GLASILO DELOVNEG IN ALUMINIJA LJUDSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA 62250 P T U J Trg svobode 1 ŠTEVILKA 2 FEBRUAR 1978 LETNIK XVI Sposobni naprej! Naslov tega sestavka ni nov. Prečital sem ga v teh dneh kot slikovito metaforo v zvezi s predstojećim! volitvami Zakaj zaradi tega rie ponovimo ih podčrtamo — volitve za delegate in delegacije, katere se bodo kmalu začele v delovnih Organizacijah in krajevnih skupnostih, predstavljajo dvoje možnosti. Sedaj je priložnost, da še ponovno potrdi moč delegatskega sistema, v katerem o družbenih zadevah odloča veliko delovnih ljudi in to svobodno v skladu s svojimi interesi'. Zamenjava dvomili jonskega delegatskega sistè. ma omogoča možnost, da nove delegacije še bolje sestavimo, da v nje pridejo dobri in samoupravno opredeljeni delegati. Ljudje, ki so za delo in imajo odkrito besedo. To morajo biti sposobni in dela voljni ljudje. Svoje dolžnosti morajo opravljati za dobrobit sredine, katera jih voli in za dobrobit naše celotne družbe. Tò veliko delo se je začelo že š predkandidacij-skimi sestanki. Ti sestanki potekajo v dobrem političnem vzdušju. Naša družba stabilno nadaljuje svojo pot naprej, v izpopolnjevanju sistema svoje politične organizacije in potrjuje visok vzgled v svetu. Delegatski sistem odpira .možnosti, da se samoupravljanje v celoti uresničuje in da človeka osvobaja vsakega odtujevanja. Tisto kar je sedaj najbolj važno je, da to odgovorno nalogo opravimo javno, demokratično in organizirano. Tisto kar bi lahko porušilo prednost delegatskega sistema, pa tudi način predlaganja ljudi za posamezne funkcije to so razne »kuhinje« in kombinacije. Sistem »jaz tebi, ti meni«, še ri popolnoma odumr. Mora nam biti jasno, da ni. »predplačanih« niti nezamenljivih. Prednosti ne bi smeli imeti spretni in iznajdljivi, ampak delavci, mladina skratka vsi tisti, ki so s svojim delom dokazali in s stališči potrdili, da so za samoupravljanje, bratstvo in enotnost. Takšnih je seveda veliko, vsak dan več. Vse te ugotovitve dajejo dobro vzpodbudo za vsesplošno inventuro izkušenj iri rezultatov za načrtovanje bodočih smernic razvoja naše družbe. Sigurno je, da imajo prav člani ZK in sindikatov veliko odgovornost in obvezo, da to delo usmerjajo in vodijo v široki zvezi z delavskim razredom s pomočjo njihovega množičnega sodelovanja. Franjo Majačič Ob 8. marcu nikakor ne smemo pozabiti, da je to dan, ki pripada zgodovini razrednega boja tudi naših žensk oziroma žensk po vsem svetu. Zato naj bo tudi ta kratek sestavek posvečen v celoti prazniku žena 8. marcu — prazniku, ko bomo iz srca s toplimi besedami in najlepšimi željami stisnili roke našim ženam, materam ter sodelavkam. Tako tistim ob strojih v tovarnah, kot tistim za pisalnimi mizami, pa kmečkim ženam ob njihovem vsakdanjem kmečkem delu in seveda povsem enako ženam-mate- ram, ki gospodinjijo doma in tudi tako. doprinašajp. svoj delež- V tem sestavku ne gre za ..neko ponavljanje, zgodovi-(Nadaljevanje na 2. strani) IZ VSEBINE: — Pred volitvami — Občni zbor osnovne organizacije sindikata TOZD vzdrževanje — Več o znanju in produktivnosti — Reorganizacija in naloge Krajevne skupnosti Kidričevo o^ooooooooooooooooooooo Vsem ženskam, zaposlenim v sestavljeni organizaciji združenega dela »UNIAL«, iskreno čestitamo k 8. marcu — mednarodnemu dnevu žensk, z željo, da bi se ustavne določbe o enakopravnem položaju žensk v naši samoupravni socialistični družbi čimprej v celoti uresničile. Želimo jim mnogo uspehov pri njihovem vsakdanjem delu. Sodelavci, samoupravni organi, družbenopolitične organizacije ter uredništvo ALUMINIJA! bo<>x><><><>o<>oooo<><><>o<><>oo<>oooooo<>o<>o<>oo<>o<><>^ Ob 8. marcu (Nadaljevanje s 1. strani) ne, toda menim, da je le prav, če se v nekaj vrsticah spomnimo tistih davnih časov, ko se ženske v buržoazni družbi začele gi. banje za svoje osnovne pravice — za enakopravni položaj. Moramo se spomniti tistih časov, ko so nastajali prvi ženski klubi, pa ženske sindikalne organizacije, predvsem pa seveda tiste dobe KLAKE ZETKIN in druge mednarodne ženske konference leta ll GLINICA Al hidrat — AI2O3 boiksit — Na OH -f para — električna energija 2. ALUMINIJ Hala A -4- glinica — anodina masa — ikriolit — Ai fluorid — el. energija Hala B — glinica — anodina masa — ikriolit — All fluorid — el. energija 3. ANODNA MASA Za domačo porabo — petroükoks — katranska smola — el. energija 1910 v Kopenhagnu, ko so med drugim sprejeli resolucijo o ženski volilni pravici (žal še le-te danes nimajo mnoge žene v svetu) in 8. marcu, ki so ga takrat proglasili za mednarodni dan žena. Dolgo je obdobje boja Žensk za svoje najbolj osnovne človeške pravice. Toda kljub mnogim uspehom ter vidnemu napredku pa so še vedno pojavi, ko prevladuje miselnost, da ženi ne pripada pravica 100 100 100 140 100 112 100 95 100 100 100 105 100 m 100 101 100 102 100 100 100 99 100 145 100 86 100 103 100 99 100 101 100 99 do volitev, da je njeno mesto povsem drugje. Na srečo takih pojavov pri nas ni, (žal morda z majhnimi izjemami) saj smo prav pri nas napravili brez dvoma največji korak naprej od tistega časa, ko so se ženske pričele boriti za svoje pravice — te odnose pa samo še utrjujemo po vsem tistem, kar smo dosegli z enakopravnim bojem v času NOV, kjer ni bilo nobenih razlik med borci in borkami, saj se je enotno kovalo bratstvo in enotnost ter boj za povsem enake pravice, ki se pa po osvoboditvi tudi vse bolj uresničujejo. Vendar pa si moramo vsi prizadevati v naprej, da ne bo praznik žena le samo 8. marec ampak, da se vedno in povsod zavedajmo tega, da enakopravnost mora biti resnično prisotna prav na vseh področjih našega družbenega delovanja v samoupravni socialistični družbi. Pojmovanje o tem, da je ženska le mati ter gospodinja je zastarelo in nepravilno, zato je ženo enakopravno obravnavati kot proizvajalko in upr ovijalko. Kot sem že povdaril, ob 8. marcu mednarodnem prazniku žena vsega sveta ne smemo pozabiti, da je to dan, ki pripada zgodovini razrednega boja, pa zato ne smemo zmanjševati njegovega pomena na ta način, da proslavljanje spremenimo v nekake malomeščanske manifestacije ali celo do razvrednotenja ženske osebnosti. To mora biti resnično dan kulturnega in prijateljskega srečanja. To bi naj bil predvsem dan, ko pokažemo na dosedanje uspehe, rezultate in izkušnje našega vsakodnevnega boja za višjo produktivnost in delovne uspehe na našem gospodarskem in družbenopolitičnem področju. Naj bo praznovanje tega pomembnega praznika resnično priznanje dosedanjim izkušnjam našega skupnega boja, naj bo skupni prispevek v zakladnico revolucionarnih pridobitev mednarodnega delavskega gibanja ter človeškega napredka sploh. Ošmi marec pa naj bo tudi naše skupno prizadevanje in pomoč tistim, ki se v širnem svetu še vedno borijo proti ponižanju ter za resnične osnovne pravice. Vsem našim ženam-delavkam in materam, dekletom in gospodinjam prisrčne čestitke ob njihovem pomembnem I prazniku. Kako smo Iz tabeäe I in II. je razvidi», kako smo poslovali v mesecu januarju 1978. Iradteks 1978/1977 prikazuje odinos dosežene proizvodnje mapram proizvodnji v istem obdobju lanskega leta. I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA Obrat P Lan _____D o sieženo v januarju 1978/1977 A GLINICA 1. Izlluženo 100 99 105 2. Kalcinirano 100 110 . 119 B. ALUMINIJ 3. Elektroliza A 100 98 96 4. Elektroliza B 100 99 100 5. Livarna 100 97 102 6. Anodina masa 100 82 45 II. PRIKAZ PORABLJENIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA — 1/1978 Na 1 tono proizvoda1 2 3 Plan Indeks Beseda urednika Dva meseca letošnjega leta sta že za nami. In prav ta dva meseca v letu 1978, odkar je pričel s 1. 1. 1978 veljati tudi uradno zakon o združenem delu, sta nam prinesla že mnogo zadev o katerih smo že spregovorili o ostalih pa bomo morali v naslednjem obdobju, predvsem pa še po končanih volitvah, ki bodo, kot sem že omenil v drugem sestavku tudi v naši DO v četrtek dne 9. marca 1978 in nato še v nedeljo 12. 3. 1978 v vseh krajevnih skupnostih v naši občini (seveda bodo volitve v celi naši domovini). Omenil sem že, da smo na začetku leta naleteli tudi na nekatere resnejše težave, kar nam je najbolj dokazal referendum, dne 19. 1. 1978, Iz vsega je mogoče sklepati razne variante tega neuspeha, ki seveda istočasno nakazujejo tudi na to, da bi naj vse kritične probleme delavci obdelali v svojem internem glasilu »ALUMINIJ«. Prav preko le-tega bi naj vsi izvedeli za mnoge težave in probleme, ki jih imajo v nekaterih TOZD, saj brez problemov ne gre, toda kot nas vedno in povsod opozarjajo, da naj delavci pišejo v svojih glasilil o tistih perečih problemih, ki so brez dvoma ovira za boljše in uspešnejše delo celotnega kolektiva. Ko se pojavljajo taki problemi ne smemo nikakor mimo in preko njih, ampak jih prikazati in tudi zahtevati, da se te odpravi in spravi v normalne okvire, ki jih zahteva ZZD ter tudi naši samoupravni akti, da ustave pri vsem tem niti ne omenjam. Apeliram na vse, da se kritično dotaknejo problemov o katerih sem pravkar govoril in jih osvetlijo, da se le-te tudi enkrat spravi iz dnevnega reda. Gre končno le za naš nadaljnji razvoj DO, ko želimo doseči čimboljše rezultate dela in potem tudi povsem zaslužen OD. Naj ne vlada med nami bojazen odkrivanja vsega kar nas ovira pri delu, vsekakor, pa moramo biti konstruktivno in objektivno, brez žalitev osebnosti in podobno. Probleme se naj nakaže takšne kot so in jih bomo kot take morali tudi obravnavati in reševati vse od OO ZK in OOS pa vse tja do samoupravnih organov, v katerih domala sodelujemo ali bolje rečeno delamo vsi, preko naših delegatov katere smo si izvolili. Naše glasilo bi naj bilo resnično naše in bi se morali v njem pojavljati v čimvečjem številu ter pomagati s svojimi predlogi in pripombami k mnogim rešitvam raznovrstnih problemov, katerih ne manjka prav na nobenem področju. Prav tako bi rad ponovno povdaril, da bi se v našem skupnem glasilu