65. Poštnina plačana v gotovini. Letnik IX V Ljubljani, dne 18. maja 1927. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI LIST ljubljanske in mariborske oblasti. Ve e *> 1 «x a: Iz ri bolnici v Brežicah. Objava ministrstva za notranjo posle z dne 4. maja 1927.: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je sprejet dosedanji ruski državljan Ivan A. Tu pat ilov, dnevničar pri finančni kontroli v Gornji Radgoni, skupno z ženo Lidijo in inaloletno hčerko Olgo. Zakoni in kraljevske uredbe. 216. Popravek k finančnemu zakonu za leto 1927./1928.* V členu 26. finančnega, zakona za leto 1927./ /1928.** naj stoji v prvi vrsti namesto: «po partiji 769.» pravilno: «po partiji 768.». 217. Pojasnilo k Ur. 1. št. 200/49 iz leta 1927. Popravek, priobčen v Uradnem listu z dne 5. maja 1927. pod št. 200/49, ki se začne z besedama: «Točka X.», velja samo za prvi odstavek točke X. v členu 89. finančnega zakona za leto 1927./1928. (Uradni list z dne 26. aprila 1927., št. 184/45). Uredbe osrednje vlede. 218. Izprememba v pravilniku o voznih ugodnostih na železnicah in ladjah v državni eksploataciji.*** Odredba člena 40. pravilnika o voznih ugodnostih na železnicah in ladjah v državni eksploataciji, izdanega na podstavi pooblastitve v členu 125. finančnega zakona za proračunsko leto 1926./1927. in odobrenega z odločbo ministrskega sveta z dne 13. januarja t. l.,t se izpreminja tako, da daje odo- * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 5. maja 1927., št. 99. ** Uradni list z dne 26. aprila 1927., št. 184/45. *** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 7. maja 1927., št. 1Ü0/XXV. t Uradni list z dne 31. januarja 1927., št. 44/12. britev namesto predsednika ministrskega sveta eko-noinsko-finančni komitet ministrov; torej se glasi ta člen: «Na predlog resortnega ministra sme dajati minister za promet z odobritvijo ckonomsko-finanč-nega komiteta ministrov vkljub temu pravilniku brezplačne vozovnice in vozovnice za znižano ceno.» Minister za promet: general Svet. T. Milosavljevič s. r. e Ministrski svet je v seji z dne 28. aprila 1927. povsem usvojil ta predlog ministra za promet. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posla: Velja Vukićević s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) 219. Naredba ministra za socialno politiko z dne 4. maja 1927., Z. R. br. 283/IV, s katero se zvišuje prispevna tarifa za zavarovanje delavcev zoper nezgode od 5 % na 6 %•* Usvajaje predlog osrednjega urada za zavarovanje delavcev, odrejam na podstavi § ,34. zakona o zavarovanju delavcev: § 1- Prispevna tarifa, ki služi po § 29. zakona o zavarovanju delavcev za osnovo odmerjanju prispevkov za zavarovanje zoper nezgode in ki je bila določena z naredbo ministra za socialno politiko z dne 18. februarja 1925., U.br. 86/IV («Službene Novine» z dne 7. marca 1925., št. Sl/XI),'"1’ s 5 dinarji, se zvišuje od dne 1. januarja 1927. na 6 dinarjev za vsakih 100 dinarjev zavarovane dnevne mezde in za nevarnostni odstotek 100. Prispevek za nezgodo se določa torej od dne 1. januarja 1927. za vsakih 100 dinarjev zavarovane dnevne mezde s tolikokrat po 6 par, kolikor znaša nevarnostni odstotek, s katerim je obrat uvrščen. § 2. Osrednji urad za zavarovanje delavcev mora na podstavi te naredbe in sklepa svojega ravnateljstva z dne 16. decembra 1926. popraviti točko 2.) § 197. Statuta osrednjega urada. § 3. Ta naredba velja od dne 1. januarja 1927. Minister za socialno politiko: dr. Mijovič s. r. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata 1 Slovenaca» z dne 11. maja 1927., št. 103/XXVI. ** Uradni list z dne 18. marca 1925., št. 87/28. 220. Na podstavi členov 177., 178., 181. in 182. in drugih odredb finančnega zakona za leto 1927./1928. in zakona o ustroju ministrstva za narodno zdravje odobrujem in predpisujem ta-le Pravilnik, kako naj se izvršujejo odredbe finančnega zakona za leto 1927./1928. o bolniškem proračunu, kako naj se vzdržujejo bolnice in kako naj se kontrolira delovanje v njih.* I. Obče odredbe. Člen 1. Ta pravilnik se nanaša na vse javne bolnice: državne, samoupravne in zasebne s pravico javnosti. Člen 2. ^ Vsaki bolnici se odobruje proračun dohodkov in razhodkov za čas od dne 1. aprila 1927. do dne I. aprila 1928. Pristojni nakazovalci in računodajniki se morajo strogo ravnati po odobrenem proračunu, posamezno odobrenih vsot pa ne smejo prestopati in jih tudi ne uporabljati za drugo, nego za ono, kar je odobreno s proračunom. Če v tem proračunskem letu poedine vsote ne zadoščajo, se mora zahtevati zvišba od ministrstva s podrobno obrazložitvijo. Člen 3. Število osebja v poedini bolnici se določa s proračunom. Več osebja, nego ga je dovoljenega s proračunom, se ne sme namestiti; toda če bi se zaradi večjega števila bolnikov pokazala dejanska potreba, da se osebje povečaj, se mora zahtevati odobritev od ministrstva. To velja tudi za zasebne, mestne, občinske ali samoupravne bolnice. Toda če namesti zasebnik ali samoupravno telo osebje preko števila, dovoljenega s proračunom, ne smejo obremenjati prejemki tega osebja bolniškega proračuna. Če pa kontrolni organi vendarle ugotove, da se je to storilo, ustavi država tem bolnicam takoj vsako podporo. Člen 4. V vseh bolnicah so uvajajo trije oskrbni razredi. Za 1. razred sc plačuje na dan 100 Din, za II. razred 75 Din, poleg tega pa za izredne zdravniške storitve in operacije posebna taksa, ki se določi naknadno. Za III. razred se plačujejo stroški po odredbah finančnega zakona, odnosno po najvišji taksi, določeni v poedinih bolnicah. Število postelj v I. in II. razredu ne sme biti večje nego 15 % skupnega števila bolniških postelj. Vse bolnice brez razlike pridržujejo dohodke od I. in II. razreda, da pokrivajo svoje razhodke. Na podstavi člena 3. zakona o nagradah za zdravniške posle se predpiše pravilnik, po katerem bodo prejemali bolniški zdravniki od dohodkov za zdravljenje v I. in II. razredu posebne nagrade. člen 5. Organi osrednjega urada za zavarovanje delavcev, bratovske skladnice, ministrstva za vojsko in mornarnico in železniških humanitarnih fondov plačujejo v bolnicah, ki sc vzdržujejo iz svojih dohodkov, najnižjo oskrbnino v III. oskrbnem razredu, v bolnicah, ki se vzdržujejo iz državnega proračuna, pa 22 Din na dan. Vse bolnice brez razlike pridržujejo to dohodke, da pokrivajo materialne razhodke. Člen 6. One bolnice, ki doslej niso imele I. in II. oskrbnega razreda, naj izločijo najkesneje do dne 15. aprila t. 1. izvestno število postelj za ta dva razreda; število postelj, ki so določene za I. in II. oskrbni razred, pa naj sporeče ministrstvu najkesneje do dne 20. aprila 1927. Za I. oskrbni razred naj jemljejo bolnice sobe z eno posteljo ,za II. razred pa sobe s štirimi do šest postelj. Za prehrano bolnikov v I. in II. razredu se sme potrošiti največ 30 Din na dan. V zdravljenje v teh razredih se sprejemajo bolniki, ki to žele, in oni, o katerih se ve, da so imoviti. Takse za zdravljenje v teh razredih pobirajo bolniške uprave vedno osem dni naprej; vse bolnice brez razlike pridržujejo te dohodke, da pokrivajo svoje razhodke. Člen 7. Za zdravljenje v bolnicah se ne smejo dovoljevati nikakršne ugodnosti. Državni uradniki se smejo zdraviti v I. in H. razredu samo, če plačajo naprej razliko med takso za zdravljenje v HI. razredu in takso onega razreda, v katerem se zdravijo. člen 8. V onih bolnicah, ki imajo oddelke za zdravljenje zob ali oddelek za röntgenologijo in radiologijo (višinsko solnce) ali samo aparate za ambulatorne preglede, se pobirajo takse, ki jih določi ministrstvo s posebnim cenovnikom. Uprave bolnic morajo predložiti ta cenovnik v odobritev ministrstvu najkes-nejo do dne 15. aprila t. I. One bolnice, ki so že pobirale takso za te preglede in ta zdravljenja, naj postopajo kakor doslej, odnosno dotlej, ko se odobri novi cenovnik. Vse te dohodke pridržujejo vse bolnice brez razlike, da pokrivajo razhodke za vzdrževanje teh aparatov ali oddelkov. Člen 9. Upravniki bolnic smejo stanovati v bolnicah samo, če so sc določili za njih stanovanje že ob zidanju bolnic posebni prostori. Če so zavzeli upravniki bolnic prostore, ki niso bili določeni ob zidanju bolnic za njih stanovanje, nego so bili zavzeti ali urejeni pozneje, morajo izprazniti te prostore v treh mesecih, prostori pa se uporabijo za bolniške potrebo. Upravniki bolnic smejo stanovati v bolnici samo, če se ne bavijo z zasebno prakso. Izmed administrativnega upravnega osebja sme stanovati v bolnici samo ekonom bolnice, v bolnicah z več nego 400 posteljami pa tudi po en pomočnik-ekonom, en knjigovodja in skladiščnik in en uradnik sprejemnega oddelka. To se ne nanaša na bolnico v Stenjevcu, Toponici in na Studencu in pri teh poslednjih bolnicah samo ne na ono osebje, ki stanuje v bolnici zunaj mesta. Nihče izmed osebja, nameščenega v bolnici, ne smo prejemati kakršnihkoli doklad ali nagrad v denarju ali blagu, razen kolikor je to določeno s tem pravilnikom. Člen 10. Znesek stanarine, ki so odteza osebju za stanovanje v bolnicah, pridržuje bolniška uprava, da pokriva materialne razhodke. Ta znesek morajo uprave takoj vpisati v blagajniški dnevnik kot bolniški dohodek, stanarine pa ne oddajajo državnim blagajnam, kjer dobiva osebje svoje prejemke. To velja od dne 1. aprila 