Št. 13
Mapibop, dne 1. api>ila I909
Tečaj XLIIL
v	List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za mserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne-
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Pomirjenje.
Zmagal je zdrav razum. Države, ki so še dajale potuho majhni Srbiji, so se umaknile in sedaj ni noben,e ovire, da bi se ne ustvarile med Srbijo iu Avstrijo sprejemljive razmere. Kako je prišlo do tega?
Avstrija je nasproti drugim državam resnjo in odločno izjavila, da bo napetim razmeram naredila z oi^ožjem kondc. Dala jim je priložnost, da svoje hujskanje v Srbiji ustavijo do 27. marca, potem pa se napove Srbiji vojska. Nemčija s svojo močno vojno je dala vedeti, da bo nas podpirala, Če bi kdo Srbiji priskočil na pomoč. Vsled tega se je najprej umaknila Rusija, ki je še vsled japonske vojske oslabljena in nesposobna za vojsko. Nekoliko dni je še delž. la Anglija težave, toda tudi Anglija je točnjo dne 26. marca dala izjavo, da bo Srbiji dajala odslej boljše nasviete, ne pa jo hujskala proti Avstriji. Istotajko Francija! Isti dan torej, ki ga je določila Avstrija različnim djržavam, da se vrnejo k pameti, se je to tudi izvršilo, in isti dan je bil mir zagotovljen.
Srbija pa je ta dan lahko spoznala svoje prijatelje. Vse' države, ki so jo prej hujskale proti Avstriji, ji obetale pomoč, ji posojale denar ter jo spravilo v velikanske siroške, so jo sramotno zapustile. Avstrija pa je Srbiji s svojim zadržanjem pokazala, da ji ni do vojske, ampak da so ji ljubše prijateljske razmere s Srbijo,
Sedaj, ko je Srbija uvidela, da so jo zapustile .vse prijateljice, se je udala in pustila seveda misel na vojsko, Sajna bi proti mogočni avstrijski armadi ne mogla nič opraviti, taka vojska bil bi za njo samomor.
Avstrija pa je bila primorana siliti, da pride Ho mira ali Ho vojske, skratka do jasnih razmer s Srbijo, kajti sedanje obqrožev)anjei in straženje ob srbsko-črnogorski meji nas je stalo več kakor bi nas stala kratka vojska s Srbijo. Pravijo, da so nas stale dosedanje priprave okoli 600 milijonov kron Prestolonaslednik Jurij odstopil.
Našd žitatelji se spominjajo, da se je, ko je že trpel spor med Srbijo in Avstrijo, prestolonaslednik, Jurij vozil v Rusijo ter prinesel v domovino veselo .vest, da sta mu car in ruski zunanji minister obljubila pomoč proti Avstriji, Od istega časa je v Srbiji rastlo vojno navdušenje in kraljevič, Jurij je bil med najstrastnejšimi, ki je ppdžigal sovraštvo proti nam. iToda prišlo je drugače.
Dne 25, marca je Rusija sporočila Srbiji, da pripozna Avstriji priklopljenje Bosne in Hercegovine in da v zadevi tega vprašanja ne stori nobenega koraka. Rusija je torej prva pustila Srbijo na cedilu in s tem tudi prestolonaslednika Jjurija, ki je prej ali opravičeno ali neopravičeno obetal rusko pomoč ter, netil vojne strasti. Bilo se je bati, da se sedaj srbsko ljudstvo z vso jezo obrne proti Juriju, ko bo .videlo, Ha je bilo goljulajio. Zato se je prestolonaslednik Jurij hitro, ko je zvedel za odpoved Rusije, dal pregovoriti in se odpovedal srbskemu prestolu. Seveda je Še veliko, vprašanje, ali je s tem nevarnost za sedanjo srbsko vladarsko hišo Karadžordževičev Oldstranjena ali ne.
Prestolonaslednika Jurija je bilo tem lažje pregovoriti za odpoved, ker ga je vsa srbska javnost Krivila, da je usmrtil s surovim ravnanjem svojega slugo Kolpkoviča. Sploh je bil Jurij zelo surove narave. Prestolonaslednik je postal Jurijev brat Aleksander.
Smrt Jurijevega sluge.
O Stelanu KolakoviČu, osebnem slugi prestolonaslednika Jurija in njegovi smrti poročajo srbski listi sledeče pjodrobnosti: Stelan Kolakovič je stanoval v prestotona^lednikovi patefci, njegojva družina pa, ki obstoja iz šestero nedjoletnih otrok in Žene, je Btanovala v mestu» Naisproti svoji ženi je Kolakovič večkrat omenil surovosti prestolonaslednika, a službe vendar ni hotel pustiti. Dne 14. marca po noči, ko se je prestolonaslednik razburjen vrnil v palačo, jdigral se je strašen prizor. Prestolonaslednik je pc>
Vojske ne bo.
i
! bil slugo na tla in ga z ostrogami suval t, glavo in trebuh. Nato je dal nezavestnega po dveh vojakih palačne Straže prenesti v stražnico palače, odkoder , so nesrečnika z izvoščekom prepeljali v bolnišnico. Kljbb velikemu trudu zdravnikov je Kolakbvič po strašnih bolečinah umrl*
Prestolonaslednik Jurij pri kralju Petru.
