St. 42. Trst, nedelja dne 11. februarja 1912. Ljubljana Leto I. NEODVISEN Pncama7lia ct A. l/in «Ju,rol< ’z*laia vsakdan —tudi ob nedeljah in praz-rUbaiUcZlld bi. Vlil- nikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefrankvr rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulica S. Francesco d' Assisi. št. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne poSiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu »Malič* v Ljubljani. — Po poiti sprejemano stane „Jutro“ mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasi: i mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaSevanju primeren popust. Mali oglasi : 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko. Nasilje naj rodi odpor! Na Hrvatskem se vlada že dolgo samo s pomočjo nasilja in se duši z najbrutal-nejšimi sredstvi v kali vsak narodni odpor, vsako gibanje opozicije, v katere taboru se nahaja vse hrvatsko in srbsko ljudstvo na Hrvatskem. Odkar je pa prevzel vlado novi ban Čuvaj, se je nasilje že povečalo, režim je postal naravnost neznosen, vlada se cinično posmehuje vsem veljavnim zakonom in postavlja svojo voljo, oziroma samovoljo za najvišji zakon, ki se mu mora pokoravati vsakdo, ki noče imeti opravka — s policijo ifl orožništvom. Vsak izraz proste misli je danes na Hrvatskem popolnoma onemogočen, vsak najmanjši odpor je vdušen takoj v kali z brutalno silo in ako je kdo tako naiven, da se obrača za pomoč na Dunaj, ga zapro S Hrvatskega se ne more slišati noben glas protesta, ali Hrvatska ni osamljena, okolo nje živijo rodni bratje Hrvati, Srbi in Slovenci in ako ni mogoče protestirati proti Čuvajevim nasiljem na samem Hrvatskem, bi se morali slišati protestni klici iz vseh sosednjih dežel, v katerih prebiva naš narod, ki bi moral v vsakem slučaju manifestirati svojo solidarnost sedaj s brati na Hrvatskem. In vendar se je na Slovenskem samo enkrat javno protestiralo proti Čuvajevim na-silstvom — na shodu v tržaškem .Narodnem Domu* — v Dalmaciji je pa povzdignil svoj glas proti brezzakonju, ki vlada na Hrvatskem, deželni zbor, ki je v znak protesta radi nezakonitega razpusta hrvatskega sabora suspendiral eno svojo sejo. In nič več. Kranjski deželni zbor, v katerem irua večino S. L. S., ki vedno naglasa svojo solidarnost vsaj z Hrvati — Srbe ignorira popolnoma — ni smatral za potrebno pečati se z razmerami na Hrvatskem, četudi bi se to moglo opravičeno pričakovati od zbora dežele, ki je edina po večini slovenska Aii naših klerikalcev so same fraze, pa še te porabljajo samo takrat, kadar se jim ni treba bati nobene zamere „pri onih zgo-raju. ti bi jim pa gotovo zamerili, ako bi.v deželnem zbora protestirali proti razmeram na Hrvatskem, ki so jih ustvarili ravno oni zgoraj“, katerih zamere se naši klerikalci tako bojijo, da si ne upajo črhniti besedice, ako mislijo, da „onim zgoraj “ to ne bi bilo prav. Sicer pa, kako bi se mogli zavzemati naši klerikalci za preganjano opozicijo na Hrvatskem, ko sami niso nič boljši od Čuvaja, ko so vpeljali na Kranjskem skoraj ravno tak režim, kot vlada na Hrvatskem ? Ali ne izvršuje klerikalni deželni odbor na Kranjskem ravno tako nasilja nad naprednjaki, kot ban Čuvaj nad hrvatsko in srbsko opozicijo na Hrvatskem? Res je ta primera malo huda, ali opravičena je tudi in ravno zato je potreben močen odpor ne samo proti nasiljem na Hrvatskem, temveč tudi na Kranjskem. Ta odpor mora bili dobro organiziran in vsestranski, uprizoriti ga morajo združene narodne jugoslovanske stranke. Realizirati bi se morala čemprej ideja jugoslovanske koalicije, o kateri se je v jugoslovanskih političnih krogih že dosti govorilo in razpravljajo. Časi. ki jih preživljamo so zelo težki in resni, treba je tudi resno misliti nato, kako bi se dale razmere na slovanskem jugu spremeniti, moralo bi se nekaj ukreniti za našo obrambo in ohranitev. LISTEK. ' Nostradamus. V. Sedmo poglavje. Royal de Beauravers. IV. MAGIČNI KROG. Katarina se je zadihavala od razburjenosti ; hotela je zakričati, toda čutila je, da ne more geniti jezika; hotela je dvigniti roke in prositi milosti; toda roke so ji bile mrtev svinec. Ravno v tem hipu pa je iz-pregovoril Nostradamus: „Koga naj pokličem izmed množice ranjkih, ki jih družijo nevidne vezi s Henrikom, kraljem francoskim, da bo priča prisege, ki sem jo dal Katarini de Medicis, da jo hočem spraviti do nedeljene oblasti ? . .. N D, 0. nekdaj in sedaj. Trst, 10. tebr. 1912. Ni dolgo temu, ko je bila N. D.. O. še ponos trž. Slovenstva, ker je bila njeua moč velika. V Trstu je štela več tisoč članov. Vsak slovenski delavec je bil skoraj član N. D- O. Danes ni več tako. Sedanja N. D. O. ni niti senca bivše N. D. O., ki je vseedno, akoravno ni stala na stališču prave strokovne organizacije vsaj nekaj mogla koristiti slovenskemu delavstvu v Trstu. Danes je njena moč razdrobljena in nemogoče jej je stopiti v odločen boj za delavske interese, ker nima zadostno števlo bojevnikov. Delavci, ki so še člani N. D. O. ne posedujejo več nobenega navdušenja, nobene energije. In to je naravno! Delavec mora izgubiti veselje, ko vidi, da je nekdanja sloga in moč izginila; da ni več onega navdušenega in vztrajnega delovanja, ki je cvetelo eukrat v organizaciji ... In začudeno se moramo vprašati, kako je moglo vendar priti do tega žalostnega koraka. Kdo je kriv, da N. D O. ne nosi več nekdanje od strani vseh trpečih in zatiranih spoštovano ime ? Največ je temu kviva — mi tako pravimo, ker nam je zgodovina N. D. O. dobro znana — slovenska buržoaz-ja, ki se je bala napredka slovenskega delavstva v okvirju N. D. O. Gospodje tam — vsak zna kje — so videli s svojimi bistrimi očmi, da se oklepa slov. delavstvo v vedno večji meri N. D. O., da stem N. D. O. narašča bolj in bolj: zato ao začeli kovati načrte, kako bi se moglo preprečiti napredek N. D. O. To se je jako lahko zgodilo. To ni bil noben težek predmet. Nekateri delavski sovražniki so se vrinili na vodilno mesto. Prvi odbor n. pr. je bil sestavljen iz samih dolodajalcev. Torej, lahko se je podiralo, saj so imeli delavsko organizacijo nedelavci v rokah. Vodili so enostavno v svojo korist — in prav so imeli. Vsak za zboljšanje