1927. Člen 11. Nihče ne sme dobivati hrane v bolnici brezplačno, razen v primeru iz člena 13. Upravniki bolnic smejo prejemati hrano v bolnicah samo, če se ne bavijo z zasebno prakso; v tem primeru smejo prejemati hrano tudi za rodbinske člane; vendar pa morajo plačevati bolniškim upravam za jedilni obrok, ki ga dobivajo sami, 20 %: svoje osebne doklade, za rodbinske člane pa rodbinske doklade. To velja tudi za ekonome bolnic. Ostalo bolniško osebje mora plačevati bolniškim upravam za hrano 20 % osebne draginjske doklade. Dnevničarjem se mora odtezati za stanovanje in hrano 20 % njih skupnih prejemkov. Tudi te zneske pridržujejo bolniške uprave, da pokrivajo svoje materialne razhodke. Dvojni jedilni obrok se ne sme nikomur dajati. To se ne nanaša na osebje, s katerim se je sklenila posamezna ali kolektivna pogodba pred dnem 1. aprila 1927. Vendar pa morajo bolniške uprave te pogodbe revidirati ter jih najkesneje v treh mesecih prilagoditi odredbam tega pravilnika. če ima nameščenec pravico do stanovanja in stanuje v njem z rodbino, se mu sme dajati za rodbinske člane hrana iz bolniške kuhinje samo, ako plačuje bolnici dejanski učinjene stroške za to hrano. Tudi te dohodke pridržujejo bolnice, da pokrivajo svoje razhodke. Iz bolnice se hrana ne sme nositi. Zasebne bolnice, mestne, občinske in samoupravne bolnice smejo dovoljevati večje ugodnosti osebju, ki ga same nameščajo; vendar pa ne smejo ti izdatki nikoli obremenjati bolniškega proračuna, če ugotove kontrolni organi ministrstva, da se je postopalo drugače, zadene materialna odgovornost onega, ki je izplačilo odredil in izvršil; taki bolnici pa se ustavi vsaka podpora. Člen 12. upravniki teh bolnic. Ta čas se jim šteje v službo; v bolnicah dobivajo hrano, toda zanjo morajo plačevati bolniški upravi dejanski učinjene stroške. Te dohodke pridržujejo bolnice, da pokrivajo te razhodke. Druge olajšave se tem zdravnikom ne smejo dovoljevati. Člen 13. Dežurnih zdravnikov sme biti največ po eden na 120 bolnikov; če je v bolnici poseben sprejemni oddelek, ima ta oddelek enega dežurnega zdravnika. V bolnicah z več nego 400 bolniki mora biti en poseben dežurni zdravnik v sprejemnem oddelku. IV zdravnike odreja izmenoma uprava bolnice. Ena oseba ne sme biti stalen dežurni zdravnik. Dežurni zdravnik ima v času, ko opravlja službo, stanovanjc in hrano brezplačno. Poleg dežurnih zdravnikov sme stanovati stalno v bolnici na 150 bolnikov po en zdravnik; za stanovanje mora plačevati bolniški upravi znesek svoje stanarine, za hrano pa 20 % osebne draginjske doklade; te vsoti pridržujejo bolnice, da pokrivajo svoje razhodke. Osebje medicinskih fakultet in higienskih naprav, ki so v bolniškem okolišu, sme stanovati in se hraniti v bolnicah samo, če se bavi s poslom, ki je v zvezi z negovanjem in zdravljenjem bolnikov; bolniškim upravam pa mora plačevati iste zneske kakor bolniško osebje. Člen 14. Bolniške uprave ne smejo imeti v svojih blagajnah nad 5000 Din gotovine. Ostali denar morajo oddajati poštni hranilnici ter morajo pristopiti k pošt-no-čekovnemu prometu, izplačila pa vršiti po poštni hranilnici. Mostne bolnice smejo nalagati svojo gotovino v mestnih hranilnicah. Člen 15. Bolnice, ki doslej niso imele posebnih dohodkov, nego samo proračunske kredite (dotacije), a jih bodo imele po tem pravilniku, morajo voditi o prejetem denarju poseben blagajniški dnevnik, dokumente o razhodkih iz teh dohodkov pa predlagati v overovitev pristojni krajevni kontroli. Ostale bolnice naj postopajo kakor doslej. Člen Ki. Praviloma naj bolnice same nabavljajo zdravila in ostali sanitetni material, posteljnino i. dr. V prilogi se priobčuje seznamek zdravil, ki jih bolnice ne sinejo nabavljati, kor jih dobivajo brezplačno, in sicer: bolnice v zetski oblasti (izvzomši počsko okrožje), dubrovniški, mostarski, sarajevski, tuzlanski in travniški oblasti od lekarne sarajevske državne bolnice; bolnice v Beogradu in bolnice v podunavski, po-drinski, valjevski, šumadijski, moravski, požarevški, timoški, niški, vranjski, kosovski, skopski, hregal-niški, bitoljski, raški, užiški in kruševški oblasti od beograjskega glavnega založišča za lekarne; bolnice v sremski, baški in beograjski oblasti od lekarne državne bolnice v Novem Sadu; bolnice v splitski, vrbaski, bihaški, primorsko-krajiški, osiješki in zagrebški oblasti od lekarne Zakladne bolnice v Zagrebu; bolnice v mariborski in ljubljanski oblasti od lekarne državne bolnice v Ljubljani. Te bolnice smejo nabavljati od omenjenih lekarn tudi druge preparate in druga zdravila. Bolnice, ki so morale nabavljati doslej po posebnih naredba h zdravila in drugi material od državnih lekarn (n. pr. od Zakladne lekarne v Zagrebu ali od lekarne ljubljanske bolnico), jih morajo nabavljati od tam še nadalje. Specialitete se smejo nabavljati samo, če odobri vsako tako nabavo predhodno tudi upravnik bolnice. Drugače je materialno odgovoren oni. ki je naročilo izvršil in izplačal. Če ne bi imele lekarne na razpolagi zdravil, navedenih v seznamku, jih morajo takoj zahtevati od beograjskega glavnega založišča za lekarne, ki jih je zavezano poslati v osmih dneh. Oddelkovni šefi morajo storiti vse, da se omeji medikamentozna terapija na zdravila, navedena v priloženem seznamku; druga zdravila ]>a naj zapisujejo samo, če je neizogibno treba. Nabavljanje zdravil v javnih zasebnih lekarnah se mora omejiti samo na neizogibno potrebne in nujne primere ter se mora naknadno opravičiti. Člen 17. Vsaka bolnica mora vzdrževati ambulatorij za zdravljenje siromašnih oseb, kjer se vrše pregledi brezplačno; zdravila pa izdajajo brezplačno samo, Čc so navedena v seznamkn, omenjenem v predhodnem členu. Kateri zdravniki naj poslujejo v ambulatoriju, odrejajo upravniki bolnic. Bolniške uprave morajo razglasiti čas ambulatornega zdravljenja v vsej okolici. Člani okrožnega urada za zavarovanje delavcev in drugih podobnih naprav se ne smejo zdraviti v teh ambulatorijih. Bolniške uprave morajo priskrbeti prostore za te ambulatorije. V teh ambulatorijih se dajo nasveti in zdravila vsem onim bolnikom, glede katerih ni treba, da bi bili sprejeti v bolniško zdravljenje. V bolniško zdravljenje se smejo sprejemati praviloma samo oni, ki jim je to neizogibno potrebno. Člen 18. Vrhovno kontrolo nad vsemi bolnicami vrši ministrstvo za narodno zdravje po svoji izprevidnosti, inšpektorji ministrstva za narodno zdravje v Zagrebu, Sarajevu, Novem Sadu in Skoplju pa po svoji iniciativi, toda najmanj enkrat na leto. Ta kontrola mora biti korenita ter so mora nanašati na celokupno poslovanje bolnice v strokovnem in računskem pogledu. Zato lahko traja v poedinih bolnicah tudi dlje časa. Inšpektorji jo vrše dvakrat na leto v bolnicah svojega sedeža, inšpektor ministrstva za narodno zdravje pa kontrolira bolnice v Beogradu. Kontrolo nad ostalimi bolnicami vrše pristojni oblastni sanitetni referenti najmanj dvakrat na leto. O kontroli, ki jo je izvršil katerikoli organ, se predloži ministrstvu poročilo, ki mora obsezati poleg občih pripomb vse specialne podatke: 1. ) o številu postelj in povprečnem številu bolnikov; 2. ) o stanju zgradb; 3. ) o stanju inventarja; 4. ) o poslovanju z denarjem; 5. ) o načinu nabav in o cenah poedinih predmetov; 6. ) o tem, ali bolnica povsem postopa po teh odredbah; 7. ) o strokovnem poslovanju v poedinih oddelkih; 8. ) o varčevanju z materialom, zlasti s sanitetnim; 9. ) o ostvaritvi preliminiranih dohodkov; 10.) o prehrani bolnikov in osebja. člen 19. Po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih smejo postavljati upravniki bolnic, ki so državni uradniki, v breme državnega proračuna ali bolniškega proračuna, kolikor je kreditov: 1. ) uradnike pripravnike in uradnike pomožnih skupin III. kategorije; 2. ) zvaničnike; 3. ) služitelje; 4. ) dnevničarje. Ostalo osebje postavlja ministrstvo sämo ali pa ha predlog uprave. Zakonski odmor dovoljujejo svojemu osebju upravniki bolnic, njim pa ga dovoljuje ministrstvo za narodno zdravje. Odsotstvo po zasebnem poslu dovoljujejo upravniki največ do osem dni, nad osem dni pa, ministrstvo za narodno zdravje. Odsotstvo zaradi bolezni za več nego 14 dni dovoljuje ministrstvo za narodno zdravje. Zvaničniki in služitelji se izza dne 1. aprila 1927. ne smejo več postavljati, nego v breme kreditov, določenih za njih Prejemke, se postavljajo dnevničarji s skupnimi prejemki, ki ne smejo biti večji nego prejemki zvanič-nikov in služiteljev. Onim zvaničnikom in služiteljem, ki so bili postavljeni pred dnem 1. aprila 1927., prestane služba s tem dnem, če niso dovršili na ta dan treh službenih let, in postaviti se morajo za dnevničarje. Te osebe Se morajo zavarovati po zakonu o zavarovanju delavcev. ■ Člen 20. Po zakonu o državnem računovodstvu so uprav-niki bolnic pooblaščeni, odločati po odobrenem proračunu o izdatku in razknjižbi do 5000 Din ter odobravati licitacije in pogodbo do 100.000 Din v mejah odobrenih kreditov. To ne velja za zasebne bolnice. Člen 21. Oddclkovni šefi se morajo baviti v bolnici v svojih oddelkih najmanj štiri ure na dan, asistenti in sekundarni zdravniki šest ur na dan, dežurni pa ves dan ob času dežurstva. Upravniki bolnic, ki imajo po členih 9. in 11. hrano in stanovanje v bolnici, morajo biti v službi najmanj sedem ur na dan. Prav to