Kralj Peter je takoj, ko je v ministrskem svetu | izvedel, da je Rusija odpovedala pomoč, poklical svo-(jega sina Jurija k sebi in mu odločno ukazal, da mo ^ ra opustiti svojo agitacijo. Princ Jurij se je tej zahtevi sprva srdito uprl in izjavil* da ima .obljubo ruskega ministra Iz\volskega in ruskega carja, da se lahko Srbija zanese na pomoč Rusije, Ko je pa kralj pokazal princu brzojavko Jzwolskega, po kateri Rusija brezpogojno prizna polastitev Bosne in Hercegovine, m mu je očital, da je spravil s svojim ravnanjem domovino na rob, in mu je Še končno prigovarjal, naj se odpove prestolu, je princ Jurij poslal ministrskemu predsedniku Novakoviču pismo, v katerem izjavlja, da se v prilog svojemu mlajšemu bratu Aleksandru odpove prestolu,: Srbski narod je sprejel odpoved Jurijevo s precejšnjo ra-vnodušnostjo, Jurij ni bil priljubljen, ker se je celo javno surovo obnašal* Smrt Kolakoviča mu je tudi veliko Škodila, kajti ljudstvo je zabelo celo odkrito imenovati Jurija morilca. Morilca pa noben narod noče na kraljevih prestolih. Le vojaštvo, katero je Jiurij hujskjai na vojsko, je bilo proti njegovi odpovedi in se Še sedaj ne da popolnoma pomiriti?
Princ Aleksander.
Princ Aleksander, na čegar korist se je prestolonaslednik Jurij odpovedal pravicam do prestola, je drugorojeni sin kralja Petra in njegove umrle soproge Zore Nfikolajevne, najstarejše hčere črnogorskega kneza Nikite. "Rojen je v Cetinju dne 4. dec. 1888. Bil je še-le dve leti star, ko mu je umrla mati. Leta 18&6 je prišel s svojim bratom in sestro Jeleno v Genevo in kmalu nato na dvor svoje tete, velike knjeginje Milice Nikolajevne, drugorojene hčere črnogorskega kneza. Vzgajal se je na Aleksandrovi pravni fakulteti, ki je podobno dunajskemu Terezija-nišču. Ko so bili Karagjorgjeviči pozvani na srbski prestol, je prišel s svojim bratom v Belgrad. Vzgojo prestolonaslednika je prevzela po ustavi vlada, Aleksandra pa je v začetku vzgajal bivši črnogorski pravosodni minister Vojnovič. Tega so pa kmalu odpustili in na željo ruskega carja je prevzel vzgojo princa Aleksandra polkovnik Salabenov, jako naobražen ruski častnik.
Bratsko razmerje med Jurijem in Aleksandrom je kmalu postalo napeto in dejstvo je, da je prestolonaslednik Jurij vedno sumil, da ga bo z rusko pomočjo izpodrinil priac Aleksander. Prišlo je večkrat do ostrih nastopov med obema bratoma in razmerje med obema je postalo tako, da je bil srbski dvor prisiljen odstraniti Aleksandra iz Srbije. |Nia prošnjo kralja Petra je ruski car Nikolaj povabil princa Aleksandra, naj nadaljuje svoje študije v Peterbur-gu. -Vendar Aleksandru, ki je slaboten, ni ugajala peterburška klima; bolehal je in dvakrat je moral v Karlove vare in na primorje. Ko je pretečeno jesen prišel prestolonaslednik v znani misiji s Pašičem v Peterburg, sta se brata spravila in je Aleksander sveto zatrjeval, da ni nikdar hrepenel po prestolu.
Prino Aleksander je pravo nasprotje prestolonaslednika Jurija. Nekateri trdijo, da je pogosto občutil veliko nagnenje do Avstrije in posebno do Dunaja. Za vojaštvo ni navdušen, kakor tudi ne za kak šport; tembolj se pa zanima za znanost in umetnost. Ce je on prava oseba za srbski prestol, bo pokazala bodočnost. Da bi si pridobil simpatije Srbov, dosedaj še ni imel prilike, gotovo pa je, da se dosedaj Še ni pojavila nikaka antipatija proti njemu.
Kako je v Srbiji.
Cela Srbija je bila razburkala in pripravljena za vojsko. Vprašanje je torej, kako bo ljudstvo sprejelo sedaj nenaden preobrat. Nekatere vesti pra-
vijo, da raste nevolja proti vladarski hiši, da je ljudstvo nezadovoljno s kraljem Petrom, da je jezno na Jurija in da nima nobenega povoda, ogrevati se za novega prestolonaslednika Aleksandra. Za to se baje že celo odkrita govori, naj bi se odstavila rodovina Karadžordževičev s srbskega prestola. Nemci bi radi imeli na prestolu kneza Battenberga, Avstrijci baje vojvodo Connaughta in Angleži vojvodo Tecka. Značilno je stališče Rudije v takih vprašanjih, Rusija ima mnogo plemenitih in bogatih rodovin, ki bi lahko zasedli kak prestol. Toda ruska vladarska hiša je temu dosledno nasprotna, ker se boji za svoj obstoj in ker je v njej preveč nemškega duha. Saj se ruski veliki knezi večinoma ženijo z nemškimi prin-cezinjami.