svojega položaja ! Več so škodovali in pripomogli do propada slovenski gospodje, kakor pa narodni nasprotniki in socijalisti. To je žalostno. Ako oni čutijo narodno, ako vedno govorijo o potrebi povzdige slovenskega naroda v Trstu, naj bi delali nato, da se izvrši dogovorjeno, ne pa podirati in uničevati. Pri delavstvu bi se morali poprijeti gospodje dela. Čas imajo in izobraženi so. Delavstvo vsled tega, ker nima prostega časa in potrebne izobrazbe na razpolago, ne more na narodnem polju toliko delati. Na narodnem polju to je na delavskem polju, k-?r slovenski živelj v Trstu tvori povečini delavstvo. Kdor pravi, da je naroden, mora tudi napraviti svojo narodno dolžnost, kajti kdor tega ne stori ni vreden slovenskega imena. Iti mora vsak, ki količkaj čuti ljubezni do svojega naroda, med delavstvo med narod in ga podučevati, da pride do spoznanja in stopi končno v vrsto drugih bolj kulturnih narodov. In to bi moral storiti vsak, ki se prišteva k narodnim bojevnikom, k koristnim in neškodljivim članom svojega naroda, bodisi bogat ali ubog. Naj še omenimo, da želja ustanoviteljev N. D. O. ni bila, da bi bila N. D. O. vedno podložna, štafaža, ampak samostojna in prosta organizacija. N. D O. naj bi bila enaka socialnodemokratični organizaciji, samo nepolitična in strogo narodna naj bi bila. In taka nikdar ni bila. Kajti, ko bi se na tem stališču nahajala bi morala hitro naraščati, ker bi v njej našel prostor vsak narodno čuteči slovenski delavec. Ko bi bilo dotičnim ljudem kaj ležeče na tem, da delavstvo.na- Koga, ce ne njega, ki ga ie Henrik francoski tolikanj objokaval, ljubljenega brata njegovega, ki je umtl v Tournonu, Franca Valoiškega ?* „Franca!“ je zarjula Katarina. „Oh, ne, ne! Ne njega! Nočem, da pokličete njega!* Menila je, da je zakričala te besede. Toda noben glas ni prišel preko njenih ustnic. „Franc Valoiški!“ je zaklical Nostradamus. *V imenu Sil te rotim, da prihitiš iz globočine vic. Franc Valoiški, vstani od mrtvih!“ »Ne,« je zakričata Katarina sama pri sebi, »ne!« In z obupnim naporom vsega njenega bitja se ji je posrečilo, privleči se par korakov dalje. Zdaj je bil veliki, z belim pajčolanom zastrti okvir na njeni desnici, a smaragdnozeleni baldahin na njeni levici. Nostradamus pa se ji je prikazal sredi začrtanega kroga, z mečem v roki, poln nadčloveške lepote, podoben arhangelu smrti. In zdajci je videla, da se spušča zastor, ki je zakrival okvir. Zenice so se ji preduje potom svoje organizacije, bi šli med delavstvo, ga organizirali proti teptalcem, proti kapitalizmu, bi gledali, da N. D. O. zopet povzdignejo, ne samo na nekdanje, ampak na boljce stališče. Ker pa tega ne storijo, je razvidno, da jim za napredek delavstva prav nič ni mar. No, in čista resnica je, da je bila N. D. O. do danes samo zato, da delavstvo pri napredku zadržuje. In pa tudi zato je bila, da so na njeni podlagi gotove osebe hotele doseči politično karijero. Delavci sami to vidijo. Zato pa so tudi izstopili, ker je bilo res tako. Nekdaj več tisoč, danes samo tri do štiristo članov, to so številke, ki potrjujejo resnično vsebino vseh navedenih stavkov. Hiter padec veseli vse nasprotnike delavstva. Nas, ki čutimo bič na plečih, to gotovo ne veseli. Mi vemo, da tega padca ne občuti samo tržaško delavstvo, ampak tudi drugo, razprostrto širom naše domovine . . . Znamo, da je bila ustanovitev N. D. O. upravičena, ker se je slovensko delavstvo potapljalo v soc. dem. stranki, ki je stala na stališču asimilacije manjšine in se tako odtujevalo svojemu narodu. Zato nam je tembolj žal, da je tako daleč prišlo. Iz slovenskih krajev. Iz Kranja. — Plesni venček podružnice trgovskega društva „Merkur'1 v Kranju -vršil se je dne 1. svečana v sokolovih prostorih. Že ob vstopu nas je lepa dekoracija kaj prijetno iznenadila, še bolj pa smo bili izne-nadeni, ko je pričelo prostore polniti cvetje kranjskih krasotic. Nismo kompetentni, da bi ocenjevali posamezne toalete, z mirnim srcem pa lahko rečemo, da so bile vse lepe. Po polonezi, katero je otvoril gospod predsednik, pričel se je neprisiljen in res zabaven ples, katerega posamezne točke je z priznano spretnostje vodil gospod Frane Crobath ml. Obisk s strani plesalk in plesalcev, ki smo smatrali to kot nekak zaključek plesnih vaj, bil je polnoštevilen, tako da smo našteli pri četvorkah do 40 dvojic, pri besedah pa 8. karejev. Pri drugi četvorki, katera je bila najštevilneja poklonila je voditelju plesa, ki je vodil tudi plesne vaje gospica Zdenka Pirčeva v znak priznanja obiskovalcev plesnih vaj krasno darilce. Ako pripomnimo še, da je trajal ples do ranega jutra in da je godba prostovoljne požarne brambe iz Kranja pri plesu prav dobro in res vstrajno svirala, mislimo da smo storili svojo poročevalsko dolžnost — podružnici trgovskega društva „Merkur‘’ pa le čestitamo na tej prireditvi. Sokol v Kranju opozarja ponovno na svojo X. veliko .maškarado „Bela reduta*1, za katero vlada prav živahno zanimanje. Ista se vrši kakor že zadnjič omenjeno na pustno soboto dne 17. svečana v lastnih prostorih. Vabila so se ta teden razposlala in če se je morda pri tolikem številu razposlanih vabil koga prezrlo, naj se obme pismeno ali pa ustmeno do društvenega tajnika C. Franca Crobath-a ml. Ker imamo precej tanka ušesa, smo izvedeli že za precej skupin kakor tudi posameznih mask, katere pa radi previdnosti rajše zamolčimo, kdor je radoveden — si jih bo že prišel ogledat. Tudi dekoracija dvorane bo marsikoga precej presenetila, kajti dela se že prav pridno. Kdor se hoče torej res dobro zabaviti, naj pride na to prireditev, kajti prepričani razširile, živci napeli: čutila je, da se ]i pogled kljub vsem naporom upira nepremagljivo v prostor, ki ga je obdajal okvir. Ta prostor je zavzemala velika kristalna šipa, za katero je valovala tema. »V imenu tajnih sil !« je izpregovoril Nostradamus iznova. »Franc Valoiški, brat Henrika Francoskega, rotim te, da se pokažeš kraljici, ki je tu navzoča!