velja za ostalo administrativno osebje. Delo bolničarskega in strežniškega osebja predpisujejo od-delkovni šefi. Člen 22. Oddelkovni šefi so odgovorni za delo v oddelkih ter skrbe za inventar oddelkov, za vzdrževanje reda in čistote. Za potrebe poedinih oddelkov se dajo šefom v proračunskih mejah krediti za nabavo najpotrebnejšega instrumentarija, laboratorijskega materiala, za vzdrževanje čistote in pranje obvezil. Ti krediti se porazdele sporazumno v seji oddelkovnih šefov. Člen 23. Upravniki bolnic morajo zahajati v vsak oddelek najmanj vsak osmi dan ter se na licu mesta prepričati o njih potrebah. Hrano morajo pregledati vsak dan. O teh pregledih se mora voditi pri upravi posebna knjiga, v katero vpisujeta upravnik in oddel-kovni šef opazbe ter navajata, kaj se je ukrenilo, da se pogreški odpravijo, če jih je kaj. pristojnih oblastev, da brez velike težave ne morejo plačati bolniških stroškov, se plačujejo ti stroški iz državnega proračuna. Te račune pridržuje uprava v arhivu, ne glede na to, iz katerih oblasti v državi so zdravljeni bolniki, ter izvrši po tem naknadni obračun. Iz državnega proračuna prejemajo te bolnice stalno mesečno dotacijo, da pokrivajo te razhodke. Občinske, mestne in zasebne bolnice prejemajo od države stalno mesečno podporo v denarju in materialu. Člen 29. V splitski in dubrovniški oblasti se vzdržujejo bolnice kakor doslej. Vendar pa prejemajo poleg dotacij države po davčnih uradih tudi zneske, ki jih plačujejo občine po zakonu iz leta 1866. za svoje siromašne občane. Te terjatve priobčijo bolniške uprave koncem leta pristojnim finančnim ravnateljstvom, ki poskrbe, da odtegnejo skladno s finančnim zakonom to terjatve od občinskih dohodkov, ter jih oddado bolniškim upravam. Člen 30. II. Specialne odredbe. Člen 24. Bolnice v Beogradu, bolnice v Novem Sadu in bolnice v zetski, podunavski, po drinski, valjevski, šumadijski, moravski, požarevški, timoški, niški, vranjski, kosovski, skopski, brega,1 niški, bitoljski, raški, užiški in kruševški oblasti se vzdržujejo iz proračunskih kreditov in iz dohodkov za zdravljenje v I. in II. razredu, za zdravljenje vseh članov uradov za zavarovanje delavcev, humanitarnih železniških fondov, bratovskih skladnic, za zdravljenje vojakov, orožnikov in. častnikov po ministrstvu za vojsko in morna,mico in iz dohodkov lastne okomi j e. Bolniške uprave morajo te dohodke na vsak način in pravočasno zbirati ter jih pridržujejo, da pokrivajo svoje materialne razhodke. Bolniške takse za ostale bolnike se pobirajo po odredbah finančnega zakona. Za kasernirane prostitutke plačujejo stroške njih poslodajalei, te dohodke pa pridržujejo bolnice. Člen 25. V beograjski in baški oblasti se vzdržujejo bolnice tako kakor doslej. Za zdravljenje siromašnih državljanov, t. j. onih, o katerih potrdijo pristojne občine, da ne morejo plačevati stroškov brez velike težave, se plačujejo bolniški stroški bolnicam iz državnega proračuna. Ministrstvo daje tem bolnicam v mejah dosedanjih zahtev mesečno na razpolago določene vsote; bolniške uprave pa naj teh računov ne predlagajo več v izplačilo, nego naj jih hranijo v svojem arhivu. Posebni kontrolni organi morajo najmanj dvakrat na leto pregledati te račune ter jih obračuniti. Te bolnice pridržujejo to račune za vse bolnike brez razlike, najsi so s kateregakoli ozemlja, samo če mora po teh odredbah država plačevati zanje. Za zdravljenje ostalih bolnikov pošiljajo račune neposredno pristojnim organom, ki so jih po zakonu dolžni izplačati. Člen 26. V sremski, osiješki, primorsko-krajiški in zagrebški oblasti se vzdržujejo bolnice kakor doslej. V breme državnega proračuna se plačujejo bolniški stroški, kakor je določeno z zakonom o zdravstvu iz leta 1906. Z ostalimi računi je treba postopati tako, kakor je določeno v členu 25. Za te bolnike kakor tudi za bolnike iz ostalih oblasti, za katere mora plačevati država, pridržujejo račune bolnice v svojem arhivu in z njimi je treba postopati kakor v členu 25. Iz državnega proračuna se plačujejo za te obveznosti bolniški ni upravam mesečno določeni zneski po zahtevah v zadnjem letu. Obračun se izvrši kakor v členu 25. Člen 27. V mariborski in ljubljanski oblasti je treba postopati kakor v členu 25. Člen 28. Državne bolnice in bolnice v državni upravi v bihaški, vrbaski, tuzlanski, sarajevski, mostarski in travniški oblasti pridržujejo vse svoje dohodke od vseh razredov, da pokrivajo svoje razhodke, ter ne oddajajo državni blagajni nobene oblike svojih dohodkov. Za bolnike, o katerih se ugotovi s potrdilom Bolniške uprave ne smejo sprejemati v zdravljenji) članov okrožnega urada, za zavarovanje delavcev, članov humanitarnih fondov in bratovskih skladnic, če je na nakaznici, s katero se pošilja tak član v zdravljenje, označen rok, do katerega sme ostati v bolnici v breme urada, kolikor ni to omejeno z zakonom. Koliko časa naj se bolnik zdravi v bolnici, o tem morejo odločati samo bolniški organi. Bolniške uprave morajo ugotoviti za sprejem vseh bolnikov brez razlike, ali se ni ta bolnik dolžen zavarovati po zakonu o zavarovanju delavcev, če se ugotovi, da spada pod zavarovanje, se zahteva tudi za take bolnike, ne glede na nakaznico, od urada plačilo bolniških stroškov. Člen 31. iS' stroški za zdravljenje bolnikov, ki imajo nalezljivo bolezen, je treba postopati kakor s stroški za zdravljenje drugih bolezni. Iz državnih sredstev se plačujejo stroški za zdravljenje vseh nalezljivih bolezni samo onih bolnikov, ki brez velike težavo ne morejo plačati stroškov za zdravljenje, na podstavi potrdila pristojnega oblastva, toda samo po najnižjem oskrbnem razredu. Okrožni uradi za zavarovanje delavcev morajo plačevati bolniškim upravam stroške za zdravljenje članov, ki imajo katerokoli nalezljivo bolezen. Obračun o povračilu teh stroškov po členu 54. zakona o zavarovanju delavcev se izvrši koncem vsakega leta. Stroški za vzdrževanje oseb, ki so jih ugriznile stekline sumne živali in ki se zaradi tega zdravijo v bolnici, se plačujejo iz državnega proračuna. Člen 32. Bolnicam, navedenim v členih 26., 27., 28. in 29., in vsem zasebnim, mestnim in občinskim bolnicam se dovoljujejo iz kredita 15,000.000 Din brezobrestna posojila, da se jim na ta način zagotove čim cenejše nabave o pravem času in da se izvedejo najpotrebnejše instalacije. Ta posojila morajo bolniške uprave postopno vračati državni blagajni iz svojih dohodkov. Bolnice, ki imajo po tem členu pravico do posojila, naj pošljejo ministrstvu za narodno zdravje zahtevo, v kateri bodi navedeno, koliko posojilo se zahteva, za kaj se bo uporabilo, pri čemer je treba vse točno navesti in korenito obrazložiti, in kdaj in kako se bo posojilo vrnilo. Člen 33. Vse bolnice brez razlike morajo pošiljati poleg rednih poročil najkesneje do 10. dne v mesecu za minuli mesec neposredno ministrstvu poročilo, ki naj obseza te-le podatke: a) koliko je bilo bolnikov v mesecu; b) koliko je celokupnega osebja; c) koliko je stalo celokupno vzdrževanje bolnikov na dan, pri čemer naj se računi j o samo materialni razhodki; č) koliko je stala samo prehrana bolnikov na dan; d) koliki so bili dohodki bolnice v tem mesecu, s točno navedbo, kakšni so bili vsi dohodki in v kolikem znesku. V Beogradu, dne 1. aprila 1927. Minister za narodno zdravje: tir. Miletič s. r. Seznamek lekarniškega materiala, ki ga mora imeti lekarniško skladišče vse leto 1927. v zalogi. 66. Garbo animalis 67. Cera alba 68. Ceresinum album 69. Charta sinapisata 70. Chloralum hydratum 71. Chloroformium 72. Chloroformium pro narcosi 73. Oboleval 74. Cocainum hydrochloric. 75. Codeinum hydrochloric. 76. Codeinum phosphoricum 77. Coffeinum oitricum 78. Coffeinum natrio-salicylic. 79. Coffeinum purum 80. Gort. Aurantioruni 81. Gort. Chinae succirubrae 82. Gort. Cinnamomi 83. Gort. Condurango 84. Creosotal 85. Diacethylmorphin hydro-ohloric. 86. Dijodyl capsul. 87. Dijodyl tabl. 88. Dionin 89. Diplosal 90. Diuretin 91. Duotal 92. Epicarinum purum 93. Eucainum beta 94. Eucodal 95. Eucupin 96. Euphylin 97. Eurešol 98. Euresol pro capill. 99. ExtractumBelladonnae spiss. 100. Extractum Chinae fluid. 101. Extractum Condurango fluid. 102. Extractum Filicis' maris fluid. 103. Extractum Opii siocum 104. Extractum Cocae fluid. 104 a. Extractum Colae 105. Ferr. carbon. sacharat. 106. Ferr. glycerino phosphoricum 107. Ferr. kakodylicum 108. Ferr. lacticum 109. Ferr. pulveratum 110. Ferr. reductum 111. Ferr. Sa jodin past. 112. Flores Chamoinillae 113. Folia Digitalis 114. Folia Hyoscyami consc. 115. Folia Monthae piperitae 116. Folia Sennae pulv. 117. Folia Sennae consc. 118. Folia Trifolii fibrini 119. Folia Uvae ursi 120. Ferrum sulfuric. oxyd. pur. 121. Gallae 122. Guajacolum carbonicum 123. Guajacolum purum 124. Glandulae Thyreoideae sicc. tabl. 125. Helmitol 126. Herba Absinthi consc. 127. Herba Centaurii consc. 128. Herba Herniariae consc. 129. Heroin 130. Hexal tabl. 131. Hexamethylentetramin 132. Homatropinum hydrobromic. 133. Hydrargyrum benzoicum 134. Hydrargyrum bichlorat ammon. 135. Hydrargyrum bijodatum rubr. 136. Hydrargyrum jodat flav. 137. Hydrargyrum oxydatum 138. Hydrargyrum salicylicum 138. a. Hydrargyrum sozojodo-licum 139. Hydrastinnium hydrochloric. 140. Hydrochinon 141. Hydrargyrum extinctum 142. Ichtalbin 143. Jodival 144. Jodoformium. 