Druge vesti zopet pravijo, da se takozvana vojna stranka, ki je hotela na vsaki najSin z Avstrijo vojsko, noče sprijazniti z novim položajem in da hoče v teku enega leta z nami Mojsko, če že sedaj ni mogoče. V teh krogih vlada velika nezadovoljnost proti kralju Petru in bati se je, da ta nezadovoljnost posebno prevzame vse vojaške kroge.
Mi smo mnenja, da tem in enakim novicam ne smemo dobesedno verjeti. Kažejo le, da je med srbskim ljudstvom in med vojaštvom velika nezadovoljnost s sedanjimi razmerami in da ni izključeno, da pride do notranjih nemirov.
Postava o živinskih kužnih boleznih.
Zakonski načrt živinske kužne bolezni, ki sma j ga tudi mi priobčili v izvlečkih, Je sprejet v poslan« j ski in gosposki zbornici.
Poročevalec za to postavo je bil poslanec Slo* • venskega kluba g, Povše, kateremu gre posebna zahvala za to, da je vrlo in uspešno podpiral vse iz-» premembe, ki so jih pri predlogu želeli štajerski poslanci Slov, kmečke zveze.
Izvršile in sprejele so se pri vladnem predlogu nekatere važne izpremembe, ki bodo živinorejcem gotovo ugajale.
Vladna predloga določa odškodnino za kuga na gobcu in parkjljih 3e štiri petine vprednosti, v posta-* vi paJjfe sedaj določena cela vrednost živine. Pri tujber-kelnih govedi se je povišala odškodnina iz polovice na 80 odstotkov, pri smrkavosti na 75 odstotkov.: Za vranični prisad in šumeče bulo je bila določena le podpora, za katero bi moral prositi posestnik. Po sklepu zbornice dobi pri vraničnem prisadu 80 od-i stotkov, pri šumečih bulah 75 odstotkov (če so pa bile živali cepljene 80 odstotkov) ot^jkodnine. Tudi za pljučno kugo in govejo kugo bo nekaj odškodnine, kar je bilo po vladni predlogi izključeno. Država bo morfala odšlkodovati tudi druge Škode, ki bi jih imel posestnik vsled kužne bolezni pri Živinoreji.
Naši poslanci so tudi v javni zbornici povzeli besedo za naše volilce.
Poslanec [Pišek.
Visoka zbornica! V zakonskem načrtu, ki se ti-j če kužnih bolezni in naijedb proti ra^širjevanju kun ge, pogrešam več zelo važnih varnostnih naredb.
V § 9. predlagam, da se črtajo v 3, odstavku | besede: V živinskem potnem listu se zabeleži vspeb preiskave.
Ta pristavek je namreč popolnoma odveg. Ako ; strokovnjak spozna žival za bolno, ali samo sumlji-' vo, je to že itak takoj izoliral 'in to naznanil oblasti,: Da je pa naišel žival zdravo, vendar ni treba tega , še le v živinskem potnem listu potrjevati, ker je to vendar umljivo in ker sicer bolna živina ub bode ' smela na semenj. Pa tudi ne samo nepotreben je ta dostavek, attnpak: tudi težko izvršljiv.
Mislim si samo večje sejme, kakon so na Kranjskem, recimo v Bočki, St, Jlerneju, Skocijanu, Zatič-ni Bili na Štajerskem v Praimu, ¡Račjem, MariT5orxi itd, na Matere sejme se več tisoč živine, toenjinprar Šičev prižene. Tu se lablčo goni živina do 5. ure popoldne na sejem.- ' :	• "	1 V •'■
Strokovnjak bo pa moral pregledovati potne liste, namesto, da bi pregledoval živino, kar je vendar veliko važnejše. Lahko se mi ugovarja, da se potem pošlje na sejem več strokovnjakov. Seveda se mora te tudi plačati, toda plačati bi jih morale ob-činea ki jih pa iz sejmskih dohodkov ne morejo plačati, ampak bi jih morale plačati iz svojega. Trije ali štirje takšni strokovnjaki bi povzročili precej velike stroške. Resnica pa je, da v naših krajih zelo primanjkuje živinskih zdravnikov, kar bodem pa posedal pozneje.
§ 61. naj bi se tako spremenil:
K prvemu odstavku naj se dostavi:
„j) odstranjevanja in zaikopavanja mrtvih trupel."
V	drugem odstavku predlagam, da se črtajo besede „kakor tudi" do „naprav za vžiganje itd."
Ravno tako predlagam, da se črta ves tretji odstavek te točke.
V	naših krajih poginja namreč zelo veliko svinj na vročici, pa boljše ni upati, ker ljudje radi bolezen zamolčijo in potem sevedfa tudi hleva ne razkužijo; tako prikrivanje bolezni podpirajo tudi nekateri župani zaradi tega, ker mora občina plačati konje-derca. Občina mora namreč plačati konjedercu za odstranjevanje in pokopanje mrtvih živali. To povzroča na leto mnogo stroškov, zato se ni Čuditi, da se hočejo občine teh stroškov izogniti, Četudi je to ne-postavno.