« Katarina se niti ni več poizkusila ganiti. Samo začutila je, da ji srce zastaja. Strah brez človeškega izraza jo je držal uklenjeno v svojih sponah. Mahoma pa jo je prešinil slaboten, onemogel drhtljaj : v temi, ki jo je obrobljal okvir, se je bila zarisala postava! . . . Postava z nerazločnimi obrisi, podobna belkasti megli : izprva se je zdela silno daljna, toda v manj kakor eni sekundi se je pokazala v jasnih potezah, in je bila komaj še dva koraka od zrcala ... je bila na zrcalu ... je stopila iz zrcala ... v sobo! »Franc!« je zahropela Katarina v dnu svoju duše, »Milost! Franc, usmili se in odidi !« smo, da bodo vabljive melodije vojaške godbe iz Gorice marsikoga zapeljale k plesu. Na svidanje in Na zdar! DNEVNE VESTI. Državna policija v Ljubljani. — Vlada je že dolgo želela podržaviti ljubljansko mestno policijo ali — denarja ni bilo, razun tega je pa ljubljanska policija „mestna‘’ še dolgo samo po imenu, ker njen šet Lanter je ubogal takointako samo Schwarza, ker je za trdno pričakoval, da postane še ravnatelj ’ državne policije, ko se ta ustanovi v Ljubljani. Zato se je Lamter tudi vedno prilizoval klerikalcem in nastopal proti naprednjakom, ker je dobro vedel, da se klerikalcem ne sme zameriti, ako hoče kdaj postati ravnatelj državne policije. No, sedaj je pa vlada že preložila deželnemu zboru kranjskemu zakonski načrt o podržavljenju ljubljanske policije, ker je rešila tudi, da denarno vprašanje na kaj enostavno način: plačuje naj državno policijo občiua in sicer naj žrtvuje v ta namen, nic več in nič manj — 130.000 kron na leto! Klerikalci bodo, seveda, tudi temu pritrdili, ker škodovati Ljubljani, to je njihovo največje veselje, oni so najsrečnejši, kadar morejo zvaliti na hrbte ljubljanskih davkoplačevalcev kako novo breme. Proti podržavljenju ljubljanske policije ne bo imel gotovo nihče ničesar, ker mestna je ljubljanska policija tako in tako tudi sedaj samo po imenu, v resnici je pa popolnoma pod Schvvarzovo komando, ali ako hoče imeti država v Ljubljani policijo v svojih rokah, naj jo ona tudi plača. Krivično je, da hoče imeti vlada od ljubljanske občine za svojo policijo veliko večje prispevke kot od tržaške občine in — soraz merno — tudi veliko večje prispevke kot od dunajske občine! Besedo ima občinski svet ljubljanski, ki se gotovo tudi oglasi. Kako podpiramo umetnost. Deželni zbor kranjski je zavrnil prošnjo akad. slikarja g. Riharda Jakopiča, ki je prosil za 20.000 kron brezobrestnega posojila, da plača svoj umetniški paviljon v Lattermannovem drevoredu v Ljubljani. Človek bi mislil, da bo deželni zbor kranjski, ko smo Slovenci vendar tako kulturen narod in gojimo in podpiramo umetnost na vseli poljih, gotovo ugodil prošnji slikarja, ki je žrtvoval vse svojo premoženje, saao da nudi priliko slovenskim umetnikom, da se dostojno predstavijo občinstvu in pokažejo, česa vsega je zmožen slovenski narod. Kaj še ! Če imajo druge dežele in drugi narodi toliko denarja, da lahko podpirajo umetnike, naj jih le, mi ga nimamo. Pri nas se podpira umetnike še-le po smrti in to je dovolj. Čemu neki trošiti po nepotrebnem denar. Toda vsa zadeva je silno žalostna. Oni ljudje, ki so ukradli iz vseučiliškega fonda 700.000 kron, da podpro že popolnoma falitno »Zadružno Zvezo" v Ljubljani, nimajo niti 20.000 kron, s katerimi bi pomogli umetniki, ki ima tolike zasluge za sazvoj slovenske umetnosti Pa naj še kdo reče potem, da smo kulturen narod. Nečuvano izzivanja tržaških Slovencev. Nemški listi poročajo, da je vlada kupila poslopje šolskih sester v ulici Besenghi za približno iniljon kron in da namerava tukaj ustanoviti drugo nemško gimnazijo v Trstu. Če so poročila nemških listov resnična, potem moramo smatrati ta korak centralne avstrijske vlade kot nečuveno izzivanje tr- «Franc Valoiški!« je dejal Magijec počasi. »Nostradamus te pozdravlja !« V istem trenotku in ne da bi jo bila videla korakati, je Katarina zapazila, da je prikazen sedla pod baldahin. Francev duh je bil oblečen tako, kakor gaje videla Katarina včasih, kadar je odhajal v bitko : ves v železju, razen glave, ki je molela nepremično izza vratobrana . . . Bila je brezkrvna glava s strašno srepimi očmi, ki so zrle na Katarino kakor prikovane. Katarini je zastajal dih ! Samo krčevito sigetanje je razodevalo, da biva v njej življenje. Tri jo je paroksizem strahu, obup groze, peklensko trpljenje, čutiti se v neposredni dotiki s smrtjo, s skrivnostjo, z nerazrešnostjo! Videla je, kar je nevidno človeškim očem . . , Duša se ji je zvijala v prsih, lomila se v peklenskem objemu te bojazni . . . Kurja polt jo je oblivala, lasje so se ji ježili . . . In zdajci se je “pogreznila v brezdno čeznatorne groze: Franc, duh Francev, je prihajal k njej! . . . Bližal seje . . . drčal, plaval je po smaragdnozeleni preprogi . . . POLITIČEN DNEVNIK žaških Slovencev. Nemci imajo v Trstu že tako eno gimnazijo, ki bi b;la prazna, ako je ne bi posečali Slovenci. Nemci imajo cel kup ljudskih in srednjih šol v Trstu, a vladi se menda to še ne zdi dovolj. S tem, da je vlada dovolila v Trstu revizijo ljudskega štetja, ki je dokazala, da je v Trstu skoro ena tretjina vseh prebivalcev Slovencev, naj nikar ne misli, da je že vse odpravila. Ljudsko štetje ji je bilo jasen opomin, kake dolžnosti ima tudi napram Slovencem. Skoro 70.000 tržaških Slovencev nima niti ene ljudske kaj še-le srednje šole in vlada gleda vse to popolnoma mirno. Na eni strani hoče izrabiti Slovence v boju proti upornim Italijanom, na drugi strani jih pa zatira kolikor more. Da si vlada s takim postopanjem ne bo pridobila med slovanskim življenjem v Trstu simpatij, je jasno. Dr. Krek v deželnem zboru. .Slovenski Nt.rod“ se čudi neotesanosti dr Kreka, kije kot poročevalec proračunskega odseka, demonstrativno zapustil deželnozborsko dvorano, ko so govorniki ocenjevali delovanje deželnega odbora. Mi se temu nič ne čudimo, nam je čisto umljivo to postopanje dr. Kreka, ki mu je — kot pravemu klerikalcu — parlamentarna dostojnost neznana stvar in manjšina bagatela, ki se jo lahko prezira in na katere mnenje se sploh ni treba ozirati. Seveda, taki so klerikalei samo v onih korpo racijah, v katerih so v večini, kjer so pa v manjšini, n. pr. v ljubljanskem občinskem svetu, zahtevajo, da se vpošteva manjšina še bolj kot večina. Taki so klerikalei in kot s takimi se mora računati