145. Jodum purum 146. Jothion 147. Jod-Vasogen 148. Kal. bichromicum 149. Kai. carbonicum 150. Kal. chloricum 151. Kal. glycerinophosphoric. 152. Kal. natrio-tartaricum 153. Kal. nitricum. 154. Kal. Bulfoguajacolicuin 155. Kal. sulfuratum pro balneo 156. Kal. sulfurieum 157. Kreosotum carbonicum 158. Kreosotum purum 159. Lactopheninum 160. Lenigallol 161. Lithium salicylicum 162. Luminal 163. Luminal-Natrium 164. Magnesium carbonicum 165. Magnesium glycerinophosphoric. 166. Magnesium oxydatum ustum 167. Magnesium saiicylicum 168. Magnesium sulfurieum 169. Manna 170. Maretin 171. Medinal 172. Melubrin 173. Mesotan 174. Methyldinatrium arseniat. 175. Methylen blau 176. Methylium salicylicum 177. Morphium hydrochloric. 178. Myrrha 179. Magnesium perhydrolicum 180. Naphtolum beta 181. Natrium aceticum 182. Natrium benzoicum 183. Natrium bisulfurosum 184. Natrium glycerinophosphoric. 185. Natrium hydrocarbonicum 186. Natrium kakodylic. 187. Natrium nitrosum 188. Natrium phosphoricum 189. Natrium salicylicum 190. Natrium sozojodolicum 191. Natrium sulfuratum 192. Natrium sulfurieum 193. Natrium thiosulfuricum 194. Neobomyval 195. Neosalvarsan ä 0'045 196. Neosalvarsan ä 0-075 197. Neosalvarsan ä 0-15 198. Neosalvarsan ä 0-30 199. Neosalvarsan ä 0-45 200. Neosalvarsan ä, 0-60 201. Neosalvarsan ä 0-75 202. Neosalvarsan ä. 0-90 203. Neo-Silbersalvarsan ä 0-20 204. Neo-Silbersalvarsan :i 0-30 205. Neo-Silbersalvarsan ä 0-40 206. Neo-Silbersalvarsan ä 0-45 207. Neuronal 208. Nirvanol 209. Nov-atophan 210. Noviform 211. Novocain 212. Natr. arsenicosum 213. Natr. oitricum 214. Natr. phosphorosum 215. Oophorin (ovarin) tabl. ä 0-5 216. 01. Anisi vulgaris 217. 01. Bergamottae 218. Ol.Carvi 219. 01. Cinnamomi 220. Ol. Citri 221. Ol. Crotonis 222. Ol. Foeniculi 228. 01. Juniperi 224. Ol. Lavandulae 225. Ol. Lini 226. 01. Menthae piperitae 227. Ol. Pini pumilionis 228. 01. Rosae 229. 01. Rosmarini 230. Ol. Sinapis aether. 231. Optochinum basicum 232. Optochinum1 hydrochloricum 233. Orexinum tannicum 234. Orthoformium 235. Oxaphor 236. 01. Cadini 237. Ol. Eucalypti 238. Paraffin solid. 239. Faraldehydum 240. Pellidol 241. Phenacetin 242. Phenolphtalein 243. Phosphor. 244. Physostigmin salicyl. 245. Physostigmin sulfuric. 246. Piperazin 247. Plumbum jodatum 248. Protargol 249. Pyramidon 250. Pyrenol 251. Rad. Althaeae 252. Rad. Gentianae 253. Rad. Ipecacuanhae tuss. 254. Rad. Ipecacuanhae pulv. 255. Rad. Liquirit. consc. 256. Rad. Liquirit pulv. 1. Acidol Pepsin tablettae 2. Acid. acetic. conc. pur. 3. Acid. acetylo-salicylic. 4. Acid. acetylo-salicylic. past. 5. Acidum arsenicosum 6. Acidum benzoicum1 7. Acidum boricum 8. Acidum camphoricuin 9. Acidum oitricum 10. Acidum diaethylbarbitu-ricum 11. Acidum gallicum 12. Acidum lacticum 13. Acidum1 nitricum conc. pur. 14. Acidum oleinicum 15. Acidum phosphoricum 16. Acidum picrinicum 17. Acidum salicylicum 18. Acidum sulfanillicum 20. Acidum sulfuric. crud. 21. Acidum tannicum 22. Acidum valerianicum 23. Adalin 24. Adamon 25. Aether aceticus 26. Aether benzoicus 27. Adeps Lanae 28. Aethylmorphin hydrochloric. 29. Albargin 30. Alival 31. Alumen pulvis 32. Alumen ustum 33. Aluminium sulfurieum 34. Alumnol. 35. Alypin 36. Ammonium benzoicum 37. Ammonium chloratum 38. Ammonium carbonicum 39. Ammonium hydricum purum 40. Ammonium salicylicum 41. Ammonium sulfoichthy-olicum 42. Amylum tritici 43. Anaesthesin 44. Antifebrin 45. Antipyrinum 46. Antipyrinum coffeinocitric. 47. Antipyrinum salicylicum 48. Archovin 49. Argentamin 50. Argentum proteinieum 51. Argonin 52. Aspirin pulv. et past. 53. Atophan 54. Benzoe 55. Benzonaphtol 56. Bisimuth. oxyjodogallicum 57. Bismuth. salicylicum 58. Bismuth. subnitricum 59. Bolus alba 60. Bromoool 61. Bromoformium 62. Bromural 63. Calcium carbonic. praecip. 64. Calcium glycerinophosphoric. 65. Calcium sulfurieum ustum 221. Pravilnik državne poliklinike za zobne in ustne bolezni.* Člen 1. Oddelek za ustne in zobne bolezni obče državne bolnice v Beogradu ima od dne 1. aprila 1927. naziv: «Državna poliklinika za ustne in zobne bolezni v Beogradu» (Državna poliklinika za bolesti usta i zuba u Beogradu). Člen 2. Namen polikliniki je, dajati strokovno pomoč vsem onim državljanom kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so je potrebni, in sicer v zvezi s členom 9. tega pravilnika; razen tega služi kot znanstvena institucija, v kateri se zdravniki specializirajo v ustnih in zobnih boleznih. Na polikliniki se tudi izučujejo in izobražajo pripravniki za zobno tehniko (člena 10. in 17. pravilnika). Člen 3. Vzdrževanje poliklinike obrememja proračun ministrstva za narodno zdravje, kolikor ne bi zadoščali dohodki poliklinike po členu 13. pravilnika. Člen 4. Poliklinika je podrejena neposredno ministrstvu za narodno zdravje. Člen 5. Zdravnike na polikliniki postavlja ministrstvo za narodno zdravje, ko je predhodno prejelo mnenje polikliničnega šefa. Poliklinični šef postavlja uradnike pripravnike pomožnih skupin III. kategorije, zvaničnike, služi-tclje in dnevničarje, vpoštevaje predpise in omejitve veljavnega finančnega zakona. Zakonski odmor dovoljuje osebju poliklinični šef, njemu pa ministrstvo. Odsotstvo po zasebnem poslu dovoljuje šef do osem dni, nad osem dni pa ministrstvo. Zvaničniki in služitclji se postavljajo od dne 1. aprila 1927. samo za dnevničarje v breme kreditov, ki so določeni za njih prejemke, do višine njih zneskov. Zvaničniki in služitelji, postavljeni pred dnem 1. aprila 1927., prestanejo tega dne poslovati kot taki, če niso dovršili na ta dan treh službenih lot, ter se postavijo za dnevničarje, ki se morajo zavarovati po zakonu o zavarovanju delavcev. Člen 6. Osebje poliklinike je sestavljeno iz 1 šefa, 2 asistentov, 2 sekundarnih zdravnikov, 2 tehnikov, 2 in-strumentark, 1 laborantinje in 3 zunanjih slug; razen tega iz zdravnikov-volonterjev in zobno-tehničnih učencev-volonterjev. Člen 7. Na državni polikliniki se vrše te-le vrste del: zdravljenje ustnih in zobnih bolezni; kirurško zdravljenje ustnih in zobnih bolezni; okstrahiranjo zob, ortodontska dela; vstavljanje plomb; vstavljanje protez in mostičev; obturatorji; radiografiranje; zdravljenje z aparatom solluxom. Člen 8. Poliklinični šef mora poslovati na polikliniki najmanj štiri ure, asistenti in sekundariji pa po šest ur na dan. Ostalo strokovno osebje sedem ur. Ob nedeljah in praznikih samo za nujne primere od 10. do 11. ure. 257. Rad. Ratanhiae 258. Rad. Valerianae 259. Resorcinum 260. Sajodin 261. Salol 262. Salophen 263. Santonin 264. Semen Lini pulv. (farina) 265. Semen Sinapis 266. Semen Strophanti 267. Semen Strychni 268. Silber-Salvarsan ä 0-05 269. Silber-Salvarsan ä OTO 270. Silber-Salvarsan ä 0T5 271. Silber-Salvarsan ü 0-20 272. Silber-Salvarsan ä 0-25 273. Silber-Salvarsan ä 0-30 274. Stibium1 sulfurat. aurant 275. Strychnin nitric. 276. Styptol tabl. 277. Styracol pulv. 278. Sulfonal 279. Sulfur sublimat 280. Sulfur sublimat de pur, 281. Šuprarenin synthetic. 282. Tabl. Elarsoni 283. Tabl. Yohimbini 284. Tale, venet. 285. Taimigen 286. Tannismut 287. Tannoform 288. Theobromin natr. salicyl. 289. Theobromin pur. 290. Theocin natr. acet. 291. Theocin pur. 292. Theophyllin pur. 293. Thiosinamin 294. Trigemin 295. Trional 296. Tri oxymethylen-Paraform-aldehyd 297. Tripaflavin 298. Tropacocain hydrochl. 299. Tubera Salep 300. Tumenol ammoniat. 301. Tumenol pulv. 302. Tussol 303. Urethan 304. Urotropin 305. Validol 306. Validol, camphorat. 307. Veratrin 308. Veronal 309. Veronal-Natrium 310. Xeroform 311. Zinc. acetic. 312. Zinc. salicyl. 313. Zinc. sozojodol. 314. Zinc. surfocarbolic. 315. Zinc. sulfuric. 316. Anthithyreoidin «Moebius» tabl. 317. Ampull. Cyarsali 318. Ampull. Embarini 319. Ampull. Tonophosphani 320. Tuberculin alt 321. Tuberculin neu Člen 9. Z državno polikliniko se smejo okoriščati tudi vsi oni državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki jim je treba strokovne pomoči, ali samo za pregled ust in zob in ekstrahiranje zob. Ta dela se vrše brezplačno. Do drugih del imajo pravico te-le osebe: Državni uradniki in upokojenci, siromašni državljani, bolniki obče državne bolnice, dokler se zdravijo v bolnici, redni slušatelji univerze, vojni invalidi. Vse imenovane osebe morajo imeti potrdilo, s katerim dokažejo svojo identičnost; siromašne osebe pa morajo predložiti potrdilo o siromašnem stanju. Dela, izvzemši pregled ust in ekstrahiranje zob, se plačujejo po členu 13. tega pravilnika. Člen 10. Na državni polikliniki se morejo doktorji vsega zdravilstva specializirati v ustnih in zobnih boleznih. Specializacija traja leto dni. Po končanem spe-cializiranju dobe zdravniki izpričevalo o njem od šefa državne poliklinike; taka izpričevala pa potrjuje ministrstvo za narodno zdravje. Člen 11. Državna poliklinika ima svoj inventar. Vsak del oprave ali instrumentov se vodi po tem inventarju. Za inventar je odgovoren šef ali pa službene osebe, ki jih on odredi in pooblasti. Člen 12. Strokovni material se nabavlja komisijski z direktno nabavo po ponudbah. Vse nabave in vsi računi morajo biti v skladu z zakonom o državnem računovodstvu in z ostalimi predpisi. Šef je upravičen, odločati po odobrenem proračunu o izplačilu ali razknjižbi do 5000 