Prav bi tedaj bilo, da bi država tudi te stro-gke prevzela, ker s tem koristi dobri stvari.
V	§ 24, so vse mogoče varnostne naredbe navedene. Najvažnejše pa, zdravi hlevi, kar je glavni pogoj, da ti biti morajo in se brez teh vse varnostne odredbe izvršiti ne morejo, to se pa pozabi! Kalkšni pa so navadno hlevi na deželi? Tlakovanih tal navadno ni, ni kanalov, in ravno v, tleh je po odpadkih gnezdo vseh bacilnili kužnih bolezni. Ker se mora vsaka kužna bolezen že v klali zatreti, je razvidno, da je brez zdravih hlevov vsako zabranje-vanje kužnih bolezni onemogočeno, (Tako je!) Dokler ne bodo imeli kmetje dobrih hlevov, so vse varnostne naredbe in 'predpisi, naj se še tako vestno in natančno izvršujejo, popolnoma bre^vspešni. Zaradi tega opozarjam slavno visoko vlado, da je treba malemu kmetovalcu v prvi vrsti v tem oziru pomagati. — ¡Država in dežela morata dati za napravo dobrih hlevov potrebna sredstva kmetovalcu na roko.
Vlada naj daje podporo za prezidavo hlevov, »11 pa za nove zgradbe.
Kakor je pospeševala država vinogradnike, tako naj podpira tudi živinorejce! V resnici je vsled slabih hlevov in svinjakov mali kmet vedno v nevarnosti, da gospodarsko propade. Umna živinoreja se v slabih Hlevih ne more gojiti in vrhtega je vedno nevarnost okuženja.
Ako pa mali kmetovalec sklene hleve popraviti, ali nanovo sezidati, je pa to zanj naravnost gospodarska katastrofa. Takrat se mora zadolžiti za tretjino ali polovico vrednosti svojega posestva. Ako je pa že zadolžen, kakor je po navadi, pa posojila dobiti ne more in zaradi tega se tudi zadolžen kmet ne more spuščati v nevarnost, da bi si naložil z novimi stavbami večja bremena. Podpore za hleve se brez dvoma lahko prištevajo k onim koristnim investicijam, ki so v smislu pametne gospodarske politike potrebne,! S tem bi pridobila tudi država, ker bi ji ne bilo treba dajati odškodnin za okuženo živino. Povzdignilo bi se število živine in naša država bi ne bila odvisna od drugih držav, recimo v slučaju vojne ali druge nezgode.
Kmetje na deželi pa čutimo zelo pomanjkanje živinozdravnikov. (Prav res!)
V	mariborskem okraju je samo 1 živinozdrav-nik, katerega je težko najti v pisarni ali pa doma, ker ga zelo kličejo. Imeti bi morali vendar namestnika!
Eden sam živinozdravnik v tako velikem okraju ne more vseh dolžnosti izpolnjevati in zaradi pre-kasne pomoči pogine vsako leto mnogo živine. Zara^-di tega je nujno potrebno zadostno število živinozdravnikov, ki morajo biti na jugu drža\e zmožni sloven-skejga jezika. (Piosl. da-. Benkoviic:, Pa popblnoma! ¡Ti pa ne razumejo Slovencev!) Žal, da vlada takih želj prebivalstva ne upošteva.
Več let traja, predno se rešijo prošnje za pomnožite v živinozdravniških mest, ali pa za subvencije vzornih posestev,.
Nek posestnik v Malem Obrežu, občini Dobo-,va in drugi posestnik v Studenicah že dve leti Čakata rešitve prošnje. (Posl. dr. Benbovič: Na Gornjem Štajerskem gre to veliko hitreje!) Da, mi na Spod. Štajerskem smo žalibog vedno zanemarjeni.
Dovoljujem si staviti torej sledečo resolucijo:
Visoka zbornica naj sklene:
1.	Visoka vlada se poživlja, da vsled pomanjkanja živinozdravnikov, zlasti na naišem jugu, da slovenskim dijakom na živinozdravniških visokih šolah državne Štipendije,
2.	Kmetovalcem naj se da za zgradbo ali prezidavo ¡vzornih hlevov državna podpora.
K § 81.: Visoka zbornica naj sklene, da se v § odstavek 3, izpusti besedilo: „V živinskem potnem listu se zabeleži vspeh preiskave."
s «1 61': Visota zbornica naj sklene, da se v § ol., odstavek l, pristavi: j) „odstranjevanje in zakopavanje mrtvih trupel."
Dalje, da se v odstavku 2., besede „Kakor tudi", do „naprav za sežiganje itd." črtajo.
Končno, da se odstavek 3 popolnoma Črta.
In s tem končam.
Poslanec dr. Korošec.