z njimi. Oni so nepopravljivi in nepoboljšljivi; brezobzirnost in brezobraznost, to so glavne njihove lastnosti in ravno radi teh svojih lastnosti bodo — prej končali svojo politično karijero. „Edinost“ obsoja kraike. protežira pa tržaške oderuhe. O sežanskem oderuškem škandalu ve »Edinost* mnogo povedati, do-čim ni o tržaškem, o katerem se je v najrazličnejših slovenskih, laških, nemških, hrvaških in drugih listih, v nakaterih tudi prav obširno pisalo in poročalo, naša ljuba in nepristranska »Edinost* niti besedice črhnila. Ja seveda, v Trstu je bil radi oderuštva obsojen na en mesec strogega zapora milijonar, doeim sta v Sežani v enako afero vpletena le en navadni posestnik in pisar. Po nazorih naše „Edinosti“ se mora milijonar,e rešpektirati, in če tudi revne žrtve žive pokopljejo. »Tagesposta* proti Wastianu. Radi od-goditve štajerskega deželnega zbora vlada še sedaj med Nemci veliko razburjenje. Veči-uoma vsi nemški listi streljajo svoje pušice na znanega trmoglavca Wastiann, ki ima največ zaslug na tem, da so se pogajanja med nemškimi nacijonalci in slovenskimi klerikalci razbila. Celo „Tagesposta‘ bere Wastianu hude levite in mu očita, da je povzročil razdor v lastnem taboru nemško-nacijonalne večine. Silno ostro ga napada posebno radi njegovega samovoljnega in absolutističnega postopanja, ki je napravilo Nemcem samo škodo. Da taka in razna druga očitanja Wastianu. Ornigu in drugim nemško-nacijonalnim petelinom niso nič kaj všeč, je razumljivo zlasti radi tega ne, ker prihajajo naravnost iz tabora lastnih somišljenikov. No, Wastian bo te nemške buče že pravočasno znal ukrotiti kakor je treba in potem bo zopet mirna Bosna. Ubogi tržaški magistrat. Tržaški magistrat se je zopet enkrat pošteno vrezal. Kakor znano, je zadnje dni sneg pobelil več ali manj skoro vse pokrajine v Srednji Evropi in tudi Trstu ni prizanesel. Po tržaških ulicah so ležali taki kupi snega, da ljudje kaj takega že dolgo let ne pomnijo. Magistrat je bil radi tega v silnih skrbeh in ni vedel kaj storiti. Hočeš nočeš je moral poseči v svoje blagajne in odšteti sto in sto siromakom, ki so odvažali sneg. Sedaj pa na veliko razočaranje naenkrat dež, ki bi opravil zastonj vse delo, ki je stalo gotovo več tisočakov. Mestni očetje tržaški so silno razburjeni radi tega, da so tako po „nepo-trebnem“ razmetali tisočake, ko bi lahko in zdajci je bil nad njo! Katarina je iztegnila roke in se vrgla vznak: a Franc se je sklonil čeznjo! Franc je iztegnil roko ! . .. In s koncem prsta se je doteknil njenega čela. Tisti hip pa se je zgrudila z žalobnim krikom in se onesvestila. Ko se je Katarini vrnila zavest, se je zagledala v sobi, opremljeni s krasnim pohištvom v okusu tistega časa, v veliki sobi kjer ni razodevala nobena reč, da je domačin čarodej. Kraljica je sedela v naslonjaču, na mehkih blazinah. Nostradamus ves izpremenjen, mladega lica, ji je vneto in sgoštljivo dajal duhati neko vonjavo nato ji ju govoril dolgo s svojim glasom, polnim mogoče avtoritete, ter jo pomirjeval ukazujoč ji, da naj se ne boji ničesar in se spominja samo tega, da bo kmalu kraljica, Ob tej besedi, ki jo je vlil magijec, je Katarina oživela. Spomin na zarotbo ranjkega je oslabel v njenem duhu. Ne, saj ni videla svoje žrtve. Ne, prikazen Franceva se ni doteknila njenega čela . . . Sanjala je ! prišli tako poceni. Seveda, če bi vedeli gospodje že v naprej, da bo tako kmalu deževalo, bi raje pustili kupe snega na ulicah in jih izročili svoji usodi. Sicer pa ni nič hudega. Zunanje razprodajalce „Jutra“, ki nam še niso poslali obračuna, prosimo, da to storijo čem prej. Nekateri so zelo natančni in pošiljajo mesečne obračune redno in točno, na nekatere moramo pa po navadi zelo dolgo čakati. Prosimo torej točnosti ! Enako je tudi z naročniki : eni plačujejo redno in točno, nekateri pa plačajo šele, ko jim ustavimo dopošiljanje lista, tako, da moramo imeti radi tega nereda sitnosti mi in oni. Pri rednem plačevanju vsega tega ne bi bilo. V imenu njegovega veličanstva cesarja! C. kr. deželna sodpija v Trstu, je po predlogu c. kr. državnega pravdništva razsodila, da ustanavlja vsebina člankov: 1. »Korupcija* in 2. »Demoralizirana stranka* uvrščenih v časniku »Jutro * dd. Trst, 2. februarja 1912. št. 33, in sicer: I. a) od besed: „Ali da vladau do besed ,ki več da!' 3) od besed: »Kaj naj si misli“ do besed : „strankarsko sebičnih ozirov!“ c) od besed: »Če pa misli vlada* do besed : ,,ki ji bolj ugaja'. II. a) od besed: »Ti kršitelji za-cona“ do besed „kateregakoli zakona* b) od besed: ,da so duhovniki* do besed: vsake druge postave*, vse objektivne znake pregreška ad I.) po § 300 k. z. ad II.) po § 302 k. z. Potrjuje se vže uvedeno zaple-njenje imenovane tiskovine, pripoveduje se razširjanje iste in ukazuje se uničenje nabranih primerkov in istih ki se imajo še nabrati, kakor hitro postane navzoči odlok pravomočen. Razlogi: V odstavkih ad I.) se skuša druge k sovraštvu in zaničevanju zoper vlado nadražiti ; v odstavkih ad II.) pa se skuša druge k sovražnostim zoper duhovnike spodbadati. Očividno je torej, da imajo odstavki ad I.) vse znake pregreška predvi-djenega po § 300 k. z ; odstavki ad II.) pa vse znake pregreška predvidjenega po § 302 k. z. Za to se je moralo razsoditi kakor v dispozitivnem delu razsodbe navedeno. Trst, dne (5. tebruarja 1912. Tržaško mestno gospodarstvo. Po nekaterih tržaških ulicah, trgih in prelazih stoje kar cele luze, tako da je res nevarno, da se nam zaredijo žabe na sredini mesta. Trg sv. Katarine, sv. Frančiška d’ Assisi, ulica Nuova, Giosue Carducci, piazza Barriera vecchia, piazza Carlo Goldoni, in vsa ta slavna imena so izvešena čez tako strašno umazane in blatne ulice in trge, da je nas, kulturne Slovence sram, kako brezobrazno zanemarja naš ljubi tržaški magistrat tako krasnoslovno zvane kraje. Mogoče bomo Slovenci bolje skrbeli kakar dobimo »Prešernovo ulico* v Trstu. Tatinski slepar. V delikatesni trgovini Julija Kripa v Mariboru usluženi pomožni delavec Josip Sostružnik je dne 7. t. m. brez odpovedi zapustil službo. Ker se je to gospodarju zdelo sumljivo, je pregledal svojo blagajno in zapazil, da manjka 170 K