morali več pojavljati prispevki tudi iz ostalih organizacij in društev. Mladina je sklenila, da se bo aktivno vključila v dopisovanje. To je bilo najavljeno v enem od sestavkov. Potem pa je šlo spet po starem naprej (morda bo v prihodnji številki ponovno kaj več o njihovem delu). Verjetno jim ni zmanjkalo gradiva ali pa poguma. Res je vsak začetek težak, toda v prizadevanjih in volji je potrebno najti tudi moč. Naše glasilo naj bo sicer predvsem glasilo kolektiva, ki obravnava svojo problematiko, toda vse ostale DPO v TGA in v KS imajo svoj prostor v njem, zato tudi od njih pričakujemo več prispevkov, saj končno vemo, da danes ne more biti razkoraka med DO in KS v kateri se DO nahaja. Seveda pa bi ob tej priložnosti rad povdaril še to, da naj bodo sestavki res čimkrajši — morda največ tri tipkane strani, da s tem popestrimo naše glasilo, zavedajoč se, da dolgi sestavki odbijajo bralca in, da so zanimivi le kratki in jedrnati ter konkretni sestavki, katerim pa bomo tudi v bodoče dajali vso prednost. Zato apeliram v imenu uredniškega odbora na vse dosedanje in tudi bodoče dopisnike (ker upam, da jih bo vse več), da pišejo kratko in vsebinsko dobro ter razumljivo. Le v izjemnem slučaju je lahko tudi kakšna stran več, toda res izjemno. Pozivam vas, da se res aktivno vključite v oblikovanje našega glasila z vašimi prispevki, saj bomo le tako dosegli tisto kar vsi želimo_ Vaš urednik Do volitev mais itoci samo še nekaj idini, zato je prav, da tudi v našem internem glasilu o tam pomembnem dogodku «pregovorimo oe-Ikaj. besed, saj' ibomo v vseh TOZD naše delovne orgamizadije v četrtek 9. maroa 1978 stopili na vo-lišča in bomo oddali svo-jie glasove za naše Candidiate za Catare sirio se odločili že v 'samem postopku evidentiranja. Povsem konkretno pa na kandiidla1-cijiskih konferencah v TOZD in v KS. Morda bo odveč govoriti o pomenu predstoljiečih volitev, vendar se mi zdi po. membeo,, da ' je to zelo ;potrebno. Obuditi moramo pia prepočasi in brez premajhnega sodelovanja vseli naših delavcev. Seveda nas vse to obvezuje, da -se te obvezna naloge -za slehernega našega državljana lo. tirno z vso resnostjo in odgovornostjo. Dosedanjie prve temeljne kandidacijske konference pia so že-dale iprve rezultate., Ci nami povsem jasno povedo, da so Coordi-nacijislki odbori' predvsem piri KK SZDL v KS, tato v času samega evidentiranja, Cot tuldi v Conkretnlih jaripravah možnih kandidatov za določene SIS,, iz vrst evidentiranih, dosegli tisto, Car. se namreč predvsem tudi pričakuje Iz laboratorija zavest vseh uaišilh volilcev in j,ih spomniti na njihove državljanske 'dolžnosti, Ci izvirajo tato iz ustave,, tot iz ostalih zatonov in ine nazadnje za nas tudi iz zatona o združenem dedu. •—■ to jies, da maji pridejo y poštev tisti možni 'kandidati, (ki imajo voljo do dela in, ki jlilm itudi volivci v celoti zaupajo . poverjene naloge v. naslednjem štiri-letnèrri mandatu. Ko so ma kandidacijskih konferencah prisotni glasovali o možnih 'kandidatih so le-ti dajali enoglasno podporo predlaganim možnim kandidatom, to pa praktično že tudi pomeni, da jiih bodo samo še v celoti potrdili na volitvah, Od bodlo v vseh organizacijah zldiružanega 'dela v četrtek, dne 9. marca 1978 •ter v vseh. krajevnih 'skiup-nlostih v nedeljo dne Ì2. marca 1978. To pa sta torej tista 'diva za nas tokrat najpomembnejša datuma oz. dneva, ko se bomo odločali za tiste v katere i- mamo polno zaupanje in prepričanje, da mas bodo v vseh zadevah dostojno zastopali, pri čemer bodo zagotovljeni tako interesi ■našega 'delavca §8 občana; kot tudi.: naše samoupravne socialistične družbe. Kar tokrat predvsem govorimo o naših delegatih s katerimi skupaj' delamo v TOZD v okviru OZD TGiA,, pa ije prav, da se prav tako temeljito odločimo za tiste, ki imajo zaupanje delavcev oz. zaposlenih ter, da od njih pozneje tudi zahtevamo pod- robna poročila o tem kaj so zastopali v raznih SIS oz. kako so .zas topali naša skupna stališča in nas o sprejetih sklepih tudi obveščali, mi. pa smio vsi dolžni, 'da jim pri njihovem odgovornem delu pomagamo ter jim .posredujemo določena stališča, predloge in mnenja,, tki j.ih naj kot delegati, iznašajo na sejah SIS ali v zboru združenega dela SO Ptuj, ini seveda v vseh forumih v katerih bodo ile-ti delovali Vsi, ki so več alk manj aktivno delovali j tudi pa območjih svojih -krajevnih skupnosti, bodo samo potrdili to, da je v predhöid-mem obdobju bilo naprav. Ijeriega ogromno na samih predpripravah na predstojeće volitve na katerih se ne bomo odločal le za dfe-legate raznih SIS ter zborov krajevnih skupnosti v skupščinah občim, ampak bomo oddali svoj glas tudi v prepričanju, da . smo se odločili za take kandidate, ki' nas bodo v naslednjih štirih letih dobro zastopali v raznih skupščinskih organih in telesih od KS im DO pa tja preko občin in republike do zve. ze. Če lahko ugotavljamo;, da so' 'priprave v KS zelo dobre, pa bi morda ob pripravki v naših TOZD, v naši DO lahko rekli, da smo se premalo aktivno pripravljali, na tak pomemben dogodek 'kot so prav skupščinske volitve, saj smo se prepočasi Vključevali v same predvolilne postopke, čeprav Je sicer zadeva potekala, žad „Aluminij” je tvoje glasilo! Naj. ne bo med nami volivca; ki se ne b‘i v četrtek 9. marca 1978 odločaj za svoje 'delegate. Enako velja za nedeljo 12. marca 1978, ko bomo v naših KS prav tako volili svoje kandidate. F. MEŠKO ALÜMINW 3 Ott zbir osnovne organizacije sindikata TOZD vzdrževanje Delegati članov osnovne organizacije sindikata TOZD vzdrževanje so se 27. januarja 1978 udeležili redlnega letnega dbčdega zbora osnovne organizacije sind ilkata TOZD vzdrževan nje, 'ki je predata vijal prikaz dejavnosti v pretekli mandatni dobi. Občini zbor je potekal po dnevnem rediti, M so ga v predlogu dobdilii' visi udeleženci in ga potrdili. Po izvolitvi delovnih organov so bila podana poročila. V poročilu predsednika OOS TOZD tov. FAJFART-ČA je büb povedano: Izvršni odbor OOS TOZD je imel v letu 1977 22 rednih in 21 izrednih sej,, katerih so se člani v glavnem udeleževali poli-moštevilno. Sindikat je bil pobudnik raznih akcij, med katerimi je vidlno uspel vpis posojila za ceste, kjer so se še posebej izkazali člani OE gradbeno vzdrževanje Izvršni odlbor OOS TOZD je redno, skupa] z vodstvom TOZD. organiziral razprave po sindikalnih skupinah im Skupnih Zborih, kjer so se elani informativno seznanjali s samoupravnimi normativnimi akti, ki smo jih sprejemali v TOZD in TGA. Zelo pomembna je bila razprava po skupinah o zakonu o Združenem delu, kjer so se člani TOZD seznanili z vsebino tega. V preteklem letu je sindikat TGA povečal pozornost kulturnim prireditvam, žal pa udeležba zaposlenih ni bila nagrada tem naporom1. Posebna skrb je bila namenjena obolelim članom kolektiva. Ob prazniku dela in tovarniškem prazniku se jih je simbolično nagradilo s skromnimi daril L Tudi liani se je, še posebej, obdarilo otroke pokojnega člana TOZD tov. Gajšta, ki je umni za poškodbami nezgode pri delu, omogočilo se jim je tudi brezplačno letovanje v Biogradu. Lepe rezultate so doseg, li ali za ' njih ' prispevali športniki — delavci iz TOZD, ki so lansko leto na aluminijadi osvojili za TGA prehodni pokal v trajno last. Pohvaliti je potrebno člane sindikalne skupine OE gradbeno vzdrževanje, ki so. tudi lani priredili medsebojno tovarniško nogometno srečanje. Na področju družbenopolitičnega izobraževanja in izpopolnjevanja sindikalnih aktivistov in vodstev samoupravnih organov je sindikalna konferenca TGA organizirala izobraževalne seminarje s-kvalitetnimi predavanji. Izvršni odbor sindikata.. TOZD je dobil vrsto pritožb od članov TOZD, Udi jih je posredoval samoupravnim organom — ti so jih v večini primerov ut-poštevali in jih pozitivno rešili v skladu s samoupravnimi akti. Prav 'tako je izvršni odbor dial predog in pobudo, 'da se naj' uredi delovni čas zaposlenih v TGA, tako da. bodo vse sobote proste — žal strokovne službe TGA še' do danes niso nič ustreznega pripravile. Zadovoljivo in na primer- nem nivoju je bilo sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacij ami, _ samoupravnimi organi in vodstvom- TOZD. Nadaljnje naloge vodstva sindikata v TOZD vzdrževanje naj bi bile: 1. nenehno se- boriti in vztrajati na uresničevanju zakona o združenem dedu, 2. doseči takšno delitev dohodka in osebnih dohodkov, iki bo omogoča, la,, da -bodo osebni dohodki delavca odvisni od izpolnjevanja delavnih nalog, do ustvarje- nega dohodika TOZD in od uslpešoosti vlaganj v materialno podlago dela, 3. podpirati svobodno menjavo dela, 4. izboljševati življenjske in delovne razmere delavcev. 5. posvetiti pozornost načrtnemu družbenopolitičnemu iizohraževanjlu ■zaposlenih. 6. ljudska obramba in družbena samozaščita naj se uresničuje s politično sindikalno akcijo* 7. borba za pravilne in ■tovariške medsebojne odinosi, 8. nenehno delati na pripravah za skupščinske volitve, ki bodo 9. 