181
Starozgodovinske stvari.
Starine prvih časov srednjega veka.
Kolikor starejše so listine, toliko več so vredne in toliko bolj so zanimive razprave, ako se ž njimi do zaželenega rezultata dospe.
S svojimi lanskimi priobčili v „Novicah" spravil sem važno pojasnenje gosp. Piskarja o „Bocksruck-u" na dan, o katerem so se na pr. dr. Meiler „Regesten der Babenberge", potem koroški, štajarski, bavarski in kranjski zgodovinarji zaman trudili, pravo lego te ustanove sv. Antona določiti. Naj tedaj gosp. Piskarju tu javno zahvalo za njegov trud izrečem, da je rešil znamenito zgodovinsko zagonetko.
Takih bolj ali manj važnih , pa še nejasnih stvari nahaja se v naši kranjsko-slovenski zgodovini, kakor mi moja zbirka kaže , ne malo. Poskusimo torej zopet eno rešiti, namreč to-le:
1063, 26. sepč., actum juxta flumen Fisik.
Cesar Henrik IV. daruje briksenskem škofu Alt-vinu dva hriba (montes) „Steinberch" in „Otales" med „Linte" in vodico „Steinbach'* v marki mejnega grofa Ulrika.
To listino in regest sem nekaterikrat v raznih knjigah zasledil, toda vedno z nepravim zasledovanjem krajev. Naj zato svoje mnenje objavim o tem, kje te kraje iščem. Če pa kedo kaj boljega vć, naj v pojasnilo naše zgodovine blagovoli svoj spis „Novicam4* poslati. *) Se ve da tacega pojasnila smemo le od domorodca pričakovati, ki je v onih krajih doma in mu je ondotno krajepisje popolno znano.
Krajev z imenom „Steinberg" je na Kranjskem po imeniku „Landesgesetzblatt 1857" šest; pravi bo menda v fari Trebnje (Stamperg); tam se nahaja tudi kraj „Steinbach" = Kamni potok; kje pa bi se „Linte" (Lipa" in „Otales") **) tam nahajala, mi ni znano.
V spričanje, da baje prav sodim, navodim re-geBt iz znamenitega preddvorsko vitrinjskega listinskega transsumpta,   kateri se glasi:   „Grofinja Hedvika, mati
*) Listine in razlage bom v knjigah pozneje priobčil, prehiteti pa se nočem, ker vsaka dobra stvar potrebuje časa.
**) Za vodice, gore, hribove itd. še nimamo na Kranjskem imenskih katalogov.
grofa Bertolda pl. Bogen, je podarila po Henriku ,.pris"*) v Vitrinje (samostan pri Celovcu) devet zemljišč s prispadajoščinami z naslednjim omejenjem: v prvo po širokosti od potoka „Steinbach" do sv. Lorenca na hribu (super montem) in po dolgosti od potoka,; ki tik pod hribom Vačje (Vasche, to je, Vačje, ne Watsch) memo teče, do vrh hriba. Zlasti je grofinja Hedvika dala samostanu Vitrinje grič, ki je bil pripraven za pozidavo grada, in kjer je uže nekdaj grad „Vasche'' stal.
Ta regest kaže nam znamenite zgodovinske starine, katere se budo v svojem času razjasnile, za zdaj pa nam gre samo za določbo krajev, kj e da se nahajajo: „8 te in bach4*, ki bo poprej omenjeni kraj v fari Trebnje; Št. Lorenc**) je tudi v fari Trebnje, in Vačje se nahaja takoj v sosedni fari mokronoški.
Prosim toraj, naj nam kdo pojasni iz omenjenih krajev mestopisje o tej zgodovinsko nejasni stvari, namreč oziroma „Linte" in hriba „Otales"!
Prej omenjeni preddvorsko-vitrinjski trans-sumpt, ki obstaja iz kakih 12—13 listin čudno vkup skopičenih, in je v „Mitth. des hist. Vereins fur Krain 1847" str. 34 — 36 natisnen z nepravim nemškim rege-stom, mi daje povod, svoje dozdaj določene preiskave obelodaniti.
V koroškem zgodovinskem arhivu nahajata se dva izvirna pergamenta tega transsumpta: prvi z letnico 1154, ko je oglejski očak Peregrin ^Sponheim-Lavand-dolec) preddvorsko cerkev samostanu Vitrinje podaril. V „Catalogus cleri dioec. Labac." je čisto napačna letnica 1156, ta letnica je od daritve Alberta iz Guten-berga; dalje mi je čisto neznano, da bi bila v listini 1164. omenjena grofa Ulrik (škof trevizanski) in njegov brat Meinhard „de Schonberg'* tudi grofa iz Trebnjega pri Beljaku,***) kakor se to v ljubljanskem du-hovskem katalogu čita. ****) Drugi pergament z letnico 1156 je kakor poprej rečeno, transsumpt nekaterih listin, od katerih originalov ni več razen iz leta 1154, ki je v ta transsumpt pomanjkljivo vpleten.