denarja. Vrh tega mu je zn anjkala tudi pelerina, nekemu trgovskemu pomočniku pa ura z verižico in zlat prstan. Tatička je policij i vjela že naslednjega dne in ga izročila sodišču. Praktičen v obliki in po vsebini, lep po izvršitvi, tako se nam predstavlja ravnokar v 45. izdaji izšli časopisni katalog anončne ekspedicije Rudolf Moss e. Na obširnem časopisnem polju težko da je kako vprašanje, na katerega nebi odgovoril ta preizkušeni svetovalec. V zelo pregledni razvrstitvi vsebuje katalog vse podatke, ki jih inserent potrebuje Posebne vrednosti je katalogu pri dejani »Rudolfa Mosseja vrstomer* ki omogoča najsigurnejše računanje vrst in stroškov. To leto je izšel katalog malo pozneje, ker so se morali izvršiti razni popravki inserat-nih cen, ki so se pri mnogih listih zvišale radi povišanja tiskarniških taritov. Tudi to leto je podarila tvrdka Rudolf Mosse svojim naročnikom razun kataloga tudi elegantno pisalno mapo s koledarjem, v katerem ima vsak dan v letu prostor za beleške. Iz vsebine kataloga se vidi, da stoji tvrdka Rudolf Mosse kot anončna pisarna na vodilnem mestu. Iz izdelave karaloga in pisalne mape se pa vidi, da stoji tudi njena tiskarna na popolni višini. Šentjakobska Čitalnica v Trstu priredi na pustno nedeljo popoludne dne 18 svečana 1912. v veliki dvorani »Narodnega Doma* prvi »Ples otrok* pod pokroviteljstvu blagorod. gospej. Eme BarteljeVe, Rože dr. Gregorinove ter Mary dr. Staretove. Ples vodi plesovodja g. Josip,Bizjak. Svira orkester c. kr. 97. pešp. Med plesom nastop otroškega baleta, posebna skupina proizvaja : Češko narodno četvorko. Tri najlepše kosti-mirane deklice in tri dečki dobe krasne darove. Med odmorom šaljivi prizori. Paviljoni za sladčice in brezalkoholne pijače. Koncem zabave dobi vsak otrok darilo. Vstopnina: Odrasli 1 krono, otroci do 12. leta 40 stot. Sedeži na galeriji in okrog plesišča 60 stot. Lože po 10 K. Predprodajo vstopnic, sedežev in lož je iz prijaznosti prevzela ga Bičkova v Nar. domu. Prva tržaška narodna godba N. D. 0. Podpisani odbor naznanja tem potom vsem tov. izvršujočim članom, da se vršijo redne godbene vaje, pod vodstvom gospoda društvenega kapelnika Ferda Majcena, vsaki torek, četrtek in soboto točno ob 8 uri zvečer v društvenih prostorih ul. Marka št. 21. Nadalje se opozarja še vse one člane ki ne mislijo več sodelovati pri godbi in ki posedujejo društveno godalo, (instrument) obleko, in muzikalično knjigo, da isto nemudoma vrnejo odboru. Pri tej priliki vabi odbor vse one prijatelje glasbe, ki se mislijo učiti katerisibodi instrument, naj se pridejo upi-sati ob torkih, četrtkih in sobotah v društvene prostore. Ker ima društvo radi odhajanja mladeničev k vojakom in razne druge službe, več instrumentov na razpolago in ker se misli v najkrajšem času ustanoviti društveni orkester, pričakuje odbor, da oni, ki še niso vpisani._ takoj prijavijo svoj pristop v društvo. Že izvežbani godci dobro došli! Odbor Prve narod, godbe N. D. O. »Slovenski Hustrovani Tednik' je izdal za leto 1912. velik 124 strani obsegajoč koledar ki vsebuje zelo mnogo lepih, zanimivih slik, šaljivo povest, tabele za obresti itd. Koledarska vsebina je razdeljena vsak teden po eno stran, da se lahko napravijo za vsak dan beležke ne le sproti, temveč tudi že za naprej, da se ne pozabi kake zadeve, n. pr. kdaj poteče kak rok i dr. Zraven so tudi ra/.predelbe za zapisovanje dohodkov in stroškov za vsak dan in vsak teden. Taka uredba koledarja je jako dobra, ker se ljudje na ta način navadijo, da si zabeležujejo vse sproti ter dobe tako jasen pregled svojega stanja. Tak pregled pa marsikoga obvaruje izgub in nopotrebnih izdatkov ter neljubih sitnosti. Mnogo se je že pri nas pisalo o razumnem gospodarstvu in gospodinjstvu, a same razprave o tem nimajo uspeha. Uverjeni smo, da bo praktična uredba koledarja »Slovenskega Ilustro-vanega Tednika“ mnogo pripomogla k temu, da se bodo tudi priprosti ljudje navadili, da si bodo sproti zabeleževali vse potrebno Koledar »Slovenskega Ilustrovanega Tednika4 je bogato ilustrovan in ga radi praktične uredbe vsem prav toplo priporočamo. Stane 1 K. po pošti 20 h več. Naročniki ^Slovenskega Ilustrovanega Tednika* ga pa dobe poštnine prosto in brezplačno, N Točite se torej na »Slovenski Ilustovani Tednik*. Poskušen zavraten umor soproga. — Zakonzka Jožef in Marija Pesarič v Zibiki nista živela v najlepši medsebojni slogi. Prišlo je ponovno do prepira in dejanskih napadov, posebno pa radi tega, ker žena ni znala gospodariti z zaslužkom svojega moža. Mož je bil prisiljen vsako leto izseliti se na Tirolsko, odkoder je pošiljal ženi svoj zaslužek. Ko je prišel zadnjikrat ob novem letu domov, je mož na svoje veliko začudenje zapazil da je njegova žena noseča z diugim možem. To ga je silno razburilo Ko je ženi očital zakonolomstvo, mu je ona zagrozila z umorom in to tudi izvršila. Ko je šel Jožef Pesarič dne 3. t. m. spat, je žena pograbila sekiro in ž njo udarila moža z vso močjo po glavi in gornjem delu telesa. Na lice mesta došli soredje so nasilni ženski vzeli sekiro in jo zročili orožnikom. Pesarič je zadobil več jako težkih poškodb m je zelo dvomljivo, če po okreval. Predrzen tat. 20 letni delavec Janez Gajšek se je po 8 dnevni prestani ječi v Šoštanju podal v Št. Janž v Slov. Gorice in se vlegel na senjak postilničarja Martinca Ograjenška. Proti večeru se je splazil skrivaj na podstrešje, si tam nabral razne pred mete kakor obleko, perilo, jedila in tobak, nakar je odšel v vinsko klet, kjer se je za svoje nadaljne delo dobro pokrepčal. Tudi jedilno shranbo je obiskal in odšel odtod konečno še v spalnico zakonskih Ograjenšek, kjer je zmaknil par kronic. Toda pri stikanju je bil tako glasen, da se je gospa Ograjenšek zbudila in poklicala še svojega moža Janez Gajšek je skušal pobegniti, a se mu ni posn čilo. Ograjenšek ga je prijel in izro čil orožnikom, ki so ga odpeljali na okrožno sodišče. Janez Gajšek ima na sebi še par drugih tatvin. Sleparija s ponarejenimi živinskimi potnimi listi. Janez Krošl, posestnikov sin in Imenega pri Kozjem utihotapljal je že dalje časa govedo in konje. Ko je okrajno glavarstvo zvedelo zato, je ukazalo