'marca v TOZD dn 9. aktivno sodelovati v razpravah na kongrese ZK, ZSS in ZSMS. Poročilo je bilo zaključeno z zahvalo vsem, ki so pomagali pri kreiranju in izvajanju akcij sindikata, bodočemu vodstvu pa je bila izražena želja za plodno dello s povdarkom na medsebojno sporazumevanje z vsemi družbenopolitičnimi organizacij tirni. Poročilo blagajnika tov: VESENJAKA: V letu 1977 je imela OOS TOZD dohodke v višini 84.687,48 din. Izdatki so znašali 68.028,00 din. Poročilo predsednika nadzornega odbora tov. HORVATA: Stanje je zadovoljivo, vendiar še ni dobro. Pri pregledu blagajniške knjige se je ugotovilo, da so bila sredstva trošena racionalno in so služila večini članov. V bodoče se predlaga, naslednja tehnika koriščenja sredstev: 1. za vsako akcijo, ki bo povzročila stroške je treba predhodno določiti čim točnejši znesek. Sklep o akciji mora vsebovati višino potrebnega zneska, 2. izvršni odbor mora biti seznanjen s točnim zneskom vsakega stroška po .računu, 3. za trošenje odobrenega zneska mora biti določena odgovorna oseba, ki bo poročala izvršne^ mu odboru o morebitnih odstopanjih od predvidene akcije in predvidenih stroškov. Po poročilih je sledila razprava), 8ri je bila kritična in so v njej posamezniki opozorili na pozitivne in negativne dogodke ter pojaiva v TOZD to TGA. Največ časa je bilo posve, čenega zadnjim dogodkom na račun sprejemanja samoupravnih aktov v zvezi z delitvijo dohodka in o-sebnih dohodkov. Omenjeno je biioi, da so se pri temi pojavile negativne tendence med vodilnimi delavci TGA, ki so se prenesle tudi med vse zaposlene. Takšna situacija razvoja dogodkov vsekakor ni v prid delovne organizaciji 'kot je TGA. Najbolj za. skrbljujoča pa je ugotovitev, da se akcije vodi v nasprotju s smislom združevanja TOZD in DS SS., kar ima 'globoke 'posledice. Prav tako je bilo v razpravi nakazano nasprotje med posameznimi informacijami, ki se podajajo s strani posameznikov na radiu, televiziji in v dnevnem časopisju. Iz razprave je izšlo enotno stališče, da se mora v bodoče dohodek TOZD in OD zapor slenih čim boli približati zahtevam zakona o združe, nem delu. Delegati so podali svoja stališča še v zvezi s: — srednjeročnim planom razvoja TOZD in DS SS. — vprašanjem nabave novih delovnih ‘sredstev TOZD, — Sporazumevanjem vodilnih delavcev TGA na' DS TGA, — obiskom, kulturnih, prireditev, — dedom delegacije TOZD v DS TGA, — vprašanjem obveščenosti in priprave materia, lov za seje, — tehniko delitve raznih kart in vstopnic, — sodelovanje s konferenco sindikata OOS TGA in občansko konferenco sindikata, — rekreacijo krvodajalcev. Celotna razprava je potekala v tovariškem vzdiuš-ju, kjer je vsak delegat sproščeno opozoril na I>robJeme., ki so se pojavljali in jih je treba v prihodnosti odpraviti. Po razrešitvi dosedanjega vodstva so delegati. Občnega zbora osnovne organizacije sindikata TOZD vzdrževanje izvolili novo vodstvo za mandatno dobo 1978 — 1979. I. Izvršni odbor OOS TOZD Vzdrževanje: 1. FRČEČ Zvonko, predsednik 2. ŠIREC Franc, 'podjpredlsedlnik 3. DAJNKO Marjana, administrativni tajnik 4. ŠALAMUN Ančka, blagajnik 5. OGRINC Ivan 6. PRIMOŽIČ Maks 7. FRAS Marjan 8. MESARIČ Majda H. Za nadizomi odbor OOS TOZD so bili izr voUjieni: 1. SLAVINEC Milan 2. ŠIPOŠ Aldksander 3. HORVAT Branko III. Za tovarniško konferenco sindikata OOS TGA 'so bili izvoljeni: 1. OGRINC Ivan 2. ŠIREC Franc 3. FRČEČ Zvonko 4. VESENJAK Peter 5. DASKO Hinko 6. PERŠUH Anton IV. Poverjeniki sindikalnih skupin TOZD Vzdrževanje pa so naslednji: 1. MAZERA Ivan — strojna glinice 2. DONČEC Albin — strojna aluminija 3. DASKO Hinko — elelktro vzdrževanje 4. KIRIČ Janko — avtomaeija 5. KRAJNC Martin — skladišče 6. ŠERUGA Milan — TPD, OPD in vodstvo TOZD 7. PERŠUH Anton — ■progovna 8. MIHELIČ Marko — gradbeno vzdrževanje Mnogim naiširm članom delovne skupnosti je še v toplem spominu laaiskcvlet-'•«j teden »Komunista«, ki jie .potekal pod geslom: »ČLOVEK, DEILQ, KULTU. RA«, ki je bil -tudi v naši delovni organizaciji _ zelo skrbno pripravljen in izveden. Naj vas samo spomnim) na javno tribu1-no, ki je bila v pros tor ib dvorane TGA (v restavraciji)., kältere se jiè udeležilo lepo število udeležencev, ki so sami tudi aktivno 'katerega se bo izvajalo v predkongresnem obdobjih, ki pa je že takoreikoč pred' nami, saj mesec apni ud. več -dkileč. Čeprav so v, tem programu začrtali naloge, ki naj bi jdifa izvedle predvsem KK SZDL v občini Ptuj. To seveda velja tudi za naše sindikalne organi, zacije v TOZD prav talko pa še predvsem za 00 ZK itti ZSMS. Toda. ker živimo vsi, ki smo 'tu zaposleni pač vsak v svoji krajevni skupnosti, je prav, Angelca Rudolf dela v elektrodelavnici Iz livarne sodelovali v" javni razpravi ter pomagali ® svojimi predlogi in pripombami k reševanju: nekaterih problemov iz področja kulture, vsem pa je najbolj o-staila v spominu tovarišica Milena Muhičeva iz SNG Maribor s1 svojo izredno LIZIKO, ki jo vidimo 'tudi na naših TV zaslonih. To. da to omenjam le v toliko,, da obudim spomin, kajti pred nami je že novi teden »Komunista« ali kot temu pravimo akcije »Komunista« v letošnjem letu,, ki tokrat poteka pod geslom: »ČLOVEK, ZNAr NJE, PRODUKTIVNOST, DRUŽBA to KNJIGA«. Brez dvoma je to področje tematike za nas v združenem delu še kako pomembno, zato se bomo tudi mi marali mnogo bolj aktivno vključevati v razne akcije in prireditve ob letošnjem programu akcije »Komunista«, saj se še kako zavedamo mnogih problemov in nejasnosti ter seveda še predvsem naše produktivnosti in. knji. ge, ki bj naj bila delavcu po njegovem napornem delu dobra prijateljica, predvsem še v dolgih zimskih dinevih. Pri Občinski konferenci SZDL Ptuj je formiran akcijski odbor tedna »Komunista«, 'ki je že tudi sestavil okvirni program da to področje na hitro pregledamo iz tega vidika. Ni potrebno povdarjati današnjih prizadevanj za čistočo to varstvo našega okolja v (katerem živimo, zato je prav na prvem me. stu potrebna obravnava problematike varstva okolja. 'Knjiga bi naj bila zvesta spremljevalka slehernega izmed nas, zato bi naj knjižnice prosvetnih društev postale krajevne knjižnice — seveda bo po. trebno ustanoviti tudi knjižnične svete, ki bi vodili viso delo na tem področju. Razumljivo pa je, da 'bi naj KS pri tem pomagale s tem, da zagoto- vijo /knjižnicam določene prostore oa tudi nekaj finančnih sredstev za obnovo knjižničnega fonda, nikakor pa pri tej pomoči ne bi smete stati ob strani tudi delovne organizacije na območju KS. Delu kulturnih komisij bi se moralo posvetiti mnogo več pozornosti. Predvsem še tam kjer le-te niso aktivne jih je treba oživeti to razgibati za delo Iz elektrodelavnlce pri njihovem kulturnem poslanstvu. Mnogi vedo, da so knjige Prešernove družbe še Vedno tiste, ki so najcenejše to zato tudi najbolj dostopne za slehernega našega delovnega človeka to občana. Kjer dobro delajo poverjeniki te družbe ni problemov, treba pa bo pridobiti poverjenike tam, kjer teh še ni, to jih pritegniti k aktivnemu delu v tej smeri. - Ker se nahajamo pred S. kongresom ZKS, bo potrebno v vseh KS izvesti literarne večere 'na katere bi se naj povabilo tudi naše poznane književnike» ki bi prognam popestrili s svojo prisotnostjo. še to še bi lahko naštevali, kaj vse je potrebno izvesti ob tednu »Komunista« pod geslom: človek, znanje, produktivnost, družba in knjiga. Toda, mnogo bolje bo vsekakor, če bomo vsaj iz teh nekaj nakazanih področij dela, M izhajajo iz pripravljenih tez programa, naredili vsaj nekaj in tisto kvalitetno ter po možnosti tako. da bo. res ostalo, nekaj za vsakega izmed nas. Ob višem tem nikakor ne gre prezreti gradiva iz študije Edvarda Karde! j a — Sme. ri razvoja političnega socialističnega samoupravljanja, vendar o -tem ka j Več Oddaj drugič. .Razprave o tem na določenih področjih že izredno dobro potekajo. Torej ne pozabimo na . teden »KOMUNISTA«. F. MEŠKO Kot v mnogih drugih krajerranh skupnostih v oib. čini P tuji, so se tudi v KS Kidričevo, dine 17. januarja 1978, sestali na jarmi razpravi sabora delovnih ljudi in občanov prebivalci te KS ter razpravlja® o vrsti vprašanji, ikot so: razprava o predlogu sprememb in dopolnitev statuta občine Ftujj, o temeljih prostorsikega načrta občine Ptuj za obdobje do leta 2000, o nalogah in vlogi odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito predvsem pa seveda o SS, o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva občinske skupno-sti Ptuj. Po izvolitvi organov vo_ dem j a javne razprave so aajpreij spregovorili o nekaterih zadevah, iki sicer niso bile na dnevnem redu, so pa bde izredno zanimive za talk zbor, ki se ga je udeležilo preko 66 Občanov; Osar sicer glede na številčnost KS ni veliko je pa bòlo dovolj za javno razpravo. Spregovorili so namreč o upravljanju s športnimi objekti in kulturnimi objekti v KS Kidričevo. O teh problemih je najprej spregovoril predsednik OK SZDL Ptuj, tov. Franc ZADRAVEC, tki jte obširno nanizal mnoge probleme iz tega področja1 ter tudi naloge;, 'ki prehajajo iz KS na razne SIS. Tudi tov. Dušan KOZAR je nanizal vrsto, problemov v tej smeri, vendar pa je poznejša razprava bila zelo konkretna in sorazmerno bučna. Iz tega je sledil sklep v katerem je povdar-jeno, da zbor delovnih ljudi in občanov KS Kidričevo ^predlaga občinski konferenci SZDL Ptuj, da ugotovi,, kateri kulturni in telesno-kultUnod vzgojni objekti v občini Ptuj so občinskega značaja in kat. teri samo lokalnega. Prav tako so predlagali, 'da se na osnovi teh ugotovitev pripravljajo letni plani in programi investicijskega vzdrževanja: teh objektov. Lastniki objektov občinskega ztaačaja naj bodo v bodoče samoupravne interesne skupnosti, lastniki lokalnih objektov pa osnovne organizacije telesne kulture in kulture oz. KS s tem, da po letnem planu in programu TKO in KS zaobjekte lokalnega značaja fa za normalno dejavnost določa finančna sredstva za vzdrževanje teh objektov. Prav tako je zbor delovnih ljudi in, občanov predlagali, da se o prenosu objektov dogovarjajo organi KS fa DPO s SIS. Za financiranje dejavnosti in investicijsko vzdrže. vanje telesno-jcultumih ih kulturnih objektov lokalnega oz. krajevnega značaja za rabo krajanov in ofo-. čaoov se pa mora SIS do. govarjati is KS za zagotovitev finančnih sredstev po letnem programu in planu omenjenih dejavnosti v KS. Tudi o predlogu in spremembah statuta občine Ptuj, je bilo mnogo povedanega o čemer pa ne sedaj to področje bilo obravnavano kot industrijska cona ter dia se prav tako v 7. členu opredeli dokončna ureditev oziroma gradi nlja stanovanjskih objektov na praznih prostorih v strnjenem naselju Stranišče in se s tem tudi zaključi naselje Stmdšče kot celota. Prisotne pa je predsed-sednik sveta KS tov. Miro KOVAČ tudi seznanil z delom in nalogami odbora in obveznostih iz zdravstvenega varstva pri občinski zdravstveni skupno, srhi' Ormož in pri občinski zdravstveni skupnosti Ptuji, predlaga pa zvišanje prispevne stopnje iz osebnega dohodka nato in bruto. Nadalje zbor predlaga, da naj; se problem