Poslanci, kateri zastopajo kraje, ki mejijo na druge dežele, so se najbolj upirali strogim obmejnim določbam in visokim kaznim za prestopke živinoku-žne postave. V tem oziru je v imenu slovenskih poslancev s popolnim uspehom dr, Korošec predlagal razne spremembe.
Z ozirom na paragraie 8, in 13. je izrazil željo, naj vlada naredbenim potom dovoli olajšave. Novi zakon namreč določa, da župan natančno vodi živinski Kataster v obmejnin krajih. Zgodi se pa lahko vsak čas, da župan slučajno ni doma, ko pride občan, da je kupil, prodal ali zaklal žival. Za take slučaje naj bi vlada pooblastila tudi druge zanesljive osebe v občini, da sprejemajo taka naznanila.
Paragraf 63. določa po odsekovem sklepu kazen zapora do treh mesecev ali globe do 1000 kron za osebe, ki ne naznanijo živinske kuge ali za župane, ki se nalašč ali iz nemarnosti pregreše pri izdajanju živinskih poinih listov. Poslanec dr, Korošec pa je predlagal nižjo kazen do dveh mesecev ali 600 kron.
Odsek dalje predlaga zapor od enega dne do šest mesecev ali od 10 do 2000 K za vse druge prestopke proti zakonu. Obveljal pa je predlog dr. Korošca, da se kazen zniža na tri mesece, oziroma 1000 kron.
Zbornica tudi pritrdi predlogu dr. Korošca, da se kazen zniža, in sicer na en tedjeu do šest mesecev,, odnosnoj 50 do. 200p kron za osebe,, ki' se pregreše proti § 5. Ta pa djoloČa, da se živina ne sme izvažati iz okuženin krajev, oziroma živino prevažati skozi take kraje, okraje in dežele.
Odsek je konečno preditagal, naj se kaznujejo z zaporom od enega tedna do enega leta, oziroma z globo od 50 do 4000 kron vsi tisti, ki iz nemarnosti razširjajo kugo med domačo živino.
Dr. Konošec je predlagal, naj se kazen zniža do šestih mesecev, odnosno 2000 kron. Zbornica je pritrdila tudi temu predlogu in konečno odobrila načrt novega zakona tudi v tretjem branju.
Mnogi poslanci in tudi poljedelski minister dr. Braf so Čestitali poslancu Povišetu, ki si je kot poročevalec stekel mnogo zaslug za novi zakon v večje varstvo naše živinoreje. Slovenski poslanci so mvi priredili prisrčno zahvalo.
Mala politična naznanila.
Dne 25, marca: V Parizu je imelo pred-« včerajšnjim 6000 poštnih in brzojavnih uradnikov zoo-rovanje, na katerem so sklenili, da bodo začeli zopet delati. — Ruski grof Lev Tolstoj je zelo hudo zbolel. — List „Monitorul" poroča, da se bo med Avstrijo in Rumunijo kmalu lahko sklenila trgovinska pogodba, ker je Avstrija voljna vse želje Rumunije izpolniti, — Hrvaška vlada je izdala na vse okrajne urade tajen odlok, v katerem se strogo prepovejo z"o-rovanja ali zaupni sestanki. Ta odredba je baje v zvezi z vojno nevarnostjo. — RusM listi poročajo, da bo ruski vojni minister Rodiger odstopil in bo na njegovo mesto imenovan general Sucliomlinoff.
Dne 26, marca: Gosposka zbornica je 24, marca sprejela postavo o rekrutih brez debate. — Cesar je sprejel včeraj v avdijenci ogrskega ministrskega predsednika AVeckerlfa, — Parili telefonski uradniki so svojo služtoo zopet nastopili. — Dijaki v Palermo na Italijanskem Štrajkajo, ker se jim ni dovolilo podaljšanje roka za tretji izpit.
Dne 27, marca: Dne 25. t, m. so se vršila na Dunaju ministrska posvetovanja, ki so se jih udeležili avstrijski, ogrski in skupni ministri. Slo se je za zunanje zadeve in za pokritje odškodnine Turčiji. r- Na Vaclovem trgu v Pragi so se vršili v četrtek zopet veliki izgredi. Policija je več demonstrantov zaprla, nekaj tudi poškodovala. V Rumu-niji so vzbruhnili veliki kmetski nemiri. Vlada je sto-, rila vse potrebno, da se nemiri zadušijo. — Na Dunaj je včeraj došel turški zunatnji minister Rifaat-paša. Danes se je posvetoval z našim zunanjim ministrom Aehrenthalom. — Ruski finančni minister Kokowzew bo šel za poslanika v Pariz.
Dne 28. marca: Listi poročajo, da nameravajo vsi trije skupni ministri odstopiti. — Nemški knez Biilovv namerava razpustiti nemški državni zbor. — V Petrogradu so zasledili novo prekueijsko orga-j nizacijo. Veliko oseb so zaprli. — Francoski ministrski svet je sklenil, da kaznuje tiste osebe, ki so podpisale državnega tajnika Simijana žaleč letak. Straj. karski odbor poštnih uslužbencev je zagrozil z uovo j hujšo stavko, ako to store.