županstvu Imenem, da ne sme Krošlu dati nobe-nobenega potnega lista več. Krošl je začetkom meseca novembra 1 1. prodal v Lebe ru pri Gradcu večje število govede in konj, ter potne liste ponaredil. Še-le v Puntigamu pri Gradcu so prišli sleparijam na sled ter nato zaplenili vso govedo in konje. Janez Krošl se je moral za udi tega zagovarjati pred sodiščem, kjer je dobil kot odlikovanje za vse svoje izredne sposobnosti dvomesečno brezplačno stanovanje v luknji z ričetom. Ljubljenec sadkorja. Na celjskem kolodvoru je meseca januarija iz skladišča zginilo več blaga, posebno večja množica sladkorja. Tatu kljub pridnemu poizvedovaniu niso mogli izslediti. Pred par dnevi so orožniki zvedeli, da je neki mladi mož v neki delavski hiši v Teharjih pri Celju prodal ‘nekemu rudarju cel kos sladkorja. Tat je bil indentičen z nekim Francem Škerjancom, ki je bil radi tatvine že 15 krat predkaznovan. Ko je orožnik preiskoval njegovo stanovanje, je v resnici našel še par kosov sladkorja, katere je takoj konfisciral, nadebudnega dol-goprstneža pa odvel v zapor. Vlom in tatvina. Dne 6. t. m. je neznan tat vlomil v gostilno Matije Vračka v Ptuju in ukradel plačilni natakarici iz omare 100 K denarja. Isto noč je bila izvršena tatvina tudi v hotelu .Stadt Wien*. Tatvin je osumljen neki delavec, ki je pa še pravočasno pobral svoja šila in kopita in pobegnil. Cestni rop. — Dne 9. t. m. okolu 1. ure ponoči je šel v Wolfovi ulici v Mariboru stanujoči bolnišnični kontrolor Josip Ebner po Urbanski ulici proti domu. Kar se mu približa brzih korakov neka sumljiva oseba. Ebner se je hotel ogniti, toda v tem tre-notku je dobil že tako hud udarec po glavi, da se je zgrudil na tla. Lopov ga je tudi dvakrat sunil z bodalom v prsa. Ko je prišel zopet k zavesti, je zapazil da mu manjka 180 K, katerega mu je ropar ukradel iz žepa O napadalcu ni ne duha ne sluha. Predrzen ulom v Trstu. Včeraj zjutraj okolu 3. ure je slišal polic, stražnik Daneu v pritličju hiše št. 5 v ulici Capitelli nekako sumljivo ropotanje in je o tem hitro obvestil nekatere stražnike. Poiskali so g. Detosa ker v njegovi prodajnim je bil ropot — in ko so odprli vrata so našli sključenega na tleh nekega človeka, ki je bil že navrtal blaga;no, v kateri se je nahajalo ]6‘700 K. gotovine in 6000 kron v vrednostnih papirjih. Vlomilca, ki je bil dobro obskrbljen z raznim orodjem, potrebnim za vlome, so seveda prijeli, ali svojega imena ni hotel povedati, samo to je takoj rekel, da nima „komplicov“, da je >solo». No, na policiji bo ga spoznali kot Leop. Cureta, radi tatvine in ulomov večkrat kaznovaMega. Pri c, kr. mornarici služi sedaj že deveto leto, ker je večkrat desertiral. Položaj na bojišču. Te dni so po poročilih carigrajskih listov odpeljale ital. barke iz Bengazija okolu 130 ) italijanskih ranjencev oziroma mrtvecev na vojne ladije. V zadnjem času je prišlo v okolici Bengazija do ponovnih spopadov med Turki in Arabci, tekom katerih so bili Lahi vedno tepeni Seveda je treba te vesti sprejeti s precejšnjo rezervo, vsekakor pa je zanimivo da celo listi ne poročajo o teh spopadih ničesar natančnega. Mesto Bengazi je baje polno ranjencev, ki pripovedujejo nenavadno hudem odporu od strpni Turkov in Arabcev. Ciranajka dela Italijanom v resnici silne skrbi in vse kaže, da laška armada toliko časa ne more računati na kake večje vspelie, dokler ne stre turške moči v Cirenajki oziroma prisili Turke vsaj do defenzive. Kak je položaj v Tripolisu, kjer stoji večina italijanske armade. Poročevalec lista .Leipziger Neuste Nachrichten* poroča, da je situacija za Turke jako ugodna. Med Arabci in Turki vlada najboljše sporazumljenje. Mnogoštevilni porazi italijanske armade le še vzvišiyejo njih ponos in jih spodbujajo k nadaljnemu boju. Turška armada je naravnost izborno založena z orodjem in z vsemi življenskimi potrebščinami. Splošno prevladuje mnenje, da je položaj za Italijane tako neugoden, da na njih ofenzivo še par mesecev ni misliti. — Nove utrdbe, katere napravljajo sedi j Italijani zapadno od Gargareša, to dejstvo le še potrjujo, da se hočejo Italijani omejiti le na defenzivo in bombardma neutrjenih krajev. Sploh je položaj za Turke zelo ugoden. Vrh tega prihajajo še iz Benghazija vedno nova poročila o italijanskih porazih. Arabci so se sedaj že tako vživeli v vojuo, da niti ne mislijo na kaka mirovna pogajanja in so pripravljeni celo Turkom zabraniti umaknitev. Ni čuda, če so vsled vseh teh okoliščin Italijani že do grla siti mučne in dolgotrajne vojne in da mislijo operacije razširiti do Carigrada. V Rimu samem vlada v vladni hiši precejšnja poparjenost Listi že računajo z eventualnim odstopom kabineja Giolitti. Nihče se ne sme čuditi, če bi Italija naenkrat izjavila da je prigravljena priznati turško suvereniteto nad Tripolitanijo in Cirenajko in bi torej odstopila od svojega aneksijskega dekreta o katerem noče Turčija nič;sar slišati. Da je položaj na bojišču v resnici zelo resen, potrjuje najbolj poklic italijanskega generalissima v Rim. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 10 febr. .Mittags-Zeitung* poroča iz Rima : »Mnogo Časopisov poroča iz Florence, da se je princ Fridrichov dvorni maršal, grof Bismarck-Bohlen, ki se sedaj nahaja v Florenci, izrazil da obišče nemški prestolonaslednik v kratkem Italijo in svoja posestva v Italiji. Pri tej priliki obišče tudi laškega kralja Viktorja Emanula lil. — Časopis dostavlja, da nemški prestolonaslednik nima ftikakih posestev v Italiji, pač pa jih ima ujegov brat Friderik-Henrik. Dunaj, 10. febr. Z ozirom na napačna italijanska poročila o bitkah pri Benghaziju v sredi januarja poroča današnja večerna „N. Fr. Presse“, da so imeli Italijani v teh bitkah 400 mrtvili ter so bili potisnjeni s svojih dosedanjih pozicij nazaj. Zgubili so iudi mnogo orožja in municije. N& Dnnai, 10. febr. Danes opoldne je bila v kapeli schonbrunnskega grada slovesna poroka nadvojvodinje Izabele Marije z bavarskim princem Jurjem. Poročil juje dunajski nadškof, kardinal Fran Nagi. Ceremonijam je prisostvoval tudi cesar Franc Jo zel. Dunaj, 10. febr. „Zeitu pise, da bo botra drugega avstrijskega dridnavta, ki ga spuste v