zdravstva rešuie enotno na področju celotne Slovenije, ker je to nacionalnega po. mena za SR Slovenijo. Na- Štetje blokov borno široko pisali, arar pak se ustavimo le pri sklepu v katerem so podali tudi nekaj pripomb na sam statut. Predvsem pomembno je, da se v 96. členu bolj natančno precizira in sicer v 6. alineji, ki Se sicer glasi: — ... s sredstvi, ki jih KS ustvari z določenimi dejavnostmi in se navezuje na 7. alinejo z dOrolhiinimi sredstvi iz proračuna občine in osmi alineji: ... drugimi sredstvi. Menili so namreč, da zadnja alineja tega člena potrebuje bolj precizno definicijo, katera so to druga sredstva KS! V tej zvezi je bilo podanih še več pripomb vendar ni potrebe, da jih tukaj še posebej preciziramo. Po vprašanju prostorskega načrta občine do leta 2000 pa so občani sprejeli sklep v katerem »prejemajo omenjeni načrt ob. čine Ptuj, za obdobje do leta 2000, vendar s pripombo, da se v 7. členu opredeli podkočje Kidričevo II., za kakšne namene se .bo .uporabljalo!, ker. .je. do za LO fai DSZ, ki so ga navzoči tudi sprejeli. Brez dvoma pa je ta večer na tem zboru občanov bilo največ razprave in to kritične pa tudi ostre vendar v objektivnih mejah v zvezi Ss o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega zavarovanja oz. varstva v SR Sloveniji oz. z enakim SS v občini Ptuj. O tem je bilo veliko razprave in bi se dalo veliko napisati, toda glede na odmerjen prostor, ki ga 'kot veste skrčujemo na minimalne tipkane strani (na tri strani) se bomo tokrat seveda zadovoljil le s sklepom, ki ga je zbor delovnih ljudi in občanov sprejel fa Ori se v celoti gitasi takole: »Zbor delovnih ljudi in občanov se ne strinja s participacijo zdravstvenih uslug, kot jih predlaga zdravstvena služba v samoupravnem 'sporazumu o pravicah in obveznostih iz enotnega .programa zdravstvenega varstva SR Slovenije in SS o pravicah Kidričevo in odločitev zfoo. rov delovnih ljudi po itemeljnih organizacijah združenega dela, da se e-notmo zviša prispevna stopnja za storitve zdravstvenih uslug«'. Ob koncu ibii rad povda-ril še nekaj. Zbora kakršen tie bil tokrat v KS Kidričevo si lahko samo želimo. Trajal je skoraj cele štiri- ure. Toda ure niso bistvene. Bistvena- je bila izredno (kritična ter zelo konkretna, kar povsem upravičuje dejistvo, da naš občan ve, kje in kakšne so njegove pravice. Ne zanemarja pa niti svojih dolžnosti. Edina grenka „ALUMINIJ” JE TRIBUNA DELAVCEV! dalje predlagajo, da se dosledno uveljavi načelo solidarnostnega prelivanja sredstev iz republike v manj razvite oziroma nerazvite občine. In 'končno so enoglasno podprli predlog splošne delegacije iz tovarne glinice in aluminija »BORIS KIDRIČ« kaplja pelina v zvezi s tem zborom oz. javno razpravo je bila v tem,, da se je tako pomembne razprave, -kot je bila prav ta udeležilo tako mallo število občanov KS. saj je bilo razposlanih 220 vabil, da ne govorimo o obvestilih po radiu Ptuj fa o ostalih oblikah informiranja. Pozivamo občane naše KS, pa to velja tudi za ostale, da se v bodoče tako pomembnih ' zborov udeleže polnoštevilno. France MEŠKO Skladiščnik O malem gospodarstvu in osnutku načrta občine Ptuj do leta 2000 Delegati zborov sikupščdi. ne občine- Ptuj so se letos pnvič 'sestali v 'torek,, dine 31. 'januarja 1978 ter so za ito sejo dobili obširno študijo »Razvoj: malega dobro deilala in j odločno zastopala interese občine, .povdarili pa so, da naj' tudi v bodoče odločno stoji ita stališču za zaščito teh interesov, ki so z dte- Jedilnica gospodarstva v občini Ptujkc Oto velljia predtvsem za delegate ZKS) vsi skupaj! pa so dobili osnutek načrta občinle Ptuj do 'leta 2000. Poleg teh dveh pomembnih točk so razpravljali še o poročilu komisije za zaščito interesov ob. čine Ptuj piri gradnji H'E SD Z, o pokopališkem redu za pokopališča v občini Ptuij ter o predlogu odloka o pokopališkem redu za pokopališče v Ptuju. Stekla je razprava o predlogu odloka o obveznem radi »fotografiranju občanov občine Ptiuji, ki' bo v mesecu septembru oz. oktobru tega leta in o osnutku odloka o potrditvi investicijskega programa in finančnem! programu za financiranje novogradnje pas Bovino - stanovanjskega objekta. Od je .več, kot nujno potreben graditi ga bodo pričeli to leto, končan pa naj bi bil, letu 1979), izvolili so tudi sodnika (oz. sodniilco) sodišča združenega dela v Maribor. Delegati DPZ so poleg tega razpravljali še o nekaterih trenutno zelto aktualnih problemih, ki so nastali po pričetku veljave ZZD, ild velja kot znamo od 1. januarjia 1978 dalje in nam vsem nalaga mnoge obveznosti in odgovorne naloige. Prav tako so delegati DPZ precej obširno razpravljali o podanem poročilu komisije za zaščito interesov občine Ptuj pri gradnji HE SD 2 ter so k temu podali vrsto aktualnih in konkretnih pripomb s povdarkom,, da je komisij» do sedaj gradnjo HE SD 2 — Formin (krepko posegli v občinski prostor občine Ptuj. Pri razpravi o osmutkiu družbenega dogovora o temeljih prostorskega načrta občine Ptuj do leta 2000 je bilo mnogo živahne razprave, tako od strani delegatov, kot tudi predhod. no že na zhoidh občanov in v OZD oziroma v TOZD, kjer so se za ta dokument bolj živo zanimali. Seveda ni šlo brez kritik, saj so mnogi 'menili, da so se takega pomembnega dokumenta lotili s preveliko površnostjo. Seveda pa bi bili krivični do tistih, kii so tak osnutek izdelali oz. pripravili, saj je predstavljeni dokument obenem tudi izraz prema-lega in nezadostnega vključevanja vseh zainteresiranih (ter odgovornih dejavnikov v njegovo začetno snovanje že v fazi njegovega nastajanja. Prav te pomanjkljivosti pa se še dajo odpraviti s tem, da se resnično vsi zainteresirani vključijo bolj odgovorno v to iddio 'ter s svojimi nasveti, pripombami ter predlogi tludi pomagajo izoblikovati tako razumljiv dokument, ki bo jasen vsem občanom pri javnih razpravah, ki bi se seveda morale še nadaljevati. Drugo tako pomembno področje je bilo vprašanje razvoja malega .gospodarstva v občini Ptuj,, o katerem so razumljivo največ spregovorili ; delegati ZKS, pa tudi v ostalih dveh zborih so imeli: določene pripombe in predloge. Kdor je to študijo, ki. jo .-je izdelal institut za regionalno ekonomiko - in socialni ratavoj' iz Ljubljane že tudi' sam videl''ih se v njo tudi poglobil, bo že uvodoma lahko ugotovil, da le-ta vsebuje posnetek obstoječega stanja obrti in malega gospodarstva na območju občinle Ptiuiji. Istočasno tudi nakazuje njegov badOči razvoj. • 5 Vsekakor je najbolj- ob.' •širno o tej: ■ študiji razpravljal IS SO Ptuj, M je tudi sprejo] določene ugotovitve ih sklepe, ki so še kako dobrodošli vsem delegatom kot pomoč v kohlkretni razpravi o tej pomembni študiji za občino Ptuj. Zato :so Zbori skupščine občine Sprejeli' študijo, kot planski dokument, seveda z naročilom, dia se takoj sklene družbeni dogovor o pospeševanju malega .gospodarstva " iv ’ občini Ptuj,, da se napravi in sprejme akcijski program za izvajanje teh dokumentov ter še nekatere druge pomembne sklepe in priporočila. Bilo je ippStavìjémh tudi niekaj delegatskih vprašanj,; verid&rnfe^ teko pomembna, da bi O njih kaj; več poročali. F. MEŠKO Iz letošnjega hurentovanja Naša godba Kukerji iz Bolgarije Uvodoma želim pojasni. Ii nekatere zadeve glede reorganizacije, organiziranosti krajevne skupnosti Kidričevo jp nalog v okviru reorgainiizinainosti. Več ali manj je znano našim delovnim ijjudtem in občanom;, da je' že v letu 1976 ustanovljena samoupravna interesna skupnost za komunalno dejavnost v občini Ptuj. Krajevna skupnost ni podpisala samoupravnega sporazuma dočim pa je TGA podpisala omenjeni sporazum. Tako je krajevna skupnost razpolagala s sredstvi, ki so se izbirala iz naislova uporabe mestnega zemljišča dio po svojih -letnih planih in programih usmeirjaila porabo omenjfcndh sredstev za [gradnjo in usmerjanje komunalnih in ostalih objektov. Kolektivne rabe delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. Z omenjenim načinom je krajevna skupnost usmerjala- vso dejavnost vse do 1. januarja 1978. V prvi polovici leta 1977 je bil sprejet odlok, da se sredstva, uporabe mestnega zemljišča, po novem sredstva za opremljanje in oddajanje stavbnega zemljišča, zbirajo s 1. ja-muarjem 1978 v samoupravni interesni skupnosti za komunalo občine Ptuj. Krajevna skupnost je Je. ta 1977 podpisala samoupravni sporazum za komunalno dejavnost občine Ptuju O -uporabi in koriščenju sredstev bo odio, čada skupščina samoupravne (komunal ne skupnosti po planih In programih krajevnih skupnosti na podlagi samoupravnega sporazumevanja In dogovarjanja. S pristopom v samoupravno komunalno skupnost ise je krajevna skupnost reorganizirala talko, da so se delavci kra- 'krajevno skupnost Kidričevo kolt je to bilo do sedaj, ko so bili v delovni skupnosti krajevne skupnosti V krajevni skupno, šti sta ostala samo dva delavca in to ta jnik KS leto 1978 so sprejeli krajevni odbori in 'samoupravni organi krajevne skupnosti Kidričevo. Tako usklajeni in sprejeti plani so posredovani samoupravna komunalni skup- fcvj mm - Otroški vrtec v Kidričevem v katerem se brezskrbno starši delajo v tovarni. Foto: K. igrajo otroci, ko njihovi Zorec jesne skupnosti oziroma delavci delovne Skupnosti krajevne skupnosti pripojili h Komunalnemu podjetju Ptuj. Sedež in 'področje deda je v krajevni skupnosti tako, da pripojeni delavci urejajo določene naloge, opravila za Novo navitje in delavec za admdnisttra-timrho finančne posle. S -tem, da je izvedena reorganizacija, se delo jnd zmanjšalo temveč poveča- lo. Nova reorganizacija narekuje dodatno angažiranje službe krajevne skupnosti pri usklajevanju programskih nalog krajevne skupnosti v samoupravni ikomiumalini skupnosti in fizično izvedbo planiranih nalog ter spremljanje kvalitetno opravljenih nalog. Nedvomno bo odvisna realizacija naših planiških nalog od naših delegatov v samoupravni 'komunalni skupnosti, od podrobne seznanjenosti s srednje, ročnim razvojnim -planom krajevne skupnosti in z letnimi