tržnih cen. zato obetamo, da jim bodemo izkušali ustreči počasi. Uže današnia številka ima zelo popolnjene cene deželnih pridelkov; da nam je pa bilo mogoče v tem pogledu ustreči mnogostransko izraženim željam, zahvaliti se imamo ljubeznivosti tvrdke Moises & Neu-wirth v Ljubljani, katera nam je drage volje obljubila podajati pristna tižna poročila o cenah deželnih pri delkov v Ljubljani za vsako številko posebe. O sedanjih trfcnih poročilih v našem listu pristavljamo naslednia po asnila : Ž—1 ji, da bi priobčevali Ljubljanske žitne cene za tOU kilogr, a ne za hektoliter, za sedaj ne moremo ustreči, ker L ubljanski tržni komisarijat beleži cene le za hektolitre Izkušali pa bodemo, da se to izpremeni, ker je ta želia ne le opravičena, ampak ta izpremba tudi zelo potrebna. Glavna mesta, zlasti < na, katera so svetovna tržišča, so merodajna za cene, in to največkrat za več držav. Tako so na pr. Budapeštanske žitne cene merodajne za vso Avstrijo, pa tudi za Nemčijo. Dunaj ima v tem pogledu veliko maniš • važnost. Cene goveje živine na Dunaji nimajo sicer za nas nobene vrednosti, vender pa kažejo, če gre cena živini kvi>ku ali ne, in to pa vpliva tudi na naše cene Pač so pa Dunajske cene merodajne za prašičje salo in /a loj. Glede sladkorja odločujejo Praške tržne cene. a tudi Dunaj je važno sladkorno tržišče. Špiritove cene so enake važnosti na Dunaji kakor v Budapešti, omeniamo pa, da so zabeležene špiritove cene na Dunaii in Budapešti brez da\ka, v Ljubljani pa z davkom, in sicer brez deželne doklnde. Petrolejeve cene smo vzeli Dunajske, a » ižne so Reške, katere nam pa žalibog niso na ra/.polag . Cene kavi smo vzeli Tržaške in Hamburške, a »trnkovmaki so nam zatrjevali, da je dandanes gibanie Hamburških kavnih cen važnejše nego Tržaških, in sicer tudi za Avstrijo. Tržne cene kavi v Hamburgu veljajo za nO klgr . in sicer v nemških markah. Nemška marka je danes v našem denarji preko 58 kr. Za kavo iz Hamburga se plačuje pri nas še carina. Razna re6i. — Uši na govedi *e navadno drže le raed rogmi in okoli njih, k večetuu na obeh st aneh vratu Ako so se pa uši že dalje zaredile, kaže to. da se nihče ni brigal za ušivo goved. Najpriprostejše. n.ijc- n>jše in prav ni>> škodljivo sredstvo zoper uši je ribsovo olje s katerim se ušiva dlaka dobro odrgne in to vsake tri dni. dokler uši nt* izginejo, če se razen tega še vsa dolga dlaka i>o«triže. pot m je uspeh še bolj gotov — Vpliv snega na rodovitnost zemlje. Splošno je razširjena misel, da sne«;, k»lik»r dlie leži. naredi zemljo ro-dovitnejšo Ta učinek snena prihaja od t«»d. ker snežene megle, oziroma sneg, vzamejo iz zraka amonijak ter ga oddado kot važno gnojilo zemlji Kolikor i o&umje sneg tali, toliko več amonijaka zemlja polije. K or že jes-rii svojo zemljo grobo obdela, da snežnica ne more odieej am^ak da zemlja vso popije, ta prav dobro skrbi za rodnost svoje zemlje — Več rezanice nego sena za konje je boljše, tako so pokazale izkušnje Ako se j" koniem dajalo več sena, a manj rezanice, postali so leni ter se močno potili tudi pri lahkem delu. Ako se je pa narobe dajalo več rezanice, bili so konji čili in se niso potili. Te izkušnje kažejo, da je najboljše konjem pokladati zobanje, pomešano z rezanico in nekoliko namočeno, zraven tega pa prav malo sena. — Rušina je izvrstno gnojilo trtam. Vsak ve, da je spočit vinograd ali kaka pušča boljša za nov vinograd, nego če*se vinograd kar prekoplje ter v novega premeni Če opuščen vinograd obseješ za tri do šest let z deteljo in travo ter potem na tako zaledinjenem prostoru narediš npv vinograd, bodo ti trte veselo uspevale. Za zboljšanje vinogradne zemlje ni ga boljšega sredstva, nego je rušina Ob Renu, koder onemogle vinograde takoj v nove spremene, narede jih le s tem rodovitne, da k sajenicam zakopljejo rnšino. — Da se odstrani iztrebek (posteljica) iz krave, priporočijo to le domače sredstvo: Vzemi veliko čebulo ter jo sestrgaj na krožnik, sestrgano pa deni v kako ruto ter odtisni sok. Ta sok vlij v močno steklenko z dolgim vratom ter pri-deni toliko šjirita, kolikor je soka, in pa '/8 litra vode. To tekočino daj kravi, in če se čez tri dni še ne iztrebi, pa ponovi to zdravilo, kar bode pa redkokedaj potrebno. — Kompost ali mešanec je za travnike eno najboljših gnojil, a se mora raztrositi uže pred zime. Priporočamo takrat primešati komposta pepela, gipsa in saj. — Visoke jasli so konjem vedno škodljive, posebno pa žrebetom. Žrebeta, ki jedo iz takih jasli, dobodo šibek in udrt hrbet. — kaj to pomeni, pa ve vsak konjerejec. — Nekaj O cepljenji trt. Ker je cepljenje trt dandanes tako važno, dovoljeno mi bodi objaviti, kako je trtne cepiče sveže ohraniti do pozne pomladi. Tedaj, t. j. ko jenja prvi sok, je namreč najbolje pričeti c