Din. Odobruje licitacije i'1 pogodbe do 100.000 Din. Člen 13. Za opravila, ki se plačujejo na polikliniki, veljajo te-le cene: 1. ) amalgamska ali cementna plomba: 20 Din; 2. ) zdravljenje zob: 15 Din; 3. ) čiščenje zob od zobnega kamna: 10 Din; 4. ) reparatura preloma čeljustnice: 20 Din; 5. ) reparatura preloma čeljustnice in zobu: 35 Din; 6. ) za vsak vstavljeni zob: cena uporabljenega zobu in še 10 Din za zob; 7. ) umetna čeljustnica iz kavčuka: dvojna cena potrošenega materiala; 8. ) zlata plomba: potrošeno zlato in še 30 Din za zob; 9. ) zlata dela (krone, mostiči): cena potrošenega materiala in še tretjina njegove vrednosti; 10. ) obsevanje z aparatom solluxom: ena seja 16 Din; 11. ) radiografska slika: 25 Din. Za vsa druga dela, ki so združena s potroškom materiala, določa šef cene na podstavi: dvojna cena potrošenega materiala. Člen 14. Režijske stroške poliklinike in plače osebja izplačuje začasno uprava državno bolnice v Beogradu. Člen 15. Stanovanje in hrano imajo: 1 laborantinja, 1 instrumentarka in 1 zunanji sluga. Za stanovanje in hrano plačuje označeno osebje cene, ki jih je določilo ministrstvo za narodno zdravje za osebje v bolnicah; hrana pa se daje iz državne bolnice v Beogradu. Člen 16. Zdravniki-volonter ji se sprejemajo po členih 5. in 10. tega pravilnika; njih dolžnosti so iste kakor sekundarnih zdravnikov. Dobivati ne smejo nikakršnih prejemkov (kakor stanovanja, hrane, plače ali od pacientov plačil za delo). Zdravniki-volonterji morajo imeti svoje instrumente (kakor stroj za vrtanje v zob itd.). Člen 17. Poleg strokovnega in pomožnega osebja se sprejemajo na polikliniko učenci (učenke) za izučevanjo v zobni tehniki. Imeti ne smejo nikakršnih prejemkov. Pogoji, ob katerih se sprejemajo učenci (učenke) na polikliniko za izuče vanj e v zobni tehniki, so ti-le: 1. ) Biti morajo državljani, (državljanke) kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. 2. ) Biti ne smejo mlajši (mlajše) od 18 let in ne starejši (starejše) od 25 let. 3. ) Dovršiti so morali (morale) najmanj štiri raz-fede gimnazije ali ustrezne srednje šole. 4. ) Imeti morajo izpričevalo o dobrem vedenju. 5. ) Imeti morajo izpričevalo, da so telesno "m duševno zdravi (zdrave). 6. ) Če ni kandidatov (kandidatinj) po točki 3.), se smejo sprejemati na šefov predlog na izučevanjo v zobni tehniki tudi primerne osebe z manjšo kvalifikacijo. Učna doba traja štiri leta. Koncem četrtega leta opravljajo učenci (učenke) izpit pri polikliničnem šefu vpričo odposlanca ministrstva za narodno zdravje ter dobe, če ga opravijo, izpričevalo za samostalno zobnotehnično poslovanje. Člen 18. Ta pravilnik velja od dne, ko ga minister za Narodno zdravje potrdi in ko se razglasi v «Službenih Novinah». H. br. 14.976. .... . , . Minister za narodno zdravje: dr. Sl. Miletič s. r. 222. Uredba 0 krajevnih in oblastnih šolskih odborih za osnovne in meščanske šole.* Člen 1. Pooblaščen s členom 148. finančnega zakona za leto 1927./1928., predpisujem nastopno uredbo o ustanovitvi krajevnih in oblastnih šolskih odborov za osnovne in meščanske šole v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Člen 2. A. — Krajevni šolski odbor obstoji v vsakem kraju, kjer je osnovna ali meščanska šola. V Beogradu ima vsak šolski okoliš svoj krajevni šolski odbor (glej člen 14. te uredbe). Člen 3. Krajevni šolski odbor sestavljajo: a) predsednik politične občine (župan, načelnik, glavar, knez) ali njegov namestnik (član opštinskega suda ali občinskega odbora); b) upravitelj osnovne šole, ki je obenem zapisnikar tega šolskega odbora; c) občinski zdravnik in občinski inženjer, če sta rta sedežu krajevnega šolskega odbora; in č) pet pismenih občanov, ki naj bodo po možnosti obenem občinski odborniki v raznih krajih, iz katerih je dotična šolska občina sestavljena. V krajih, kjer je sedež sreskega šolskega nadzor-ništva, spadajo v krajevni šolski odbor tudi sreski šolski nadzornik, upravitelj meščanske šole, upravitelj učiteljišča in rektor višje pedagoške šole. V krajih, kjer ni učiteljišča, spada v krajevni šolski odbor direktor gimnazijo (realke), če je ta šola v kraju. Če je več oseb, ki spadajo po položaju v ta krajevni šolski odbor, spada vanj tudi oni, ki je najstarejši po činu. Člen 4. Člane šolskega odbora, razen tistih, ki spadajo vanj po položaju, izvoli odbor politične občine za ono dobo, za katero je tudi občinski odbor izvoljen. Izpraznjena mosta se popolnjujejo v enem mesecu tako, kakor je predpisano s členom 2. te uredbe. Člen 5. Predsednik krajevnega šolskega odbora je redoma predsednik politične občine (župan), v katere okolišu je šola. Blagajnik ne sme biti obenem zapisnikar krajevnega šolskega odbora. Člen 6. Seje krajevnega šolskega odbora se vrše redoma enkrat na mesec na vabilo njegovega predsednika ali predsednikovega namestnika, drugače pa, kadar se pokaže potreba. Seja se mora sklicati pismeno, če to zahteva tretjina odborskih članov ali šolski upravitelj; zahteva se pošlje predsedniku odbora, če pa ji ta ne ugodi, sporoče sklicatelji stvar šolskemu nadzorniku v nadaljnje postopanje. Člani se sklicujejo na seje s pismenim vabilom, v katerem se mora označiti tudi dnevni red napovedane seje. Na sejo se morajo sklicati vsi člani in vsi se morajo odzvati. Sklepi so polnoveljavni, če je prisotnih nad polovico celokupnega števila članov; sklepa se z večino glasov prisotnih članov. Člen 7. Krajevni šolski odbor opravlja te-le dolžnosti: a) Skrbi, da politična občina točno izpolnjuje vse dolžnosti, ki jih ji predpisuje ta uredba za vzdrževanje in napredovanje šole. b) Začetkom meseca maja vsakega leta izvrši popis sposobnih šolskih zavezancev na podstavi zdravniškega pregleda po seznamku živih otrok, ki ga izdelajo krajevna verska oblastva, ter skrbi, da se vsi otroci obojega spola, ki so dovršili sodem let ali jih dovrše do konca tega koledarskega leta, vpišejo v šolo. c) Skrbi, da hodijo vsi vpisani otroci redno v šolo. Zaradi nerednega obiskovanja šole zaslišuje in kaznuje šolski odbor roditelje ali varuhe otrok, in sicer za vsak neopravičeni izostanek s 5 Din v gotovini, razen tega pa z 20 Din v kolkih za odlok o kazni za vsakega kaznovanega roditelja ali varuha. Kazni, ki jih izreče za roditelje ali varuhe šolskih otrok krajevni šolski odbor, izvrši predsednik (župan) politične občine, kjer je šola, v 30 dneh. če je ne izvrši predsednik (župan) politične občine v določenem roku, a bi se bile mogle kazni od kazno-vancev izterjati, sporoči to sreski šolski nadzornik sreskomu poglavarju, sreski poglavar pa izterja vse te neizterjane kazni od predsednika (župana) v 15 dneh ter jih izroči šolski blagajni. Siromašnim roditeljem ali varuhom šolskih otrok, ki ne morejo plačati denarne kazni, se izpremeni denarna kazen v zapor z delom na občinskih poslih; pri tem se šteje 50 Din kazni za en dan zapora. Za izostanek iz šole se šteje eno dopoldne ali eno popoldne. Izostanke vpisujejo in opravičujejo razredni učitelji. O neopravičenih šolarskih izostankih poročajo upravitelju vsakih sedem dni, upravitelj pa poroča o tem krajevnemu šolskemu odboru ter predlaga izrecilo kazni za roditelje ali varuhe, katerih otroci ne hodijo redno v šolo. č) Vsako leto sestavi proračun za vzdrževanje šole v prihodnjem računskem letu ter ga pošlje oblastnemu šolskemu odboru v odobritev koncem meseca decembra. Če oblastni šolski odbor odobri proračun krajevnega šolskega odbora, se smatra proračun za končno odobrenega, in odbor politične občine ga ne sme v ničemer izpreminjati. d) Sprejema in odobruje poročila o stanju šolske blagajne, ki jo pregleda vsak mesec, po potrebi pa tudi večkrat; če ugotovi administrativne nepravilnosti in denarne zlorabe, odredi potrebne zakonske ukrepe. e) Skrbi za to, da postavi politična občina o pravem času v svoj proračun celotno odobreni proračun krajevnega šolskega odbora. f) Nabavlja o pravem času potrebno kurivo za šolo in šolskega upravitelja, ki ima stanovanje v šoli; temu daje, če je samec, na leto v mesečnih obrokih 6 m8 drv, če pa je oženjen, mu dajo na leto 10 m8 drv; po krajevnih razmerah se smejo nadomeščati drva s sorazmerno količino premoga. Neporabljena drva ali neporabljeni premog ostanejo kot prihranek krajevnemu šolskemu odboru. g) Skrbi, da se nalaga denar, ki ni potreben za redno vzdrževanje šole, pri krajevni ali najbližji poštni hranilnici; fonde in državne obveznice ali vrednostne papirje pa daje hraniti Državni hipotekarni banki. h) Prijavlja pristojnim šolskim odborom izseljene šolske zavezance ter vpisuje priseljene. i) Skrbi za obleko, obutev, zdravila in hrano siromašnih učencev. j) Podpira šolske izlete, tekme in drugo, kar utegne pospeševati pouk in vzgojo. k) Skrbi za ustanavljanje in povečevanje šolskih fondOV. l) Podpira upravitelja šole in učitelje ob prirejanju šolskih slavnosti in roditeljskih sestankov ter so jih udeležuje. m) Izvršuje hitro in povsem naredbe in navodila šolskih zdravnikov o zatiranju nalezljivih bolezni in čuvanju otroškega zdravja. n) Podpira vsako delo v korist šole in narodne prosvete. o) Podpira delo krajevnega učiteljskega, zbora za ustanovitev šolarske, učiteljske in narodne knjižnice v šoli ter skrbi za napredek teh knjižnic. p) Podaja šolskim oblastvom predloge, kaj bi bilo treba ukreniti za