morje pribodnji mesec, nad vojvodinja Blanka, soproga nadvojvode Leopolda Sal-vatorja. Dunaj, 10 febr. „Neues Wiener lag-blatt“ poroča iz. Aten: Dnevnik ,Hestia‘\ uradno glasilo grškega dvora priobčuje neki članek, v katerem se zatrja, da imajo pogosti obiski balkanskih prestolonaslednikov namen utrditi medsebojne vezi in ustvariti enotne odnošaje. Hladnost v medsebojnem občevanju prošlih let je provzročila nezdrave odnošaje, zato se skuša sedaj to popraviti. Znaki tega stremljenja so vidni. Eden najbolj značilnih znakov tega preokreta je btez dvoma popotovanje diadoka v Sofijo, ter možnost poseta cara Ferdinanda v Atenah. Popotovanje diadokovo v Sofijo dokazuje dobro voljo v Atenah k spravi in sporazumu. Grška vlada se seveda trudi, da ustvari s turško vlado boljše razmere,^ na kar bi morali tudi Turki polagati važnost, toda oni ne znajo ceniti položaja, ki je za nje skrajno nevaren. Tudi druge balkanske di-žave so prijazne misli združeni. Ako bi tudi Turčija pristopila, bi bilo to za njo samo velike važnosti in koristi. Toda Turška se bo spomnila tega šele takrat, ko bodo balkanske države dosegle sporazum brez nje. Takrat bo pa že prepozno. Zader, 10. febr. Deželni zbor je po kratki debati odklonil predlog za 25%-no povišanje učiteljskih plač. Hrvaški in srbski Poslanci so dokazovali nepraktičnost Pred-l°ge. Italijanski poslanec Ziliotto je povdarjal da je pravzaprav dolžnost države plačevati Učitelje. V večerni seji so poslanci Biankmi, Smodlaka, i. dr. pozivali pravaške poslance, naj opuste obstruksijo. Danes se v nnačneni odseku pretresava finančni načrt glede učiteljske reforme. Cetinje, 10. febr. Črnogorski politični krogi zatrjujejo, da kralj Nikolaj v najbbž-njem času obišče avstrijskega cesarja Frana Josipa na Dunaju. — Nato bodo sledili obiski v Berolinu, Rimu in Parizu. Vest, da bi bdo sedanje kraljevo potovanje v Peterburg v zvezi z aneksijo Sandžak Novega Pazarja, se oficielno dementuje. Obisk na evropskih dvorih ima pred vsem zaseben značaj. Sofija. 10. feb. Dvorni krogi zaturjejo, da s v kratkem predstavi avstrijskemu cesarju bolgarski prestolonaslednik Boris. Berolin, 10. febr. Nemški cesar Viljem II. je včeraj podaril angleškemu vojnemu ministru Haldamu dragoceno porcelanasto vazo i svoj doprsni kip. Vojni minister Haldame je včeral popoldne obiskal nemškega državnega tajnika za zunanje stvari Kiderlen-AVžchterja, s katerim je imel daljše konference. Nemški vodilni krogi izražajo nado, da se doseže med Anglijo in Nemčijo popolni sporazum glede ekonomično-politične interesne sfere v vseh onih, druga na drugo meječih kolonijah. Lizbona, 10. febr. Iz vseh krajev države prihajajo poročila o neurjih in o“povodnjih katastrofah. 50.000 ljudi je brez strehe, škode je že dosedaj nad 20,000.000 frankov. Toulon, 10. febr. Na križarici „Bremus“ je nastal požar, katerega pa so kmalu pogasili. Panika je bila strahovita. Bruselj, 10. febr. Štrajkujoei premogarji v premogokopu Borinage uničujejo živež in razbijajo trgovine. Vlada je poslala v poja-čanje čet več bataljonov vojaštva. Ker je občina Heinaut darovala 50.000 fr., zahtevajo štrajkovci, da jim podari država 500.000 fr. Pri splošnem glasovanju je bilo le malo gla-ov za štrajkov. svetnika na Dunaju in gostilničarja Kesslerja, lavina, ki ju ie odnesla s seboj v globočino. Kessler je bil na mestu mrtev, Barbischa pa so še v zadnjem trenotku rešili in od peljali takoj v bolnišnico. * Velikanska poneverjenja. Rusinski osrednji odbor konsumnih društev v Lvovu je vsled velikanskih poneverjenj ravnatelja Koguta in drugih Članov uprave, oškodovan za 8 milijonov kron. 13 konsumnih društev in 168 društev na deželi je pri polomu prizadetih. * Dvoboj med dvema sodnikoma Med predsednikom kraljevskega sodišča v Pešti in državnim pravdnikom Fischerjem je pri šlo včeraj do dvoboja, tekom katerega je bil Fischer nevarno ranjen. Vzrok dvoboja je bila žaljiva beseda med neko obravnavo. * Lep krščanski poslanec. Bivši ogrski klerikalni poslanec Udvarv, katerega oblasti že dalje časa zasledujejo radi raznih sleparij, se je sedaj že dalje časa mudil v Buka-reštu pod nekim tujim imenom. Izdajal se je za slikarja in turškega podanika. Oblasti so mu prišle šele pretečeni teden na sled ; toda možakar je o tem še pravočasno zvedel in tudi pravočasno pobegnil. Najbrže je popihal vv Carigrad. * Častno meščanstvo komponista Leonca-valla. Občina Brissago v švicarskem Kantonu Tessinu je podelila znanemu italijanskemu komponistu Leoncavallu častno meščanstvo. Toda zvezni svet v Bernu je ta odlok razveljavil in sicer samo radi tega, ker ni bil poprej o tem obveščen. * Samomor. Pred par dnevi se je obesil v Belgradu iz Prage došli inženir Karel Schattan. Našli so ga v neki gostilni mrtvega. Kakor se je sedaj izkazalo, je bil sa- j momorilec morfinist in je izvršil samomor 1 najbrže v trenotnem blaznem napadu. * Morganova ustanova za vseučilišče v ! Gdttingenu. Znani araerikanski milijarder i Pierpont Morgan je izročil vseučilišču v G6 ttingenu na Nemškem, kjer je svoječasno študiral, 50.000 dolarjev v svrho vzdržavanja stolice za angleški jezik in angleško literaturo. * Bolezen danskega kralja. Kralj je že precej okreval. Pljučnica dan za dnevom pojema. Zdravniki upajo, da bo kralj lahko že v kratkem zapustil posteljo. * Volkovi so ga raztrgali. Sedemletni šolar Vasilij Ardelean iz Kološvara na Er-deljskem se je podal v sredo na neko v bližini mesta ležeče sankališče, da bi tamkaj sankal. Ker ni prišel pravočasno domov, so ga šli njegovi starši iskat. Dečka so na potu na sankališče raztrgali volkovi. V neki luži krvi so našli stariši le par oglodanih kosti svojega otroka in nekaj ostankov obleke. * V dvoboju ubit. V Kecskemetu na Ogrskem je prišlo včeraj zjutraj med poročnikom Szetenyjera in magistratnim oficijalom Barno do dvoboja s sabljo. Tekom dvoboja je bil Barna tako nevarno ranjen na glavi, da je na potu v bolnišnico izdihnil. * Zgrešila pot. V Monte Rovere sta dva vojaka vsled nenavadno visokega snega zgrešila pot. Ko se nista vrnila nazaj, ju je šel iskat oddelek cesarskih strelcev, ki ju je našel napol mitva ležati v snegu. Ponesrečenca sta prišla v