Celi pergament pa se do zdaj še ne da natančneje določiti, ko tako-le: leta 1146, 17. novembra je potrdil papež Evgenij vitrinjskemu samostanu zemljišča, ki mu jih je podaril grof Bernard (Sponheim-Lavanddolski) od 1. 1142. do 1146., in vtem potrdilu ne najdemo še nobene omembe o Preddvoru.
Malo bolj zdolej od začetka omenjenega transsumpta se bere: „anno igitur incarnationis dominice miliesimo centesimo quinquagesimo quarto tempore christiane milite euntis Jerlm. (Jerusalem) adversus gentilem rabiem illustris Carinthiorum comes Bemhardus Christi cruce se armavit, quo tempore exordium fundationis curtis, que dicitur Newnhoven habens itd.**
Omemba koroškega grofa Bernarda (Sponheimca), ko je bil pri križarski ekspediciji zoper Turka , kaže nam začetek teh podaril v okraji Preddvor (Hoflein, nekdanja podružnica Kranja) iz prve četrtine leta 114?, ko se je križarska vojska zbirala,  ker grof Bernard,
*) Baje iz Brez na Gorenjskem? Škoda, da nikdo ne zasleduje kraja tega poimenovanja, ker rodovina iz kraja tega imena je jako važna v prvotno-latinski zgodovini Kranjske, Koroške in Stajarske, in listinsko dokazano , najstarejša in najznamenitejša ministerialna rodovina Kranjske.
**) Od tukaj bodo in v zatiških listinah nabajoči se vitezi ,,de sancto Laurentio".
***) Primeri to v „Arch, fur Geogr. Gesch. Kriegs- und Staatskunde 1830, II. 437 ff."
****) Tako se čita pod faro Mošnje.
ustanovitelj Vitrinj, je končal slavno svoje življenje leta 1148. v boji s Turkom za sv. vero.
Letnici 1154. in 1156. sem uže omenil, — zdaj je še vprašanje: katera letnica bi bila prava za potr-jenje Bertolda IV., vojvode Meranskega (dalmatinsko-hrvatskega Primorja)?
Leta 1880. so dobili Andeksi po Dachau-cih vojvodstvo Meransko, in Bertold IV., ki je živel do leta 1204., je potrdil vse v omenjenem transsumptu brez reda vpletene regeste. Za tako važno potrjenje pa moramo iskati pravega trenotka, in ta je najprej najti v letnici 1189, 18. maja, ko je bil Bertold IV. vojvoda Meranski v Beču na potovanji pri drugi nemški križarski ekspediciji v Jeruzalem proti nevernikom. To je bil gotovo važen trenotek Vitrinjem , da so si dali vse po njegovem očetu Bertoldu III. grofu (trga) Kamnika in graščinstva Karneka,*) sorodnih grofovskih ro-dovin, svojih in njihovih ministerialov podarjeaa posestva potrditi.
Vse druge podaritve se ne dad6 zanesljivo določiti; treba bi bilo vsako v tej listini nahajajočo se vitežko ro-dovino še posebej preiskavati; to pa se bo še le takrat moglo storiti, kedar bomo imeli listine sobrane z natančnim obsežkom. K temu pa lahko vsak drobtinice donasa če tudi ni zgodovinoslovec; dosti je, da se naznani, kje da se nahajajo starinski ostanki takega ali enakega poimenovanja in kakove so vrste, kakor sem uže poimenovanja itd. lansko leto razložil. Tako bode zrno k zrnu pogača, kamen h kamnu palača.
Franc Sumi.
182
*) Bertoldus, comes de Stein, ni iz junske doline, kakor meni bavarski dvorni arhivar baron Oefele, ampak Bertold III,, Bin Bertolda II., in Zofije, grofinje Krajne, po kateri so An-deksi v posestvo Kamnika in drugih posestev na Kranjskem prišli, toda ne vseh, mnogo tudi po Zofiji Višnjegorski. Bertold IV. je bil bre* dvoma vdeležen pri teh podaritvah, ker bi sicer ne bil imel pravice kot čisto tujec toliko in tako važnih podaritev potrditi.