izboljševanje prosvetnih razmer v šolski občini; vendar pa se ne sme spuščati v vprašanja, kako naj se izvaja pouk. r) Izvršuje vse naredbo šolskega oblastva. s) Vse te dolžnosti opravlja krajevni šolski odbor brezplačno. Blagajniku se sme določiti nagrada za njegovo poslovanje; zapisnikarju, če ne prejema upraviteljske doklade in nima stanovanja v šoli, pa določi krajevni šolski odbor nagrado, in sicer: v šolah z 2 do 5 oddelkov po 50 Din na mesec, v šolali s 6 ali več oddelki pa po 70 Din na mesec. Če je upravitelj oproščen dolžnosti razrednega učitelja, nima pravice do te doklade. Člen 8. Predsednik in zapisnikar predstavljata službeno krajevni šolski odbor. Člen 9. Blagajno šolskega odbora vodi po zakonskih predpisih blagajnik; predsednik pa je nakazovalec prve stopnje, toda oba odgovarjata materialno in kazenski. Vsak prejemek in izdatek se mora vpisati v blagajniško knjigo. Vsak dokument o prejemu in izdaji denarja morata overoviti predsednik in blagajnik z zapisnikarjevim sopodpišem, prvi kot odgovorni nakazovalec, •drugi kot izvrševalec. Po preteku računskega leta, najkesneje pa do konca meseca januarja prihodnjega leta, sestavi blagajnik letni proračun za to leto ter ga predloži v pregled svojemu šolskemu odboru. Člen 10. Politična občina mora nakazati koncem vsakega meseca šolskemu blagajniku najmanj dvanajstino odobrenega šolskega proračuna. Za izplačevanje šolskega proračuna se ne sme odmerjati v občinah posebna doklada z imenom «šolska doklada», ampak odobreni šolski proračun se mora izplačevati iz vseh občinskih dohodkov. Skupna vsota odobrenega šolskega proračuna se mora postaviti kot posebna partija ali pozicija v proračun politične občine z nazivom: «za vzdrževanje šole po odobrenem šolskem proračunu». če je vzdrževanje šole neredno, kaznuje sreski poglavar predsednika (župana) in blagajnika politične občine na predlog sreskega šolskega nadzornika z izgubo 10 % njiju mesečne plače, v ponovnem primeru pa z izgubo 20 % njiju mesečne plače v korist šolske blagajne. Člen 11. Zapisnikar vodi zapisnik odborskih sej, izdeluje sklepe, poročila, vloge, vodi vse dopisovanje; v vsem podpira predsednika pri izvrševanju dolžnosti ter hrani odborske spise. Člen 12. Šolski odbor- ima svojo posebno administracijo: vložni zapisnik, knjigo za zapisnike, odpravno, skladiščno knjigo, inventar itd. Uradni spisi se hranijo v šolskem poslopju, kjer se vrše seje. Člen 13. če člani krajevnega šolskega odbora ne izvršujejo dolžnosti, predpisanih v členih 6. in 7. te uredbe, jih kaznuje sreski poglavar na predlog šolskega nadzornika vsakokrat s 50 do 150 Din, veliki župan pa jih kaznuje na predlog svojega prosvetnega referenta vsakokrat s 150 do 500 Din, vse v korist šolske blagajne. Zoper obe te kazni se sme kaznovan e c pritožiti v treh dneh od dne priobčitve, in sicer: zoper prvo kazen na velikega župana, zoper drugo kazen pa na ministra za prosveto, tako da je rešitev velikega župana ali ministra za prosveto izvršna. Krajevno policijsko (politično) oblastvo izvrši po prejemu izvršne razsodbe in na zahtevo šolskega nadzornika kazen v 15 dneh. Člen 14. V Beogradu ima vsaka osnovna šola svoj šolski okoliš. Razdelitev Beograda na šolske okoliše izvrši oblastni šolski odbor za mesto Beograd, odobri pa jo ministrstvo za prosveto. Otroci iz enega šolskega okoliša se ne smejo vpisovati v šolo drugega okoliša. 0 izjemnih primerih odloča ministrstvo za prosveto na predlog oblastnega šolskega nadzornika za mesto Beograd. Vsak šolski okoliš ima svoj krajevni šolski odbor, v katerega spadajo: a) en član opštinskega suda ali odbora, ki je tudi predsednik; b) upravitelj osnovne in upravitelj meščanske šole, izmed katerih je prvi zapisnikar krajevnega šolskega odbora; c) en občinski zdravnik in en inženjer; č) pet občanov iz istega šolskega okoliša. Člane pod a), c) in č) izvoli odbor občine mesta Beograda. Tudi za te krajevne šolske odbore veljajo določila te uredbe od člena 4. do vštetega člena 13. Člen 15. Vse dopisovanje krajevnega šolskega odbora s šolskimi in z vsemi drugimi javnimi oblastvi je uradno dopisovanje in zanje se ne plačuje ne taksa ne poštnina (člen 1. zakona o taksah). Člen 16. B. — Oblastni šolski odbor obstoji v vsaki oblasti in vedno na sedežu županijske oblasti. Mesto Beograd je posebna šolska oblast. Člen 17. Oblastni šolski odbor sestavljajo: a) veliki župan, v Beogradu pa predsednik opštinskega suda, ali njiju namestnika v službi; b) prosvetni inspektor, v Beogradu pa oblastni šolski nadzornik za mesto Beograd; c) oblastni šolski nadzornik; č) oblastni sanitetni referent in oblastni gradbeni referent ali, če tega drugega ni, šef gradbene sekcije, v Beogradu pa šefa občinske sanitete in gradbenega odseka; d) rektor višje pedagoške šole, upravitelj učiteljišča (ali upravitelj srednje šole, če v kraju ni učiteljišča in meščanske šole), ako bivajo na sedežu dotične oblasti — v Beogradu pa samo rektor višje pedagoške šole in po činu starejši upravitelj učiteljišča; e) šef krajevne finančne uprave, v Beogradu pa šef finančnega odseka beograjske občine; f) sreski šolski nadzornik; g) dva upravitelja osnovnih šol, ki ju imenuje prosvetni oddelek dotične oblasti, v Beogradu pa ju izvoli oblastna učiteljska skupščina za mesto Beograd; h) po en pismen državljan iz vsakega sreza dotične oblasti, ki jih izvoli oblastna skupščina na rednem zasedanju, v Beogradu pa po en občinski odbornik iz vsakega šolskega okoliša ali, če takega ni, po en državljan, ki jih izvoli odbor beograjske občine in ki smejo biti tudi člani beograjskih krajevnih šolskih odborov. Izmed oseb pod d) in f) spada, če jih je več, v odbor po eden, in sicer najstarejši po činu. člen 18. Predsednik oblastnega šolskega odbora je veliki župan, v Beogradu pa predsednik beograjske občine; podpredsednik je prosvetni inspektor, v Beogradu pa oblastni šolski nadzornik za mesto Beograd. Za zapisnikarja izvoli oblastni šolski odbor enega izmed šolskih nadzornikov ali učiteljev, ki so člani oblastnega šolskega odbora. Za blagajnika odbora izvoli oblastni odbor enega izmed članov oblastnega šolskega odbora na sedežu oblasti. Za opravljanje administrativnih poslov oblastnega šolskega odbora postavlja in plačuje oblastni odbor na predlog širšega oblastnega šolskega odbora iz svojega proračuna potrebno administrativno osebje kot stalne ali honorarne uslužbence. Oblastni odbor sme določiti blagajniku in zapisnikarju oblastnega šolskega odbora honorar ter ga izplačevati iz svojega proračuna, če opravljata to dolžnost poleg redne dolžnosti. člen 19. Oblastni šolski odbor se deli na širši in na ožji oblastni šolski odbor. Ožji oblastni šolski odbor sestavljajo predsednik, podpredsednik, zapisnikar, blagajnik in vsi člani, ki prebivajo na sedežu oblasti. Širši oblastni šolski odbor sestavljajo poleg članov ožjega oblastnega šolskega odbora vsi ostali (člen 17. te uredbe). Področje ožjega oblastnega šolskega odbora določa s posebno pooblastitvijo širši oblastni šolski odbor. Člen 20. Predsednik sklicuje seje ožjega in širšega oblastnega odbora po potrebi; širši odbor se sklicuje najmanj dvakrat na leto. Predsednik skrbi, da se izvršujejo odborski sklepi. Seje se vrše na sedežu oblastnega prosvetnega oblastva. člani se sklicujejo pismeno; obenem se jim priobčuje dnevni red. i Sklepi so polnoveljavni, če je prisotnih nad polovico celokupnega števila članov. Sklepa se z večino glasov prisotnih članov. Predsednik sme sklicevati po potrebi tudi izredne seje širšega odbora, vedno pa v 15 dneh, če to zahteva pismeno od njega tretjina članov oblastnega odbora; če pa bi predsednik ne ugodil zahtevi, se priobči stvar ministrstvu za prosveto zaradi nadaljnje odločbe. Člen 21. Oblastni šolski odbor opravlja te-le dolžnosti: a) Pregleduje in odobruje proračune krajevnih šolskih odborov svoje oblasti in račune njih blagajnikov ter jim daje razrešnico. b) Skrbi za zidanje novih šol. c) Skrbi za popravila in razširjanje šolskih poslopij. č) Moralno in materialno podpira otvarjanje šolskih tečajev za nepismeno v krajih, kjer ni šole, ter daje učiteljem za to delo nagrade iz svojih sredstev. d) Moralno in materialno podpira učiteljska in šolarska potovanja zaradi spoznavanja naroda in domovine. e) Skrbi za ustanovitev in povečevanje stalnega oblastnega šolskega fonda za zidanje šol in pospeševanje prosvete v vsej oblasti. f) Sestavlja in predlaga ministrstvu za prosveto v odobritev svoj letni proračun. g) Upravlja tudi ostalo svojo imovino: mile ustanove, darila, fonde itd. h) Podpira nabavo potrebne šolske oprave, učil, knjig in ostalih potrebščin. i) Nadzira šolsko imovino in šolsko fonde vseh osnovnih in meščanskih šol v oblasti ter ukrepa, česar je treba za zavarovanje šolske imovine in 1 fondov. j) Preiskuje in rešuje spore med učitelji — ali šolskimi upravitelji — in krajevnimi šolskimi odbori. k) Nadzira poslovanje krajevnih šolskih odborov. l) Pregleduje svojo blagajno in blagajne krajevnih šolskih odborov ter ukrepa, česar je treba za njih zavarovanje. m) Predlaga ministrstvu za prosveto ustanavljanje, združevanje in razdruževanje šolskih občin ter porazdeljuje šolsko imovino dotičnih občin. n) Daje potnino članom oblastne učiteljske skupščine in članom oblastnega šolskega odbora. Člen 22. Blagajnik