Dne, 29.. m a r,c a: Cesa^ je včeraj dvakrat \ sprejel zunanjega ministra barona Aehrentliala v iz-| redno dolgih avdijencah. — Zastopniki ogrskega mi-! nistrstva odpotujejo na Dunaj, da se udeleže skupne j ministrske seje, na kateri se bo razpravljalo o ca-j rinskih pogodbah, predvsem o trgovinski pogodbi s ' Srbijo. — Avstro-ogrski delegati za trgovinska pogajanja z Rumunijo so došli včeraj v BukareŠt. Posve-
tujejo se v zunanjem ministrstvu z rumunskimi delegati.
azrie novice,
Slov. kmečka zveza je na zaupnem shodu dne24. marca 1909 v Mariboru vzela poročilo svojih poverjenikov za kompromisne pogovore z Narodne stranko in s stranko Zjedinjenih Slovencev z zalivalo na znanje. Ker pa niti Narodna stranka niti stranka Zjedinjenih Slovencev nista ponudili nobenih pogojev za stvarno podlago trajne sloge med spo-dnještajerskimi Slovenci, ampak zahtevali za prihodnje deželnozborske volitve samo razdelitev mandatov, in sicer Narodna stranka za se 4, stranka Zjedinjenih Slovencev za se 3, tako da bi S. K. Z. bila v deželnem zboru ^ svojimi poslanci v manjšini in popolnoma vezana na obe nasprotni slovenski stranki, sklenila je S. lv. Z., da za deželno -zborske volitve postavi v vseh slov. volilnih okrajih
lastne kandidate.
Kmečka stranica stoji pred velikim volilnim bo-jem. Toda z zaupanjem gleda na njegov izid. Manj mandatov, kakor sta ji milostivo ponujali obe liberalni stranki, tudi v najbolj neugodnem slučaju ne more dobiti. Pač pa ohranimo disciplino in navdušenje v svoji stranki, in to je nam, ki smo prepričani o dobrih ciljih kmečke stranke, več vredno, kakor pa, če bi eventuelno še tudi manjše število mandatov dobili nego je Število 6.
Proti štirim nasprotnikom se bo nam boriti, proti Narodni, Plojevi, socialdemokraški in štajerči-janski stranki. Zbirajmo svoje vrste, zanesimo v nje novega navdušenja za stranko, da pri volitvah meseca maja častno zmagamo.
Podpore rodbinam pozvanih jx>d orožje. .Glasom naredbe vojnega ministrstva imajo rodbine tistih pod orožje pozvanih mož, ki so že dovršili redno prezen-čno službo, pravico do podpore od strani države. Dc tako podpore imajo pravico soproge, otroci, stariši, stari očetje in matere, bratje in sestre, ako so jih večji del hranili tisti, ki so pozvani pod orožje. Ta podpora obstoji v prispevku za vzdrževanje in za one, ki ne bivajo v lastni hiši, marveč plačujejo na-jemščino, tudi v prispevku za stanarino. Prispevek za najemščino iznaša polovico prispevka za vzdrževanje. Otroci izpod osem let imajo pravico do polovice te podpore. Skupne podpore členom pozvanega pod orožje, oziroma pridržanega v vojaški službi, ne smejo presegati zaslužka, ki ga je poprečno dobival v svojem bivališču. Pravico do te podpore od strani države ne odpravlja in ne manjša okolnost, da podpirane osebe dobivajo kako drugo podporo, občinsko ali privatno. Prošnje je predložiti politični oblasu (na deželi pristojhim okrajnim glavarstvom), in so oproščene kolka in poštnine. Na ovitek je pa treba napisati: „Zahteva podpore za potrebno rocfbino pozvanega v vojaško službo. iN a podlagi par. 20 zak-od 13. jun. 1880, štev. 70 drž. zak. poštnine prosto." 3a one, ki so bili pridržani v vojaški službi (tolike za one, ki so dovršili redno vojaško službo s 30. septembrom 1908, kolikor za one iz nadomestne rezerve, ki so bili pozvani pod orožje z dne 1. oktobra, a nisc bili odpuščeni z dnem 28. novembra 1908) gre podpora od 1. jan. 1909 dalje. Podpore se izplačujejo naprej od 11 cfo 15 dni. Zaostale podpore se morajo za-htevati sedaj. Rodbine, ki imajo pravico do teh podpor, naj jih zahtevajo.
Važna razsodba. Najvišje sodišče na Dunaju je razsodilo, da stranke, ki bi si rade najele kake stanovanje, nimajo zakonite pravice ogledati si je, ako tega ne dovoli prejšnji najemnik, četudi je že odpovedal stanovanje.
Našim pristašem. Kompromisna pogajanja so zaradi nenasitljivosti obeh liberalnih strank padla v vodo. Stemje otvorjen hud volilni boj. Glede nastavljanja kandidatov naj blagovolijo naši pristaši javiti svoje želje Slov. kmečki zvezi v Manborn. Prosimo jih tndi, da že sedai mislijo na to, da se bodo v vsaki občini dobro pregledali volilni imeniki. Naših pristašev ne sme rnhči biti izpuščen. Kdor od nasprotnikov ne spada vanj, ven žnjim!