vojašnici zopet k zavesti. * Verska blaznost. — Med šolsko mašo v Brentonicu na Tirolskem je nekega moškega nenadoma popadla verska blaznost. Ker je blaznik oerozal življenje otrok in gospe, se je vseh ljudij, ki so bili v cerkvi polastila silna panika. Vse je drvela skozi vrata. V gnječi je bilo več otrok nevarno ranjenih. Mali oglasi. Stavbišee v Ljubljani 5;C7a™rga kolodvora, zelo pripravno 600 n' i K 35 se radi družbinskih raz "er proda, Tudi na male obroka, — Ponudbe: .Lepa bodočnost11 na upravo „Jutra“ v Trstu. Ti j x na periferiji Ljubljane je prodati za 24.000 K; denarja je treba samo par tisoč, drago v obrokih. — Vsled mestnega parcelacijskega načrta ima ta hiša lepo bodočnost in je zelo pripravna za gostilno ali kako drugo obrt. — Poizve se v pisarni „Universal“, Ljubljana, Sodna ulica 4. TnCArnfn A akviziterje, ki bi ob obem razpeča-J-lJoCldbilt/ vali „A.dresar“ sprejme pisarna „U-niversaP v Ljubljani, Sodna ulica 4. 30-letni mladenič, lepe zunanjosti, s penzijo, se želi seznaniti z inteligentno gospodično s premoženjem. Ponudbe s sliko, katera se vrne, pod šifro „Bodočnostw na upravništvo „Jutra“ v Trstu. t Ženitna ponudba. in j u očan trgovski sluga, išče službe v kaki IVJ-iaU. trgovini na deželi. Gre tudi za kočijaza na dežel > ali pa v mesto. — Ponudbe pod šifro „Sluga“ na upravništvo „Jutra“ Ljubljana: AJ J QA dostojnemu gospodu lepo opremjjena U Ulici Se soba z električno razsvetljavo v sredini Trsta pri slovenski družini, Naslov pri u-pravi „Juira“ v Trstu. flrMa oo lolzrvi velika meblovana ali ne-UUUdj at/ LtlKU J meblovana soba. Kje, pove podr. nJutra“ v Ljubljani. Vekoslav Plesničar THBT ulica Giulia St& TRST Trgovina z vsakovrstnim jestvinsklm blagom, razpošilja blago v mestu franko na dom in na deželo po dogovoru. Postrežba točna in solidna. - Konkurenčne cene. Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plat. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu. ELEGANTEN pravi kaučukov podpetnik. MOJE STARO izkustvo je in ostane, da za odpravo solnčnih peg, kakor tudi za pridobitev in ohranitev nežne, mehke kože in belega teinta ne obstoji boljše milo kot svetovr.oznano S t c cke npf e r do v o mil o i z lilij inega mleka (Steckenpferd-Lilienmilchseife), znamke Steckenpferd,odBerg-manna ,k- Co., Tešon ob Klbi, - Komad stane 80 h in se dobi v lekarnah, drogerijah, parfi-ra e rij ah in vseh sličnih trgovinah. — ltavuo-tako se obnese Bergmannova lilijska krema „M a n e r a“ naravnost čudovito za ohranitev nežnih, belih rok pri damah: dobi se povsod po 70 h. IW. RATVAR delikatesna trgovina in vinarna Ljubljana — Jurčičev trg št. 3 priporoča svojo veliko zalogo raznih jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca Eiport kranjskih klobas. Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. — številka telefona 291. — FR. P. ZAJEC zavod Ljubljana, Stari trg it. 9. Cenike pošiljam zastonj in poštnine presto. V Senzacijonalpa prodaja najnovejše spo-rpladanske konj 1oeije ! cRavnokar dospela sveža, pojmo de mejša konfekcija za dame it\ (o dolgi paletoti (ra-glani) in kostanji od Jk M.— naprej ipodre ip barvane jopice za deklice od Ji J naprej v j? „ ,, „ otroke „ „ 2 „ cHn^ lesko skladišče oblek d). cBernafovič, Ljubljana, Mestni trg. štev. v \ Razne vesti. * Tiralica za profesorjem. Iz Inomosta se poroča: Proti bivšemu profesorju na tukajšnji trgovski akademiji, Antonu Niglu je izdana tiralica. Profesor je obdolžen, da je nekdanjemu lastniku pivovarne Kundl ukradel 180.000 kron. * Pretep na plesu. V neki gostilni v Lienzu se je vršil v sredo ples, na katerega so imeli vstop samo porabljeni gosti. Ko je vodstvo plesa nekim topničarjem, ki so prišli na ples, zabranilo vstop, je nastal pretep, tekom katerega so topničarji potegnili sablje in pričeli tolči po plesalcih. Konečno so gosti pognali topničarje v beg. Več civilistov je bilo zelo nevarno ranjenih. * Lavina jih je zasula. V Lunersee pogorju pri Bludenzu na Predarlskem je v torek zasačila turista Barbischa, šolskega MOTORJI Motorji s sirovim oljem in visokim pritiskom od 16 do 100 konjskih sil. Gonilni stroški i do I1/, vinarjev na eno oz. za vsako konjsko silo. Bencinovi, petrolinovi, ali benColovi motorji, v ležeči ali stoječi konstrukciji od I do 50 konjskih sil, kakor tudi lokomobile od 2 do 20 konjskih sil. Gonilni stroški 5 do 6 vinarjev na uro oziroma od konjske sile. J. Warohalowski 4- t Dunaj III, Paulusgasse 3. — Budimpešta VI. Vaci-Vorut 37. $ ♦ $ ♦ Ugodni plačilni pogoji — Ceniki in obiski strank brezplačno. Svoji k svojim Največja edina slovenska tvrdka Križmančič & Breščak ulica NTuova 87 — TRST ulica Nuova 87 priporoča slavnemu občinstvu ogromno zalogo manufakt. blajga Najzmerneje cone. Točna, postrežba. — Prevzame «e delo po naročbi, Stvari, ki ne ugajajo se zamenjajo takoj. - Angleško volneno blago za ženske obleke, alpagas in različne štofe za bluze I11 vsakovrstne tkanine volnene v največjem izboru. Perkali, zeiirji, panama, satin, oksford in najrazličneje bombažasto blago. Vsakovrstno telesno, namizno in postelno perilo. Blago za moške obleke ; volneno in bombažasto. — Odeje bombažne in volnene, pogrinjala za postelje, zavese, preproge, volna in žima. Vsaka drobnarija za šivilje in krojače. Svoji k svojim! Vv/ •: ,1 'i' Kmetska posojilnica ljubljanske okolice i*. z. z n. z. /itif I, 0] v Ljubljani ‘-h* 2 O brez vsakršnega odbitka. <§§) (i© obrestuje hranilne vioge po Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. Popolnoma varno naložen denar. ?|c Rezervni zaklad: nad pol milijona. . ■ - . ■ v Kavarna ^Central" dunajska damska elitna kapela DRAGA BUDEK rasnoksp doiia. KONCERTm* VSTOPNINA F R O S T A. S §°s S v § ** a S * Mestna hranilnica ljubljanska v Ljumjani — Prešernova ulica štev. 3 Najirečja s 10 v e n hranilnica. m # © © m m m © m m (w © © O <§> S m m ON ►—< c3 +-> V s v s o u Ph C3 O R* > O s o lO co & I/S O 3 O CCKXXXXXXXXXX>COO<> Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela J. ZAMLJEN čevljarski mojster v LJUBLJANI 8 $ X Sodnijska ulica št 3. £ Dobe se jtudi izgotovljena obnvala. x Izdeluje prave gorske in telov. Čevlje. ^XXXXXXXX>CXXXXXXXX>X>C<>D