oblastnega šolskega odbora vodi blagajno po odobrenem proračunu v zmislu veljavnih predpisov. Predlaga račune v pregled oblastnemu šolskemu odboru in njegovemu krajevnemu računskemu pregledniku, ki daje razrešnico predsedniku tega odbora kot nakazovalcu in blagajniku kot računodajniku. Člen 28. Oblastni šolski odbor ima svoj posebni vložni zapisnik, arhiv in pečat. Vse dopisovanje se vodi s predsednikovim in zapisnikarjevim podpisom; če pa je predsednik zadržan, ga nadomešča podpredsednik ali njegov namestnik. Arhiv se hrani v poslopju oblastnega prosvetnega oblastva; vodi ga zapisnikar dotičnega oblastnega šolskega odbora. Člen 24. Člani oblastnega šolskega odbora, ki prebivajo izven kraja, kjer se vrše seje, imajo pravico do dnevnice za čas seje in do povračila dejanski učinjenih potnih in voznih stroškov tako-le: če so uradniki, po uredbi D. R. br. 96.000/20 v zvezi z izpremembami D. R. br. 121.400 z dne 1. oktobra 1923.; če pa niso uradniki, jih prejemajo kakor uradniki v 1. skupini П. kategorije. Člen 25. Vse dopisovanje oblastnih šolskih odborov je uradno in zanje se ne plačuje ne poštnina ne taksa (člen 1. zakona o taksah). Člen 26. Prehodne odredbe: Krajevni in oblastni šolski odbori, določeni s to uredbo, se morajo ustanoviti najkesneje do konca meseca maja t. 1. ter morajo takoj prevzeti arhiv in vse posle, ki so spadali doslej v poedinih pokrajinah v pristojnost poedinih sreskih ali drugih šolskih odborov. V krajinah, kjer so krajevni in oblastni odbori že ustanovljeni, se morajo v istem roku spraviti v sklad s to uredbo. Oblastni šolski odbor v Beogradu izvrši, čim se ustanovi, razdelitev mesta Beograda na šolske okoliše in potem se ustanove krajevni šolski odbori za dotične okoliše. Izjemoma izvoli za ta prvi oblastni šolski odbor člane pod h) po členu 17., točki h), te uredbe namesto oblastne skupščine oblastni odbor. * Ta uredba stopi v veljavo dne 1. junija 1927. Odrejam, da je treba postopati od tega dne po njej na vsem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. S tem dnem prestanejo veljati vse one odredbe v dosedanjih zakonih, ki nasprotujejo njenim predpisom. V Beogradu, dne 2. maja 1927.; O. N. br. 28.038. Namestnik ministra za prosveto, minister za finance: dr. Bogdan V. Markovič s. r. 223. Dopolnitev uredbe o učiteljskih disciplinskih sodiščih glede mesta Beograda.* S tem dopolnjujem člen 5. uredbe o učiteljskih disciplinskih sodiščih glede mesta Beograda. Za mesto Beograd, ki je posebna šolska oblast, sestavljajo oblastno učiteljsko disciplinsko sodišče: a) vel Uri župan beograjske oblasti kot predsednik sodišča ali njegov namestnik, ki ga sam odredi, ki pa mora biti absolviran pravnik; b) oblastni šolski nadzornik za mesto Beograd ali njegov namestnik v službi; in c) -en strokovni drug. Volitev strokovnih drugov za mesto Beograd se vrši tako-le: Učiteljska skupščina za mesto Beograd izvoli deset kandidatov, katerih imena pošlje ministru za prosveto oblastni šolski nadzornik, minister pa imenuje izmed njih polovico za sodnike. V Beogradu, dne 2. maja 1927.; O. N. br. 28.411. Namestnik ministra za prosveto, minister za finance: dr. B. Markovič s. r. 224. Popravka k Ur. I. št. 187/46 iz leta 1927. Pod III. (na strani 282.) naj se popravi to-le: V četrtem odstavku od spodaj naj se glase v tretji vrsti prve tri besede: «pijače ne uživajo» namesto: «pijačo in uživajo. Zadnje tri vrste v tretjem odstavku od spodaj naj se glase pravilno: «tega člena, ne plača takse v roku, predpisanem v točki 10.) tega člena, jo izterja pristojno 'finančno oblastvo ekeekutivno». 225. Popravek k Ur. 1. št. 195/48 iz leta 1927. V drugem odstavku, drugi vrsti, naj stoji pravilno: «I. br. 34.442» namesto: «I. br. 134.442». Uredbe velikega župana ljubljanske oblasti. 226. Naredba velikega župana ljubljanske oblasti o pobiranju zdraviliških taks v zdravilišču Bledu leta 1927. Na podstavi zakona z dno 4. maja 1914., dež. zak. št. 14, odnosno zakona z dne 1. avgusta 1897., dež. zak. št. 29. odrejam: Tukajšnja naredba z dne 29. aprila 192(i., U. br. 221/10, Uradni list z dne 7. maja 1926., št. 200/43, s katero je bil deloma izpremenjen zdraviliški red za zdravilišče Bled, velja tudi za leto 1927. in zdraviliške takse naj se pobirajo v dobi od dne l.maja do dne 30. septembra 1927. tako, kakor so določene v navedeni naredbi. Tudi vobče veljajo za leto 1927. vse določbe te naredbe. V Ljubljani, dne 11. maja 1927.; U. br. 579/5—II. Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Vodopivec s. r. Uredbe velikega župana mariborske oblasti. 227. Naredba velikega župana mariborske oblasti o pobiranju občinske davščine na vozila v občini Celju-okolici za leto 1927. Na podstavi § l. zakona z dne 18. maja 1894., štaj. dež. zak. št. 41, podoljšujom sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani veljavnost tukajšnje naredbe U. br. 9301/4 z dne 22. septembra 1926., Uradni Ust z dne 6. oktobra 1926., št. 379/92, do dne 31. decembra 1927. V Mariboru, dne 3. maja 1927.; U. br.8046/12. Veliki župan mariborske oblasti: dr. Schaubach s. r. Razglasi osrednje vlade. Razglas o izplačevanju desetega kupona 4e/0nega posojila za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini iz leta 1921.* Gospod minister za finance je dal generalni direkciji državnih dolgov na razpolago pri Narodni banki vsoto 3,522.700 dinarjev za izplačilo desetega kupona 4%ncga posojila za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini, katerega izplačilni rok je dne 1. maja 1927. Ta kupon izplačujejo: 1. ) vse finančne delegacije; 2. ) oblastna finančna direkcija v Novem Sadu; 3. ) vse okrožne in sreske finančne uprave in vsi davčni uradi; 4. ) poštna hranilnica v Beogradu in njene podružnice v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu s podrejenimi poštami; 5. ) vsi izrečno pooblaščeni denarni zavodi; 6. ) generalna direkcija državnih dolgov v Beogradu. Iz generalne direkcije državnih dolgov v Beograda, dne 29. aprila 1927.; D. br. 7430. Razglasi drugih uradov in oblastev. Preds. 306/4/27—2. 3—1 Razpis. Odda se — samo v okviru členov 328., prvega odstavka, in 298. finančnega zakona za leto 1927./ /1928. — mesto s o d n e g a sl u g e pri okrajnem sodišču v Kozje m; prav tako se oddado vsa druga mesta sodnih slug, ki bi se izpraznila zaradi razpisa ali tekom razpisa. Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, naj se vlože naj-kesneje do dne 8. j unija 1 92 7. pri podpisanem predsedništvu. Prosilci morajo vložiti prošnjo po službeni poti. Ker se oddado tudi mesta, ki se izpraznijo tekom razpisa ali po premestitvi, naj navedejo prosilci izrečno vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila. Predsedništvo okrožnega sodišča v Celju, dne 9. maja 1927. S 5/26—6. 1109 Odprava konkurza. Prezadolženka: Nežika Pfeifer. Konkurz. ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 5/26—3 o imovini te prezadolženke, je odpravljen. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, oddelek L, ilne 10. maja 1927. S 11/26—9. 1108 Odprava konkurza. Prezadolženka: Karolina Z b a č n i k. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 11/26-3 o imovini te prezadolženke, jc odpravljen. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, oddelek L, dne 10. maja 1927. S 9/26—355. mg Sklic zbora upnikov. Prezadolženca: Franc Čuček in Antonija C u -бек, -trgovca v Ptuju. Na predlog upravitelja mase se sklicuje zbor upnikov na dan 2 5. maja 19 27. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 81. Razpravljalo se bo o vseh kupnih pogodbah in o njih odobritvi ali neodobritvi. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek IH., dne 11. maja 1927. C 61/27—1. 1115 Oklic. Janez Prudič, posestnik v Dolenji vasi št. 68, je vložil zoper Matevža P r u d i č a iz Dolenje vasi tožbo zaradi 150 Din. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 8. maja 1 927. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 1. Kor je sedanje bivališče Matevža Prudiča neznano, se mu postavlja za skrbnika Lovrenc Premrov, finančni poduradnik v p. v Cerknici. Okrajno sodišče v Cerknici, oddelek H., dne 6. maja 1927. A 54/27—7. 1237 3—3 Poklic neznanih dedičev. Miha Drame, posestnik v Škofiji št. 32, rojen dne 26. septembra 1860., je dne 15. februarja 1927. umrl, ne da bi bil zapustil poslednjo voljo. Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja Anton Lah, posestnik in župan pri Sv. Magdaleni. Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, mora to venemletuod današnjega dne naznaniti sodišču ter izkazati svojo dedinsko pravico. Po preteku tega roka se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade zapuščina državi. Okrajno sedišče v Šmarju pri Jelšah, oddelek L, dne 25. aprila 1927. A 226/26—1». 1-238 Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki. Marija V e r k, dninarica na Mestinjem št. 7, je dno 26. novembra 1926. umrla. Vsi, ki imajo terjatve do zapuščine, se pozivljejo, naj jih napovedo in dokažejo pri tem sodišču v sobi št. 16 dne 2 5. junija 1 927. ob devetih ustno ali pa Jo tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, oddelek L, dne 9. maja 1927. A 13/27-6. 