Ogromne odpovedi hranilnicam. Po nekaterih krajih avstrijsko-ogrske monarhije so jeli ljudje brez vsakega vzroka v ogromnem številu odpovedovati hranilne vloge hranilnicam. Temu vzrok je bojazen vlagateljev, da bi v slučaju pričetka vojnih dogodkov njih hranilne vloge ne bile varne v hranilnicah, da bi celo država v slučaju vojske v svrho nabave d«narja segla po hranilnih vlogah. To gibanje so večinoma provzročili in pospeševali sleparji, da bi hranilne knjižnice nakupovali pod vložno vrednostjo ali sploh ribarili v kalnem. Da se zoperstavi temu, je gospod finančni minister dne 19. marca t. 1. v državnem zboru podal jasno in določno izjavo, da ni ni kakega vzroka, da bi se vznemiijali vlagatelji in da so hranilne ^joge tudi za slučaj vojske popolnoma varne. Vlagatelji denarja v h'anilnicah se živo opomnijo, naj bodo mirni iu premišljeni, naj si nc dajo po raztrošenih nesmiselnih vesteh omajati svojega zaupanja glede polne in brezpogojno trajne varnosti svojih hranilnih vlog in posebno, da pod nikakim pogojem ne prodajajo svojih vložnih knjižic zasebnikom in celo pod vrednostjo ne. Okrajnemu glavarstvu je takoj ovaditi razširjalce sumnih vesti.
0U aprila 1909,
SIÍQXENSKI GGSRODm
StraD Si
*	Iz šole. Za nadučitelja na ljudski Soli v Kozjem je nastavljen nadučitelj v Blanci Ivan Krajnik, y Gornjo Ponikvo pridie učitelj Aintoin Nerat v Šoštanju. Stalni so postali na ljudski šoli pri St. Lovrencu v Slov, goricah tamošnja učiteljska suplen-tinja Frančiška Bratanič, na ljudski šoli pri St. Vidu pri Ptuju tamošnja začasna učiteljica Ana Bezjak, na ljudski šoli v Vojniku tamošnji začasni učitelj Avgust Drofenig, na ljudski šoli v Lahkem .(trg) stalna
učiteljioa v Lehnu Ana Klein.
*	Iz pošte. Poštna odpraviteljica Štefanija Seitz je imenovajna za poštno bficijantinjo v PCfdeetrtku.
iEoštna aspirantinja Leopoldina .\Vresounig je imenovana za poštno oficijantinjo v Konjicah. Aspirant Fr» Pein je imenovan za poštnega oficijanta v Celju.
*	Promocija. Dne 13, marca t. 1. bil je gosp. [Josip Lebar od Sv,; Križa pri Ljutomeru na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava.
*	Rodoljubi! Spominjajte se povsod in pri vsaki priliki S. K. S. Z. z darovi. Naročajte in širile obmejni kolek. Prilepite ga na v,sako poštno pošilja- ; tev. Povsod rabite le vžigalice: „V korist obmejnim !; Slovencem", ki so najboljše. Po gostilnah zahtevaj- ! te gostilniške računske listoke: „Obmejnim bratom ! v pomoč"; dobivajo se pri S. K. S. Z. v Mariboru. Zahajajte* le v tiste gostilne, kjer so na razpolago naši časniki: Slov. Gospodar, Straža, Naš Dom.
*	V veselih družbah se spominjajte volilnega sklada „Slovenske kmečke zveze" z darovi!
*	Ljudske šole. Poslanci Roškar, Pišek in tovariši so v seji državnega zbora dne 26. marca 1.1. predlagali, naj država prispeva za ljudske šole.
*	Kmečki dolgovi. Dne 26. marca so poslanci Povše, Roškar in tovariši v državnem zboru predlagali, naj vlada predloži zakon za razbremenitev kmečkih posefetev.
*	Prodaja kolekovanih knjig. Vsled razpisa finančnega ministrstva z dne 30. jajnuarja 1909 načeloma ni ovire proti temu, da prodajalci trgovskih in obrtnih knjig predlagajo te knjige v kolekovanje. Za prodajo kolekovanih knjig pa je treba posebnega dovoljenja finančne oblasti. Z razpisom z dne 25. aprila 1850 je finančno ministrstvo pooblastilo finančne deželne oblasti, v lastnem delokrogu podeljevati tako dovoljenje knjigovezom in trgovcem s! papirjem.