planskimi nalogami krajevnih odborov itti krajevne skupnosti. Ob novi obliki uveljavljanja realizacije naših planskih nalog ise bodo naši delegati nedvomno morali bdLj povezati z vsemi nosilci planiranja z delovnimi ljudmi in občani v krajev, ni skupnosti pri usmerjanju realizacije planskih nalog v krajevni (Skupnosti. Planske naloge v srednjeročnem planu 1978 — 1980 in planske naloge za ■nositi, skupščini Občine Ptuj, Komunalni .skupnosti Ptuj in samoupravnim interesnim skupnostim ob. čine Ptuj.. O dokončnem oblikovanju oziroma potrjevanju izvedbe planiških nalog po 'krajevnih skupnostih 'bodo odločali delegati 'krajevnih skupnosti nai seji skupščine komunalne skupnosti. Ko seznanjam delovne ljudi in občane o reorganizaciji krajevne 'skupnosti želim pojasniti nekatere zadeve v zvezi is funkcijo krajevne skupnosti. Nemalokrat se dogaja, da naši delovni ljudje in občani izirečej-o (kritiko na ra. čud krajevne skupnosti, čeprav krajevna skupnost nima s tam (kar prizadene našega občana niič opravi- ti. Ženim pojasniti, da je krajevna skupnost samoupravna temeljna skupnost v (kateri se delovni ljudje in občani samoupravno dogovarjajo za. u-resničevanje zadev osebne lih skupne porabe, (kot so 'to: urejanje cestne razsvetljave z DES-om Ptuj1, urejanje in vzdrževanje cest ter cestno prometnih znakov preko komunalnega podjetja Ptuj,, urejanje 'telefonskega omrežja preko PTT podjetja Maribor, u-rejanje in vzdrževanje želenih površin, ulic in peš poti preko Komunalnega podjetja Ptuj, urejanje vodovoda in kanalizacije preko Komunalnega .podjetja Ptuj, urejanje ih oddajanje stavbnega zemljišča preko enote za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča v samoupravni komunalni skupnosti Ptuj in določene zadeve s stanovanjskega področja v krajevni skupnosti samo akcijsko in preko skupščine stanovalcev v kateri ,so zastopani vsi hišni sveti, čeprav temu ni tako, ker nekateri hišni sveti niso določili, svojega delegata v skupščino stanovalcev pri svetu krajevne skupnosti katera me-posfedtno odloča o nalogah s stanovanjskega področja in še celo vrsto drugih nalog s področja dela v (krajevni skupnosti. Pri tem je bistveno, da moramo ločiti samoupravno stanovanjsko skupnost Ptuj,, katera se ukvarja s področjem srtanovanjisfce problematike na področju krajevne skupnosti. Nadalje moramo .ločiti delo (krajevne pisarne, ker je tlo del službe občinske uprave, katera ima nalogo izdajanja rojstnih listov, izpiskov iz knjige umrlih, odjave-prijave občanov, potrdila o državljanstvu, potrdilo o skupnem gospodinjstvu;, potne liste za živino, sestavo volilnih ime. mikov ih še celo vrsto zadev zasebne narave, ki jih potrebujejo naši delovni ljudje dn otočani. S 'tam sem želel pojasniti naloge omenjenih služb v teh skupnostih in s tam odpraviti negodovanja katera nastanejo zaradi neinformiranosti naših delovnih ljudi in občanov, iko uveljavljajo svoje potrebe in pravice na ne pravem mestu. Pri tem se razburjajo in potem mečejo vse tri dejavnosti v isti 'koš. Tako kratko malo rečejo krajevna skupnost je za to kriva, čeprav z določenimi zadevami in opravili nima ničesar opraviti. S tem opisom sem želel seznaniti naše delovne ljudi in občane o delovnih nailogah teh služb. Pripravljen sem še bolj natančno opisati naloge omenjenih služb, če bodo to želeli in zahtevali naši delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti Kidričevo. Tajnik 'krajevne skupnosti : . Peter GEGIČ Družbeno planiranje - resolucija 1978 (Tretje nadaljevanje) Na področju izvrševanja kazenskih sankcij bodo pospešena prizadevanja za zagotovitev kadrovskih in materialnih, zlasti pa ustreznih prostorskih pogojev, ki bodo omogočili u-vel javljanj e sodobnejših in učinkovitejših prevzgojnih metod ter zagotovitev potrebe varnosti. Naloge pri krepitvi varnosti in ljudske obrambe Za zaščito socialistične samoupravne družbenopolitične ureditve, družbenega premoženja in nedotakljivosti ustavnih pravic človeka bo v letu 1978 sistem družbene samozaščite v vseh njegovih vidikih kot sistem najširše družbene preventive na osnovi varnostnih ocen ter ustreznih programov in načrtov začel delovati v polni meri. Pri tem bodo posebno pozornost posvetili organiziranju in delovanju delovnih ljudi in občanov v narodni zaščiti. Organi za notranje zadeve v republiki in občinah bodo skladu s sistemom samozaščite okrepili preventivo delovanje pri zaščiti javnega reda in miru, večji varnosti v prometu, pri preprečevanju vmešavanja v naš notranji razvoj z obveščevalno subverzivnimi in drugimi sredstvi in pri zaščiti družbenega premoženja in osebnega imetja občanov. V letu 1978 se bodo nadaljevale prizadevanja na posodabljanju tehnične , o-preme in drugih pogojev dela, usposabljanje celotnega sestava pa bo potekalo v skladu z nalogami in razmerami. V letu 1978 se bo nadaljeval proces podružblja-nja in krepitev ljudske o-brambe s še večjim vključevanjem delovnih ljudi in občanov pri odločanju in dograjevanju obrambnih priprav, zlasti v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in v samoupravnih interesnih skupnostih. Programsko se bodo izvajale vse temeljne naloge s področja ljudske obrambe, sprejete z družbenim planom SR Slovenije za obdob-jel976 —1980. Posebno Skrb bodo posvetili obrambni vzgoji in urejanju teritorialne obrambe in civilne zaščite, organiziranju službe za opazovanje, javljanje obveščanje in alarmiranje ter izgradnji Republiškega centra za obrambno vzgojo. Izvajanje in izpolnjevanje sistema samoupravnega' Družbenega planiranja Zaostriti je treba odgovornost poslovodnih, izvršilnih, strokovnih in političnih organov in organizacij za uveljavljanje novega sistema družbenega planiranja. Nosilci planiranja bodo analizirali in z vidika določil zakona kritično ocenili postopke pri oblikovanju, sprejemanju in uresničevanju svojih planov ter ugotavljali odgovornost organov in oseb pri uresničevanju obveznosti', ki1 so jih sprejeli s samoupravnimi sporazumi in dogovori o temeljih planov. Poslovanje organizacije združenega dela brez s ar moupravno sprejetega srednjeročnega plana predstavlja eno temeljnih kršitev zakona, bi ogrožajo osnove samoupravnega položaja delavca v združenem delu. Zato bo družbeno pravobranilstvo samoupravljanja uvedlo postopek zoper tiste osebe in organizacije, ki kljub objektivno danim možnostim iz razlogov malomarnega poslovanja niso poskrbele za pripravo in sprejem plana organizacij združenega dela. Hkrati bodo upravljale* v poslom nih bankah zahtevali predložitev plana kot enega bistvenih kriterijev pri koriščenju kreditov iz sredstev združenega dela. S sprejetjem samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti so ustvarjeni pogojil, da organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupno^ sti družbenih dejavnosti sprejmejo svoje srednjeročne plane. Ena osnovnih nalog bo tudi sprejemanje samoupravnega sporazuma in plana SIS za ekonomske odnose s tujino ter drugih sporazumov in planov, ki jih predvideva družbeni plan ŠR Slovenije. V prvem tromesečju leta 1978 bo sprejet zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije. Hkrati s tem bodo vsi nosilci in udeleženci v družbenem planiranju v republiki v svojem okviru poskrbeli za oblikovanje in uskladitev določil satutov in samoupravnih aktov, ki urejajo j>ostapte družbenega planiranja v občinah ter v samoupravnih organizacijah in skupnostih. V letu 1978 bodo pripravljene programske, znanstvene in organizacijske podlage za dolgoročni plan razvoja SR Slovenije do leta 2000. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo sprejel odlok o zagotovitvi pogojev za uresničitev te naloge. Upoštevaje izhodišča in v skladu z obveznostmi iz zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije bodo raziskovalne organizacije, strokovni in upravni organi nadaljevali z izpolnjevanjem metodoloških osnov planiranja. Informacijski sistem Začetku leta 1978 bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predložil Skupščini SR Slovenije osnutek smernic, s katerimi bo SR Slovenija ure j Ella področja informacijskih sistemov temelječih na registrih in evidencah, skladno ž modernizacijo javne uprave ter glede na razvoj mreže informacijskih podsistemov, podprtih z računalniško tehnologijo. Prav tako bo predložil za to področje predlog družbenega dogovora, ki bo zajel zlasti upravne dejavnosti v občinEih in republiki in dejavnosti iz svobodne menjave dela (samoupravne interesne skupnosti). Gospodarska zbornica Slovenije bo v podobni akciji pospeševala ter inicirala pripravljanje samo-, upravnih sporazumov za razvoj skupnih informacijskih centrov, podprtih z računalniško tehnologijo za posamezna območja m področja gospodarskih dejavnosti. Zakon o temeljih informacijskega sistema, ki ga bo Izvršni svet SkupšS-ne SR Slovenije predložil Skupščini SR Slovenije, bo opredeljeval zlasti: standardizacijo na tem področju, nekatere principe delovanja in pristojnosti za nekatere informacijske podsisteme. Začetna modernizacija Zavoda SR Slovenije za statistiko bo omogočila v letu 1978 izgradnjo in operativnost temeljnih registrov (človek, delovne organizacije, teritorialne é-note). V zveri s tem bodo drugi nosilci informacijskih podsistemov prilagodili svoje informacijske stEindarde (šifre) do konca leta in tako povezali svoje registre med seboj. Poseben delovni program za ta prehod bo pripravil Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem. Pristojni republiški organi bodo po svojih možnostih in pristojnostih skladno s tem programom omogočili skupščinam občina u-porabo registrov, evidenc in drugih informacijskih osnov, ki se zbirajo v republiških informacijskih podsistemih, tudi zato, da bi preprečili neracionalna podvajanja in različnost informaci j »kih osnov. ZAKLJUČEK Navedena izvajanja Resolucije o politiki izvaja- nja Družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1978 nam nakazujejo in opredeljujejo vsa tista področja na katera