1223 Prostovoljna dražba nepremičnin. Na predlog dedičev po Ignaciju Mihevcu v Dolenjem Logatcu št. 22 se bodo prodajale na javni dražbi spodaj zapisane nepremičnine — z navedenimi priteklinami vred — za pristavljeno izklicno ceno dne 2. juni j a 1927. ob devetih kot celota — po parcelah. Dražba se bo vršila v pisarni notarja Frana Tavzesa v Logatcu. Izkupilo prodaje je plačati tokom enega tedna po pravnomočnosti domika v roke Franu Tavzesu kot sodnemu komisarju. Ostali pogoji prodaje in plačevanja se smejo vpo-gledati v pisarni notarja Frana Tavzesa v Logatcu. Mera v m* Izklicna Št. Nepremičnina cena Din P Katastralna občina Dolenji Logatec vi. št. 98: 1. parcela št. 23 (kozelc) . . parcela št. 73 (njiva poleg 792 kozelca) parcela št. 74 (vrt pri ko- 2-041 zelcu) 1.398 27.353 50 2. parcela št. 385 (travnik) . 3.142 parcela št. 388 (travnik) . 1.522 parcela št. 349/15 (pašnik) 21.065 9.129 90 3. parcela št. 406 (travnik) . 16.431 42.720 60i 4. parcela št. 606 (njiva) . . 488 1.952 — 5. parcela št. 996/210 (gozd) 4.530 parcela št. 996/211 (gozd) 3.920 23.660 6. parcela št. 996/223 (gozd) 52.335 11.773 75 7. parcela št. 659 (njiva) . . 3.237 8.092 5q 8. parcela št. 378/2 travnik . 20.548 32.876 80 9. solastninske pravice v ce- nilni vrednosti 50 —! Okrajno sodišče v Logatcu, dne 8. maja 1927. E 329/27—8 1053 Dražbeni oklic. Na predlog- Hranilnice in posojilnice naDobrni, r. z. z n. z., bo dne 8. j u n i j a 1 9 2 7. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba polovice nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiški knjigi za Klanec, vi. št. 62: Označba nepremičnin: hiša s priteklinami, cenilna vrednost 14.962 Din, gospodarsko poslopje, cenilna vrednost 2500 Din, k ožele, svinjak in kolnica, cenilna vrednost 4150 Din, zemljišča (njive, travniki, pašniki, gozdi), cenilna vrednost 36.497 Din 40 p — skupaj 58.091 Din 40 p, z odbitkom vknjižbe pre-živitne pravice Štefana Timprana, 7500 Din, torej 50.591 Din 40 p; najmanjši ponudek 33.727 Din 60 p. K nepremičnini spadajo: 2 kravi, 2 junčka in gospodarsko orodje v skupni cenilni vrednosti 10.962 Din. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Vadij: 5059 Din 14 p. Okrajno sodišče v Celju, oddelek HI., dne 23. aprila 1927. E 229/27—6. 994 Dražbeni oklic. Na predlog Josipa Senice, trgovca v Domžalah, bo dne 1. junija 1 927. ob pol desetih pri tem sodišču v sobi št. 6 na podstavi odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiški knjigi za Domžale: vi. št. 386 (hiša z gospodarskim poslopjem v Domžalah št. 48 in njiva), cenilna vrednjost 14.530 Din, najmanjši ponudek 7265 Din. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek II., dne 21. aprila 1927. E 863/26—7. 936 Dražbeni oklic. Dno 1. junija 1 927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št, 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Litija, vi. št. 91 (hiša z gospodarskimi poslopji, mesnica, ledenica itd., vrt, travniki, njive in gozd). Cenilna vrednost: 112.730 Din 15 p; najmanjši ponudek: 75.153 Din 44 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Litiji, dne 20. aprila 1927. E 456/25—27. 1056 Dražbeni oklic. Dne 1. junija 1 927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Velika goba, vi. št. 88. Cenilna vrednost: 18.395 Din 8 p; vrednost pri-tekline (že všteta v cenilni vrednosti): 4689 Din; najmanjši ponudek: 9197 Din 54 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Litiji, dne 30. aprila 1927. 228. Izprememba v pravilniku o sestavi, poslovanju in področju nadzorstvenega sveta poštne hranilnice.* Gospod minister za pošto in telegraf je izpreme-nil sporazumno z ministroma za finance in za trgo- * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. maja 1927., št. 104/XXV1I. vino in industrijo z odločbo št. 17.272 z dne 18ega aprila 1927., člen 3. pravilnika o sestavi, poslovanju in področju nadzorstvenega sveta poštne hranilnice* tako, da se je dodal drugemu odstavku za besedo: «sveta.» stavek: «Članstvo tudi prestane, če prestane hiti postavljeni član ali namestnik v zvanju (položaju), v katerem je bil postavljen, za člana ali namestnika sveta.» Od poštne hranilnice v Beogradu, dne 5. maja 1927.; št. 3534. Št. 3963/27. 1117 3—1 Razglas o adaptaciji pri Narodnem muzeju v Ljubljani. Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje na podstavi zakona o državnem računovodstvu za prevzem adaptacijskih del pri Narodnem muzeju v Ljubljani I. javno pismeno ofertno licitacijo na dan 9. junija 1927. ob enajstih. Podrobni razglas je nabit na uradni oglasni deski pri gradbeni direkciji v Ljubljani. Tam se dobivajo med uradnimi urami tudi potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki. Gradbena direkcija v Ljubljani, dne 17. maja 1927. Št. 3167/11. 1244 2—2 Razpis dobave. Razpisuje se dobava 7 vagonov portlandskega cementa v sodih. Pismene ponudbe je treba predložiti najkesneje do dne 2 6. maja 1927. ob enajstih. Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 12. maja 1927. Št. 3170/11. 1243 2—2 Razpis dobave. Razpisuje se dobava 10 vagonov apna. Ponudbe je treba vložiti najkesneje do dne 2 6. maja 1 927. ob enajstih. Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 12. maja 1927. Razne objave. 1114 Vabilo na redni občni zbor, ki ga bo imela Hranilnica v Križevcih, d. d., dne 7. j unija 192 7. ob desetili v poslovnih prostorih Prekmurske banke, d. d., prej Muraszombati Takarekpenztär, v Murski Soboti. Dnevni red: 1. ) Ugotovitev sklepčnosti. 2. ) Imenovanje zapisnikarja in volitev dveh ovc-ro v at el jev zapisnika. 3. ) Poročilo upravnega sveta in nadzorstvenega sveta o minulem poslovnem letu. 4. ) Odobritev bilance za leto 1926. in podelitev absolutorija upravnemu in nadzorstvenemu svetu. 5. ) Sklepanje o čistem dobičku iz leta 1926. 6. ) Slučajnosti. • * * * Na občnem zboru ima vsak delničar, ki je vsaj šest dni pred občnim zborom vpisan v družbeno temeljno knjigo delničarjev in ki položi svojo delnico do otvoritve občnega zbora pri blagajni Prekmurske banke, d. d., prej Muraszombati Takarčkpčnztdr, v Murski Soboti, do 50 delnic za vsako delnico po on glas, za nadaljnje pa za vsakih 10 delnic le po en glas. V Križevcih, dne 16. maja 1927. Upravni svet. 1228 3-3 Poziv upnikom. Firma: Tiskarski in litografični zavod, knjigoveznica in založništvo J. Blaznik o vi nasledniki, delniška družba v Ljubljani, je sklenila soglasno na rednem občnem zboru z dne 2. aprila 1927., znižati delniško glavnico od 1,250.000 Din na 1,000.000 Din, in sicer tako, da se zniža nominalna vrednost delnice od 100 Din na 80 Din z žigosanjem. Vsi upniki se pozivljejo, naj se zglase pri družbi. Upravni svet. Št. 3231/11. 1101 2-2 Razpis dobave. Razpisuje se dobava 600 kg strojnega in 600 kg cilindrskega olja. Natančnejši dobavni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji. Ponudbe je treba vložiti najkesneje do dne 2 7. maja 1 9 2 7. ob enajstih. Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 14. maja 1927. Št. 3309/П. 1254 2—1 Razpis dobave. Razpisuje se dobava 50 bal strešne lepenke. Ponudbe je treba vložiti najkesneje- do dne 31. maja 1 927. ob enajstih. Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 17. maja 1927. Št. 3310/11. 1253 2—1 Razpis dobave. Razpisuje se dobava 240 m3 čistega ostrega gramoza (največja debelina 30 mm premera). Ponudbe je treba vložiti najkesneje do dne 2 7. maja 1 9 2 7. ob enajstih. Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 17. maja 1927. Št. 4224/1. "" - H16 Objava. Potni list na ime: Kaiser Roza, rojena leta 1859., ki ga je izdalo bivše okrajno glavarstvo v Murski Soboti in ga je podaljšal sreski poglavar v Dolnji Lendavi pod št. 3010/1 z dne 25. junija 1925., se je izgubil in se proglaša za neveljavnega. V Dolnji Lendavi, dne 13. maja 1927. Sreski poglavar: Kandrič s. r. * Uradni list z dno 17. novembra 1922., št. 388/ /118. 1241 3—2 Poziv upnikom. Konjerejska zadruga za noriško pleme v Konjicah, r. z. z o. z., je prešla po sklepu občnega zbora z dne 8. maja 1927. v likvidacijo. Upniki se pozivljejo, naj ji prijavijo terjatve. Likvidator. 1110 Razid društva. «Maturantsko društvo poštnih, prometnih, računskih in čekovnih uradnikov» v Ljubljani so jo prostovoljno razšlo, ker se ustanovi podružnica tega društva s sedežem v Zagrebu. Anton Wolf s. r., bivši predsednik. Naročnina za „Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti“ znaša za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev: mesečno................10 Din, četrtletno.............30 Din, poluletno..............60 Din, vseletno..............120 Din. Naročnina se mora plačevati vedno naprej. Kdor lista ne namerja več naročiti, naj to naznani takoj pismeno ali ustno upravništvu v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16, ter pošlje obenem morebiti še neporavnano naročnino. Na reklamacije posameznih morda neprejetih kosov lista se ozira upravništvo samo deset dni po izdaji lista; pozneje reklamirane kose pa pošilja, če so še v zalogi, samo proti plačilu. Vsaka izprememba naslova, pošte i. dr. naj se upravništvu nemudoma javi. Naročnina naj se pošilja pod naslovom, na katerega se list prejema, ne pa pod imeni upravništvu neznanih oseb ali firm. Neporabljene ali preostale položnice naj se vrnejo upravništvu kot tiskovina. Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. - Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.