mora TOZD, delovna organizEici-ja TGA in SOZD UNIAL usmeriti aktivnost in se Optimalno vključevati v sistem družbenega planiranja. Naše dosedanje delo v izvajanju Družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do leta 1980 moramo kritično o-ceniti, še posebej opredeliti rezultate dela in se skozi konstruktivno in samokritično analizo postaviti na tisto mesto v Resoluciji za leto 1978, ki nam v okviru republike pripEt-da, katero od nas zahteva družba in od nas tudi pričakuje. To je naloga vseh poslovnih orgEinov TOZD in TGA, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v tovsirni, kakor tudi naloga organov SO Ptuj in družbenopolitičnih orgEmizacij občine Ptuj in širše regije. Viktor Markovič, org. Krvodajalci TGA na samem vrha v Jugoslaviji Poslovno leto aktiva lahko zaključimo kot zelo uspešno, saj smo plan odvze. ma krvi presegli kljub težavam katere smo imeli pri svojem delu. Da je naš aktiv tako močan se moramo predvsem zahvaliti OOS — TGA in njenemu vodstvu, katero je pokazalo res pravo človeško solidarnost, seveda pa so še drugi akti-visti, ki veliko pripomorejo, da je človeška zavest na talko visoki ravni in s tem se lahko mi še posebej pohvalimo. Da bi se videla naša aktivnost, dovolite, da naštejem nekaj primerov, ki nazorno govore, da smo eden najmočnejših aktivov ne samo v Sloveniji temveč v Jugoslaviji. V letu 1977 smo imeli 537 'odvzemov krvi, kar znaša približno 150 litrov nenadomestljive tekočine. Mislim, da tu ni treba povdar-jati koliko delavcev se vrne nazaj na delo, koliko mater je srečnih ob svojem živem otroku, koliko družin je veselih po hudih nesrečah na naših cestah, če se ponesrečencem takoj pomaga z dajanjem krvi. Tovarna Glinice in aluminija se lahko pohvali, da je vsaki 3. delavec krvodajalec, to pa nas uvršča na sam vrh v Jugoslaviji. Kljub specifično težkemu delu smo imeli preteklo leto 12 rednih in eno izredno akcijo v 'kateri so naši delavci rešili 9-letnega dečka, ki že redno hodi v šolo. Rad bi povdaril, da ima za to precej zaslug dobro organizirEin odbor aktiva ki se kljub nekaterim težavam iz vrst vodilnih, bori naprej in se tudi bo, ker človek postane najrevnejši, če mu odpove srčna kultura'. ■ Rad bi se zahvalil TKS — TGA za pomoč Eiktivu pri organiziranju 3-dnevnega oddiha, ki je še en dokaz. da nas je mnogo krvodajalcev. želimo pa, da bi nas bilo še več, ter so potrebe po krvi tudi vedno večje. Stanko Zupanič TOZD Vzdrževanje Kil rešuje življenja ponesrečencev. Foto: Peter Gegič šport in rekreacija - šport in rekreacija- šport in rekreacija 0 delu planinskega društva Kidričevo Mladi planinci PD Kidričevo v lepem okolju slovenskih gora med posvetom o nadaljnjih akcijah. Foto: K. Zorec Cianài PD Kidričevo simo se 19. 'januarja 1978 zbrali na svojem rednem 8. Občnem zboru, ne moremo pa se pohvaliti z udeležbo, čeprav smo eterne obvestili- osebno in z vabili. Zardevali smo predi pred-sitavnàikìom PZS (zastopal jo je tajnik planinske zveze tov. Janez Kmet), pove. šali smo oči predi predstavniki D PO v krajevni skupnosti in predstavniki sosednjih planinskih društev Ptuja in Majšperka — saj: so naše vabilo vabljeni gostje sprejeli z večjo mero resnosti, kar za naše člane ne moremo trditi. ŽeMi pa bi vise tisite člane, 3d se občnega zbora niso mogli ozir. niso želeli udeležiti seznaniti z delom našega društva v preteklem letu v »Aluminiju«. Ne bi pa želel, da bi kdo članek 'sprejel kot reklamni oglas. Da smo planinci »doma« tudi na Dravskem polju je potrdila naša prisotnost na vseh pomembnejših prireditvah v krajevni skupnosti Kidričevo in občini Ptuj. Sodelovali smo Po svoji zavesiti' in po svojih zmožnostih. V preteklem letu se je društvo u-badlalo s težavami, ki pa niso bile takšne, da jih z malo dela, predvsem pa z dobro volijo ne hi mogli premagati Po sedmih letih odkar se je društvo ustanovilo je v preteklem letu pokazalo največ aktivnosti. Morda je temiti tudi 'Vzrok, da je članstvo ozir., da so člani (temu primemo bolj. pasivni. Zato smo poskušali društvo premakniti iz mrtvila v katerem je životarilo. Najprej srno morali urediti administrativno delo, glavna med temi je bila ponovna registracija društva pri Skupščini občine Ptuj'. Največ pozornosti smo posvetili vzgoji _ mladih članov — pionirjev in mladincev. Predvsem pa jfe razveseljivo, da smo članstvo povečali z mladimi. Uspelo nam je organizirati in do konca speljati PLANINSKO ŠOLO., saj je uspešno opravilo preizkus znanja 25 udeležencev za Odar so prejeli priznanja 'Planiške zveze Slovenije. Tukaj, gre zahvala tudi vodstvu Osnovne šole Kidričevo in ne nazadnje staršem, ki so z razumevanjema sprejeli našo akeijlo. Vedeti moramo, da tudi takšna šola zahteva resno delo s precejšnjo mero odgovornosti. Ni lahko voditi trem ali petim odraslim na poti večjo skupino, predvsem, če ta šteje 100 razigranih ottnok. Odpovedati se je bilo treba svojim občutkom, ki so prisotni v vsakem .planincu — posvetiti vso pazljivost njim. In ko smo jih pripeljali nazaj, njihovim najldiražjim — staršem, prijetno utrujene pa vendar zdrave, za-dovoljne in vesele, sta bila naša slkrb in trud pozabljena. Po mojem mnenju smo pri starših pridobili še večje zaupanje, to pa je plačilo, 'ki 'ga ne more odtehtati noben honorar. V programu PŠ je s teorijo povezan tudi praktični del, pri tem mislim na obvezne izlete (ture) na katerih se udeleženci seznanijo z gibanjem v gorah,, .prehrano, prvo ijk>-močjo, nevarnostmi, floro in favno. Nedvomno se mladi tukaj-: tudi srečajo z osnovami, ki so potrebne za tesnejše vključevanje v sčistem 'SLO. Za teoretični del mora hiti zato usposobljen kader (mentorji ih vodniki),, katerega pa- žal za sedaj- še nimamo Sni so nam tu pomagali tovariši iz sosednjih -društev Ptuj in Majšperk in te deli je bilo naših. Naše društvo razen članarine in -finančne pomoči (5.000 din), ki smo jo dobili od TGiA, nima nobenih dohodkov. Večji del članarine mora odvajati planinski zvezi. Zato večjih skupnih akcij ozir. izletov nismo mogli organizirati. Pri dveh takšnih akcijah nam je pomagala Krajevna skupnost Kidričevo, ko nam je plačala prevozne stroške, za kar smo se -simbolično oddolžila pri urejanju TRIM STEZE in okolice bazena (udeleženci PS)- Ob krajevnem prazniku ■smo sodelovali- na pohodu (paradi) in cvetlični razstavi, za 'kar smo dobilli tudi priznanje. Sodelovali smo na Donački gori »85 vrhov za 85 let tovariša Tita«, sodelovali smo po poteh SOovanjegoriške čete v Mostju. Naši člani so obiskali tudi spomenike našega kulturnega življenja in revolucije. Ime našega društva pa je vpisano na- vrhovih, domovih in planinskih kočah v Julijcih Kamniških in Savinjskih alpah. Sa-j so člani hodili na -tore posa>-mezno. Želje upravnega odbora in želja vseh nas — planincev je, da našim- občanom, Zlasti pa delovnim ljudem), pionirjem in mladini približamo spoznavanje naravnih tepot in jih Edvin Aubelj bo tudi v naslednji mandatni dobi vodil aktivno planinsko društvo Kidričevo. Foto: K. Zorec navajamo k aktivnemu delovanju v naravi, da 'bi se v duhu in delih vzgajali v -skromnosti, vzajemnosti, pogumu, srčni kulturi, tovarištvu, disciplini to 'spoštovanju do dlela. V svojih članih in ostalih članih -naše socialistične skupnosti želimo vzbujati Ljubezen do domovine, kot skupnosti jugoslovanskih narodov, da varujemo revolucionarne -pridobitve NOB, naše samoupravne družbene ureditve. Gojiti in razvijati želimo planinsko izročilo, dobre pianinu sBce navade in običaje, ki so zapisani v častnem kodeksu slovenskih planincev. Vste to pa lahko uresničimo, če bodo naše vrste bolj strnjene, naše članstvo večje in naši člau ni aktivnejši. Leto 1978 je leto -planincev. Preteklo bo 200 let -prvega vzpona na Triglav. Ni nepomembno dej--stvQ, da so takrat štirje srčni možje prvič stopili na Triglav, zmogli so Trig, lav nekaj tet pred prvim vzponom na Mont Blanc in dobrega četrt stoletja pred -prvim vzponom na Gnoissglodkner. Ta vzpon jfe naveden v vsaki pomembnejši svetovni zgodovini -planinstva in alpinizma. Zato bo letošnje leto pestro tudi za naše plau niinislko društvo ini bo potrebno veliko aktivnega dela, da naloge, (ki smo si jih zadali, realiziramo. Od teh vas -borno sproti obveščali. Upamo, d!a nam bo uredniški odlbor »Aluminija« zato odstopil' maji-hen kotiček v katerem bi naše oziroma vaše delo prikazali širši javno-sti našega kolektiva. Nova žepna knjiga Kdor se zanima za knjige,, je mogoče opazil novo knjižno zbirko, v kateri so zanimive knjige vseh vrst po za današnje čase presenetljivo nizkih cenah; Mogoče jo je opazil tudffi fcdp, ki sicer ne zahaja po knjigarnah, kajti te knjige so v prodaji tudi v samopostrežnih trgovinah, kioskih itd. na 250 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Gre za novo zbirko v modemi žepni vezavi, v kateri je zastopano branje vseh vrst: romani -in povesti znanih tujih in domačih pi-sateljev, vojno dokumentarne zgodbe, fantastika, priročniki, vmes je celo Ivačičeva kuharska knjiga. Kaže, da- 'skušajo slovanske založbe (nove žepne zbirike ne izdaja samo ena), ampak skupno 7 slovenskih založb) trikrat res ponuditi bralcem zanimive knjige po zelo nizkih cenah: večinoma so po 30, 40 in 50 din, najcenejše celo -po 20 din. Ker so vmes Obsežni romani, nam primerjava s trdo vezanimi knjigami -istega obsega pokaže;, da so te nove žepne (knjige naprodaj za- četrtino do tretjino običajne cene. Založniki -novfe žepne (knjige obljubljajo, da bodo zbirko dopolnili z novimi zanimivimi (knjigami še pred) pomladjo in jo po izbiri razširili še na nova področja, ki zanimajo bralce. Bil že je skrajni čas, da tudi Slovenci dobimo moderno žepno knjigo po nizki ceni. kakršna je v drugih evropskih deželah že -dolgo uveljavljena. Zanimiv izbor prvih 12 knjig je dober obet za to, dà -bodo -bralci knjige dobro sprejeli, njihova nte ka cena pa daje upati,, da jih bo kupil tudi mia-r-sikdlp, Ud- sicer ne kupuje redno knjig •ZDRAVNIKOV KOTIČEK■ ZDRAVNIKOV KOTIČEK-ZDRAVNIKOV KOTIČEK- Dr. STANE LAJEVEC Varujmo vid in oči Razvoj industrije in tehnike na vseh področjih našega udejstvovanja kakor tudi način življenja na visoki stopnji današnje civilizacije zahtevata od naših čutil, predvsem pa od oči, vse večje napore. Skoro vse znanje si pridobivamo preko čutila za vid in oči so spet tisti osnovni pogoj, da se moremo pri delu uveljaviti kot urni, natančni in dobri delavci. Naravno je, da nismo* posebno zaskrbljeni zaradi oči, dokler je z njimi vse v redu. Primeri, da si kdo pokvari vid ali da ga celo izgubi, pa niso tako zelo redki in nas opominjajo, da je treba za oči skrbeti in jih varovati. Predvsem imamo ne le pravico, ampak tudi dolžnost, da skrbimo za svoje zdravje im delazmožnost. Prav tako pa imajo delavci še posebno pravico do zdravstvenega varstva na delovnem mestu, ki ga mora organizirati podjetje in ki ga izvajajo posebni strokovnjaki — zdravniki, medicinske sestre, varnostni tehniki, socialni delavci, industrijski psihologi in kadroviki. V industriji je delo tako zgoščeno in nevarnosti za zdravje in življenje je toliko na vsak korak, da moramo načrtno in strokovno poskrbeti za zdravje in varnost. Tudi očem in vidu utegne biti delo v industriji nevarno, če ni v tej smeri z ustreznimi ukrepi še prav posebej poskrbljeno za varnost. Delo se od dela silno razlikuje: Na tem delovnem mestu je delo natančno, dela se z drobnimi predmeti in zelo preciznimi instrumenti, na onem delovnem mestu pa je delo lahko spet grobo in zahteva predvsem mišično moč in vztrajnost. Za razna dela in delovne operacije so tudi' različne zahteve glede ostrine vida, razpoznavanje barv, plastičnega in globinskega gledanja, resoje globine in razdalje. Ce očemo postaviti »pravega človeka na pravo mesto«, o čemer tako pogostokrat govorimo, je treba dobro -poznati zahteve in potrebe na posameznih delovnih mestih, obenem pa tudi lastnosti in sposobnosti novih delavcev, ki jih sprejemamo na ta delovna mesta. S predpisi je za vesten in vsestranski zdravniški pregled novih delavcev sicer poskrbljeno, v praksi pa od teh zdravniških pregledov žal še ni posebnih koristi. Posebno pregled oči in vida bi moral biti zelo skrbno in vestno opravljen, pa zdravniki nanj večkrat kar pozabijo ali pa ga opravijo površno*. Ce delavcu odredimo delo, ki je zahtejnejše, kakor pa ga zmorejo njegove oči, tedaj se pri delu muči in napreza. Povrh pa dela še počasi in manj natančno. Včasih nastanejo zaradi slabega vida tudi usodne napake: pokvari se lahko izdelek, se pri delu poškoduje ali pa se zaradi njegove napake poškodujejo pri delu njegovi tovariši. Celo med zdravstvenimi delavci se trdovratno vzdržujejo nekatera napačna mnenja glede ostrine vida in oči: tako je splošno mnenje, da kratkovidni niso primerni za drobno, fino delo in da daljnovidnost ni po-; sebno važna za industrijskega delavca. V resnici pa je prav obratno. Kratkovidni (seveda ne težke stopnje) so za drobno delo prav primerni. Gledajo sicer bolj od blizu, vendar pa vidijo zelo dobro drobne posameznosti in so prav uspešni za precizna dela. Daljnovidni pa v mladih letih z adaptacijo o-česa kompenzirajo svojo daljnovidnost, v starosti pa so ako-modacijske mišice in tudi očesna leča čedalje manj elastične in je daljnovidnost čedalje hujša ovira za bližinsko delo. Pri površnem pregledu oči in vida se zdravniki dostikrat premalo prepričajo, ali delavec vidi plastično in pravilno presoja globino. Za večino delavcev, posebno pa še za žerjavo-vodje, šoferje, gradbene delavce, modelne mizarje, strugarje in še celo vrsto drugih delavcev, ki oblikujejo les ali kovino ali plastične mase, je ta sposobnost oči izredno važna. Od nje je odvisna varnost pro- meta in kakovost izdelkov in gradenj. Barvno slepoto ni težko odkriti pri delavcih, vendar tudi ta pregled ni vedno opravljen. V tekstilni industriji (posebno v barvarnah) in v industriji barv in lakov že delo samo zelo hitro izloči tiste delavce, ki so barvno slepi, vendar se to zgodi šele tedaj, ko zaradi barvne slepote napravijo na materialu občutno škodo, ker ne razlikujejo barvnih odtenkov oziroma vidijo drugačne. Barvna slepota pa je velika ovira tudi v kemičnem laboratoriju (barvne reakcije), v zdravstvu (saj za barve slepi ne razlikujejo barve krvi od zelene barve), v prometu (rdeči-zeleni signali), pri pleskarstvu, v prodajalnah tekstilnega in drugega blaga, v rudarstvu (po barvi se odbira ruda od jalovine) in sploh povsod, kjer je treba razlikovati barve in barvne odtenke. Ce bi bila barvna slepota redka, bi te preglede lahko opustili. Ker jih je pa po inozemskih statističnih podatkih (domačih žal ni na razpolago) med moškimi kar okrog 8 °/o za barve slepih in med ženskami okrog 3 •/•, je temu vprašanju pač treba posvetiti v zdravstvu in v industriji več pozornosti. Vsaka ambulanta bi morala Mti opremljena in vsak zdravnik usposobljen, da se vsaj grobo orientira o zdravstvenem stanju oči in vida. Ce ob tem splošnem pregledu ugotovi, da oči niso zdrave in da vid ni normalen, lahko delavca pošlje še na specialni pregled k oku- listu. V Ameriki opravljajo te orientacijske preglede oči tudi medicinske sestre in celo učitelji in laiki. S posebnim aparatom (orthorater) je ta pregled zelo olajšan, vendar pa tako zanesljiv, da ga je ameriška vojska uvedla za preglede vojakov in rekrutov. Ta aparat izdelujemo tudi v Sloveniji in bi ga morali imeti v vsakem večjem zdravstvenem zavodu. Po vsem svetu ugotavljajo, da s civilizacijo raste število refrakcijskih napak na očeh in da nosi očala čedalje več ljudi. Pri nas žal še nismo statistično ugotovili, koliko delavcev, ki na novo vstopajo v industrijo, že nosi očala oziroma bi bilo zanje dobro, da jih nosijo*. V državah na Zahodu je teh očalarjev že dobra tretjina in v Sloveniji jih menda ne bo dosti manj. Prav ti očalarji pa lahko delajo v industriji precejšnje preglavice. Koder je delo za oči nevarno, opremimo delavce z varnostnimi očali. Tisti, ki že nosijo očala (navadna), bi morali preko teh nositi še varnostna očala, ali pa jih moramo za vsa delovna mesta, kjer je nevarnost za poškodbe oči, izključiti. Ker procent očalarjev narašča, so v nekaterih državah že morali vgrizniti v razmeroma velik strošek: začeli so izdelovati varnostna o-čala kar z optičnimi stekli za kratkovidne in daljnovidne, vsaj za naj pogostne jše dioptrije. Verjetno tudi pri nas ne bo kazalo drugače. (Dalje prihodnjič) 0 alkoholu In alkoholizmu 3 UŽIVANJE ALKOHOL NIH PIJAČ IN DRUŽ BA AMcoihaLne pi j ače so .užival že od nekdaj. Zakaj pa potem danes todiko govorimo o alkoholu? Zakaj pišemo te vrstice v našem časopisju? Zakaj je v današnjem času prišlo do tako velikih težav glede uživanja alkoholnih pijač? No pa poglej mo zakaj? Kadar v vsakdanjem govorjenju omenjamo alkoholi, mislimo na e-tiOni alkoholi, ne pa na kako drugo vrsto alkohola. Etilni alkohol' deluje zlasti na možgane in privede do pijanosti. Pijanost je star nje, v katerem1 človek vsaj za trenutek pozabi na skrbi .ter laže na. vezuje stike z drugimi ljudmi In z družbo, dostikrat pa mu daje poguma, da prenese v življenju! r rame težave. Sploh _ je alkohol zaradi omenjenega delovanja v vsakemu zgodovinskem razdoblju imel1 to. di določen družbeni pomen in vlogo, povezano s kakimi običaji. Saj skoraj; ni priložnosti, ki bi jje v skladiu si temi običaji ne moglli izkoristiti, da komu po- strežemo z alkoholno pijačo. Spočetka so pridelovali alkoholne pijače predvsem tako, da so povzročali vrenje v raztopinah v katerih je bij sladkor, zlasti pa z vrenjem sadja. V ta namen so puščali zmeč. kano sadje iv toplem prostoru, da je zavrelo ob prisotnosti kvasnih glivic. Zatem so prevreto vsebino odcedili. V precejeni pijači je določena količina alkohola, tako pridobljena pijača pa ima — pač glede na vrsto sadja poseben okus. Na ta način dobivamo vino iz grozdja, jabolčnik iz _ jabolk itd. šele pozneje so iznašli destilacijo., s katero so pridobivali močne pijače. Naravne močne pijače pridobivajo z destilacijo alkoholnih pijač, pripravljenih z vrenjem: (npr. z destilacijo zavretih sliv). V vsakdanjem govoru pravimo temu načinu žganjekuha. Z destilacijo namreč dolbimo iz snovi, ki jo destiliramo, manjšo količino pijače z močnejšo koncentracijo. Pri tam se spreminja ’tudi okus pijače. Z RAZVOJEM INDUSTRIJSKE PROIZVOD. NJE ALKOHOLA SO POSTALE ALKOHOL- NE PIJACE RAZMEROMA POCENI IN SPLOŠNO DOSTOPNE. DOSTOPNOST IN NIZKA CENA ALKOHOLNIH PIJAČ STA PRIVEDLI DO NJIH MNOŽIČNE PORABE. Lahko si mislimo,, da se je takrat, ko so se ljudje s konjsko vprego odpravili do gostilne, .tam kdo tudi opijanil, toda ob vrnitvi domov so ljudje sedli na voz, ki so ga vlekli trezni konji. Konji so veselo družbo zameslji- : vo pripelljaii domov, tudi če je kočijaž malo zadremal. Danes pride takšna družba z avtomobilom, ki zahteva treznega voznika, voznik pa niti za trenutek ne sme biti brez prisebnosti. Podobno je tudii v kmetijstvu, kamor vse bolj; prodirajo traktorji in druga motorna vozila, pa tudi industrijska proizvodnja na tekočem traku ne dopušča uživanja alkoholnih pijač kot je bilo mogoče še v obdobju obrtniškega dela. V sodobnem svetu, ki se odlikuje z močno motorizacijo in industrijsko proizvodnjo, v kateri čLoveka čedalje bolji nadomešča stroji, alkoholika takoj opazi, mo. Nekoč ko take in-dustrijie in motorizacije ni bilo, je bil. alkoholik dolgo neopazen. Ko se je pocenila proizvodnja alkoholnih pijač .in so te bidte dostopne slehernemu članu družbe, pa niso hkrati! proučevali tuidi posledic, ki jih ima lahko 'splošna uporaba alkoholnih pijač. Napravili niso niti najnujnejših ukrepov, da bffi člane družbene skupnosti poučili in jih seznanili s škodljivim delovanjem alkoholnih pii j ač na zdravje posameznikov in 'družbe. Družbena rtevamost zaradi uživanja alkoholnih pijač pa je rastla obenem z razvojem motorizacije in industrializacije, v kateri čedalje več del opravlja stroj, pri čemer sta promet in prevoz bodisi blaga ali potnikov docela prepuščena strojem. Alkoholna pijača, KI JE NEKOČ ŠE BILA SPREJEMLJIVA ZA PREPROSTE OBRTNIŠKE PROIZVODNE ODNOSE IN NEMOTORIZIRANI PROMET, JE NAENKRAT ZAČELA BITI ZA DRUŽBO VELIKANSKA NEVARNOST. Kakršna koli vinjenost tistega, ki vozi motorno vodio ali ima o-praviti s kompliciranim strojem, utegne biti nevarna. Takšen razvoj družbe in alkoholnih pijač v sodobni industriji in prometu je izzval zaskrbljenost. Zato so začeli resneje razmišljati o vplivu alkohola na sodobno proizvodnjo in promet. Tudi o delovanju alkohola na duševno in telesno zdravje so v tem času zbrali zanesljive podatke, s katerimi se mora seznaniti vsak človek, da se lahko pravočasno obvaruje nezaželenih posledic za. radi uživanja alkoholnih pijač. Povzeto iz knjige Dr. Vladimir Hudolin Dr. Z. I. ZAHVALA Podpisani Franc F Aliar se ob odhodu v pokoj najlepše zahvaljujem sindikalni organizaciji skupnih služb za sprejeto darilo, ki mi bo ostalo v trajnem spominu. Ob tem prijetnem občutku, da so še ljudje, ki me niso pozabili ugotavljam, da sem tudi jaz kot član kolektiva nekaj pomenil in da je nekdo mislil na mene. Zahvaljujem se za razumevanje vsem svojim sodelavcem iz elektrolize in delavcem iz skupnih služb med katerimi sem delal do upokojitve. Vsem, ki ste ostali v tovarni, želim čimveč uspehov pri delu, zdravja in medsebojnega človeškega razumevanja. Franc Fajfar Prepolje ALUMINIJ BO ŠE BOLJ TVOJ, ČE BOŠ POSTAL NJEGOV SODELAVEC! ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage mame in sestre se najtopleje zahvaljujemo vsem rgenim sodelavkam iz tovarne glinice in aluminija — DS SS, članom društva upokojencev Kidričevo ter predstavniku krvodajalske sekcije v TGA Kidričevo, ki ste jo v tako lepem številu spremljali na njeni zadnji poti. Enaka zahvala velja govorniku tov. Ivanu Elsnerju za ganljive poslovilne besede, kar velja tudi za govornika iz Ptuja, ptujski godbi na pihala — skratka vsem, ki ste našo drago mamo in sestro spremljali k zadnjemu počitku. Srčr.a Vam hvala in prosimo tihega sožalja. Sin Marjan, sestra Lucija in ostalo sorodstvo »ALUMINIJ« Izdaja delavski svet Tovarne glinice In aluminija »Boris Kldrlfi« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Ivo Tušek — predsednik, Franc Meiko — odgovorni urednik, Anton Zadravec, Jože Huzjan, Anton Kozoderc — namestnik predsednika — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. Ing. — Tehnični urednik Franček Ste-lanec — Tisk: ZGP »Pomurski tisk«, TOZD tiskarna, Murska Sobota — Člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov In slik ne vračamo. Oproičeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata zb Informacije pri IS Slovenije it. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1975. Naklada 2700 izvodov. Objava odločb o izreku ukrepa zaradi kršitve del. obveznosti Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti TOZD tovarna aluminija je na javni obravnavi dne 27. 12. 1977 razpravljala o kršitvi delovne obveznosti KAISESBERGER Venčesiva, mat. št. 3416, rojen 10. 9.1932, stanujoč Stogovci št. 32, poročen, oče dveh otrok v starosti od 18 do 20 let, zaposlen na delovnem mestu pomočnik livarja v TOZD tovarna aluminija in mu izrekla ukrep: JAVNI OPOMIN, ker je dne 4. 9. 1977 neopravičeno izostal z dela ter s tem dejanjem , hujše kršil obveznosti po t. 1 (nevestno, nepravočasno in nemarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti) 11. člena, v zvezi s tč. 4 (da prihaja na delo ter odhaja z dela ob določenem času) 6. člena samoupravnega sporazuma o odgovornosti in obveznosti delavcev v združenem delu TOZD tovarna aluminija. Komisija za krSItev delovnih obveznosti — o — o — Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti TOZD tovarna aluminija je na javni obravnavi dne 27. 12. 1977 razpravljala o kršitvi delovne obveznosti BRGLEZ Ivana, mat št. 4094, rojen 25. 5. 1939, stanujoč Stogovci št. 3, poročen, oče treh otrok v starosti od 2 do 14 let, zaposlen na delovnem mestu pomočnik livarja v TOZD tovarna aluminija in mu izreka ukrep: JAVNI OPOMIN, ker je dne 18. 7. 1977 neopravičeno izostal z dela ter s tem dejanjem hujše kršil delovno obveznost po tč. 1 (nevestno, nepravočasno in nemarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti) 11. člena, v zvezi s tč. 4 (da prihaja na delo ter odhaja z dela ob določenem času) 6. člena samoupravnega sporazuma o odgovornosti in obveznosti delavcev v združenem delu TOZD tovarna aluminija. Komisija za kršitev delovnih obveznosti — O — o — Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti TOZD tovarna aluminija je na javni obravnavi dne 27. 12. 1977 razpravljala o kršitvi delovne obveznosti KORPAR Stanka, mat. št. 3828, rojen 11. 11. 1947, stanujoč Zupečja vas št. 59, zaposlen na delovnem mestu livar v TOZD tovarna aluminija in mu izreka ukrep: JAVNI OPOMIN, ker je dne 10. 6.1977 neopravičeno izostal z dela in ker je dne 5. 7.1977, ko je delal v dopoldanski izmeni zapustil delovno mesto brez dovoljenja predpostavljenega okrog 12,30 ure ter s tem dejanjem hujše kršil delovno obveznost po tč. 1 (nevestno, nepravočasno in nemarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti) 11. člena, v zvezi s členom 6. tč. 4 (da prihaja na delo in odhaja z dela ob določenem času) in po čl. 11, tč. 3 (neopravičeno zapuščanje delovnega mesto brez dovoljenja nadrejenega, ki se ne ponavlja) v zvezi s tč. 5 (da ne zapušča delovnega mesta med delovnim časom brez potrebe ter brez dovoljenja svojega nadrejenega) 6. člena samoupravnega sporazuma o odgovornosti in obveznosti delavcev v združenem delu TOZD tovarna aluminija. Komisija za kršitev delovnih obveznosti — O — o — Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti TOZD tovarna aluminija je na javni obravnavi dne 27. 12. 1977 razpravljala o kršitvi delovne obveznosti PRINCL Janeza, mat. št 2030, rojen 4. 6.1932, stanujoč Zabovci št. 69, poročen, brez otrok, zaposlen na delovnem mestu livar v TOZD tovarna aluminija in mu izreka ukrep: JAVNI OPOMIN, ker je dne 7. 9. 1977 neopravično izostal z dela ter s- tem dejanjem hujše kršil delovno obveznost po tč. 1 (nevestno, nepravočasno in nemarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti) 11. člena, v zvezi s tč. 4 (da prihaja na delo ter odhaja z dela ob določenem času) 6. člena samoupravnega sporazuma o odgovornosti in obveznosti delavcev v združenem delu TOZD tovarna aluminija. Komisija za kršitev delovnih obveznosti — o — o — Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti TOZD tovarna aluminija je na javni obravnavi dne 26.12.1977 razpravljala o kršitvi delovne obveznosti ŠPRAH Antona, mat. št 3326, rojen 4. 1. 1943, stanujoč Zg. Pristava, poročen, oče enega otroka v starosti 8 let, zaposlen na delovnem mestu elektrolizer in mu izreka ukrep: JAVNI OPOMIN, ker je dne 4. in 5. 10. 1977 prišel na delo pod vplivom alkohola in je na delovnem mestu izostal ter dne 2.11.1977 bil vinjen na delovnem mestu, ter s tem dejanjem hujše kršil delovno obveznost po tč. 1 (nevestno, nepravočasno in nemarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti) tč. 19 (prihod na delo v vinjenem stanju, jemanje alkohola med delom ali vinjenost med delom ali prinašanje alkoholnih pijač v delovno organizacijo) 11. člena v zvezi s tč. 2 (da vestno izpolnjuje naloge na delovnem mestu) in tč. 8 (da prihaja na delo trezen, da ne prinaša v podjetje alkoholnih pijač ter da jih ne pije med delovnim časom) 6. člena samoupravnega sporazuma o odgovornosti in obveznosti delavcev v združenem delu TOZD tovarna aluminija. Komisija za kršitev delovnih obveznosti — o — o — Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti TOZD tovarna aluminija je na javni obravnavi dne 12.12.1977 razpravljala o kršitvi delovne obveznosti ROGANOV Kolomana, mat. št. 3166, rojen 25. 7. 1933, stanujoč v Ptuju, Golobova 4, poročen, oče štirih otrok v starosti od 4 — 21 let, na delovnem mestu žagar aluminija v TOZD tovarna aluminija in mu izreka ukrep: PREMESTITEV na delovno mesto štev. 16—017 pomočnik žagarja v dnevni izmeni obrata livarne ža dobo enega leta, od dneva pravomočnosti ukrepa, ker je dne 3. in 31. 3. 1977 neopravičeno izostal z dela in je dne 17. 4.1977 zapustil svoje delovno mesto brez dovoljenja pristojnega nadrejenega, zato ni pravočasno opravil svojega dela kot mu je to naročil predpostavljeni ter s tem dejanjem hujše kršil delovno obveznost po tč. 1 (nevestno, nepravočasno in nemarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti) 11. člena v zvezi s tč. 4 (da prihaja na delo in odhaja,z dela ob določenem času) 6. člena samoupravnega sporazuma o odgovornosti in obveznosti delavcev v združenem delu TOZD tovarna aluminija. Komisija za kršitev delovnih obveznosti — O — O — Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti TOZD tovarna aluminija je na javni obravnavi dne 26. 12.1977 razpravljala o kršitvi delovne obveznosti LEBAR Antona, mat št 4190, rojen 6. 1. 1951, stanujoč Kidričevo 29, oče dveh otrok v starosti 4 — 5 let, zaposlen na delovnem mestu elektrolizer v TOZD tovarna aluminija in mu izreka ukrep: PRENEHANJE LASTNOSTI DELAVCA V ZDRUŽENEM DELU POGOJNO ZA DOBO ENEGA LETA, od dneva pravomočnosti ukrepa, ker je dne 1. 1. 1977 prišel na delo v vinjenem stanju in fizično napadel kurjača centralne kurjave ter s tem hujše kršil delovno obveznost po tč. 19 (prihod na delo v vinjenem stanju, jemanje alkohola med delom ali vinjenost med delom ali prinašanje alkoholnih pijač v delovno organizacijo) tč. 21 (povzročanje nereda ali pretepa ali sodelovanje v neredu ali pretepu TOZD — DSSS ali oviranje drugih delavcev pri delu) 11. člena, v zvezi s tč. 8 (da prihaja na delo trezen, da ne prinaša v podjetje alkoholnih pijač ter da jih ne pije med delovnim časom) tč. 9 (da se do sodelavcev obnaša prijateljsko in dostojno) 6. člena samoupravnega sporazuma o odgovornosti in obveznosti delavcev v združenem delu TOZD tovarna aluminija. Komisija za kršitev delovnih obveznosti