*	Mladeniški sestanek v Mariboru v četrtek 25. marca je Ml silno lep, Niad 200 vrhih mladeničev iz vseh krajev .Spodnjega Stajerja, z znakom slovenskega mladeniča na prsih, je prihitelo ta dan v Maribor, da se tukaj navdušijo in podučijo za nadal-nje svoje delovanje. Shodu je predsedoval mladenič Franc Žebot,, ki je navzoče iskreno pozdravil in se jim zahvalil za tako lepo udeležho. Posebej je še pozdravil zastopnika Zveze telovadnih odpekov brata iJeločnika iz Ljubljane, državnega poslanca dr. Korošca, dva zastopnika akadem. društva t,Zarja iz .Gradca itd. Prvi se je oglasil k besedi poslanec dr. KodoSjec, ki je po vd ar j al, kaike ljudi mora vzgojiti Z. S. M. Biti morajo neodvisni, svobodo ljubeči in krepki ljudje. Za dr, Korošcem je povzel besedo g. nadrevizor Pušenjak. Govoril je o kmetijski podružnici kot oni organizaciji, ki ščiti koristi kmetskega stanu in navduševal za pristop k tej prekoristni družbi. ,Vspod)bujal je mladeniče, naj stremijo za tem, da postanejo samostojni. Omenil je, da Še na nekaterih krajih na Spod. Štajerskem cMete odeiruštvo, Naša mladina se mora pjoučiti, da se bo izogibala in tudi druge odvračala od takih ljudi. Huda rana na&ega naroda je razkosavanj posestev. To se mora omejiti. Nato je prešel na največjo panogo 20. stoletja, na zadružništvo. Za njo bi se moral vsak mladenič zanimati. Uma namen, da krepi zavest, da lahko kmečki stan v zvezi z drugimi siotrpdni tudi kaj doseže. Zaldružništvo varuje kmeta pred škodo in skrbi za to, da postane kmečki stan neodvisen. Velikega pomena je denarno zadružništvo. Ono nam preskrbuje kapital. Zadružništvo je veliko pripomoglo, da je oderuštvo na Spod, Štajerskem že skoro izginilo. iTemelj vsakemu zadružništvu so rajfajznov-ke, zato so se tudi tako hitro razširile po celem Sp. Štajerskem. Za naše zadružništvo moramo pridobiti kolikor mogoče veliko delavcev. Končno je še vabil na obilno udeležbo gospodarskih shodov. Nato je govoril načelnik „Zveze telovadnih odsekov" g. Jeloč-nik iz Ljubljane. Navduševal je za ustaliovitev telovadne organizacije, ki je najboljše sredstvo, da se zabrani sovražniku izvesti njegov načrt, iztrgati nam našo mladino. Mlaj, ki si ga postavimo, naj bo po' stavljen na trdna tla verskega prepričanja, naj bo Cist in jasen ter nedostopen našim nasprotnikom. Glaven naš namen je, da zbiramo mladino in vzgajamo naraščaj. Z. S. M. naj skrbi, da se Še tekom tega leta skliče tehnični tečaj, ki bo podlaga telovadne organizacije. Za g. Jelofcnikom je govoril tajnik CZ. S. M. g.; Jože; Šut. Izražal je svoje zadovoljstvo naJd tako lepo udeležibo zborovanja, ki ga je imenoval mladeniški parlament. Govoril je o podrobnem de-lu Z. S. M. Lansko leto je priredila veliko shodov, istotako jih namerava prirediti tudi letos. Sklenilo se je, da se bode letos vršilo 13 večjih mladeniških shodov, katerih število pa se še lahko po potrebi zviša, Predsednik je na to otvoril debiato, K besedi se je oglasil državni poslanec dr. Korošec, ki je priporočal, da naj se povsod v društvih ustanove obrambni odseki. iTi odseki naj bodo Šola za narodnostni boj na Sp. Štajerskem in naj zanesejo zanimanje za ia boj med ljudstvo: Dr. Korošec je zagotovil, da bo
S, K, S. Z, šla v vsakjem oziru na roko, da se uresniči tehnični tečaj* Opozarjal je tudi mladeniče na zadružno šolo v Ljubljani in priporočal, naj jo obiskujejo, G. Jerič je pozdravil navzoče v imenu mariborskega telovadnega ,odseka in podal načrte, kako izvesti telovadno organizacijo,; Gosp. akademik Kramberger je razpravljal slovensko vseučiliško vprašanje. Govorili so šo mnogi mladeniči iz raznih krajev, na kar je predsednik ta res lepi shod zaključil. Shod bo gotovo ostal .vsem udeležencem v trajnem spominu.
*	V Rim! Te dni je preč, kn.-šk. konzistorij razposlal sledečo okrožnica: Na visoki praznik Vne-bohoda Kristusovega bodo naš sveti oče papež Pij ¡X. našega avstrijskega roijaka, blaženega Klemen-ta Marijo Rofbauer slovesno prišteli svetnikom. V počeščenje novega svetnika in ¡svetemu očetu v. zahvalo je nadbratovščina sv, nadangelja Mihaela na Dunaju sklenila dne 14. maja 1909 odposlali poseben romarski vlak z Dunaja v Rim, Razposlala je te dni po vsem cesarstvu svojih vabil, da bi iz vseh krono-vin privabila vdeležencev k tej izvanredni svečanosti. S tem pismom so vabijo na božjo pot v Rim vsi verniki lav, škofije, kakor tudi njih Častiti dušni pastirji, katerim bi bilo mogoče se tega redkega praznika vdeležiti. Oglase sprejema do 10. aprila t. 1. nadbratovščina sv. Mihaela na Dunaju I., Singer-strasse 16. Cene so za vožnjo z Dunaja v Rim in nazaj s popolno oskrbo vred: za popotnike I. razreda 430 K, za popotnike II, razreda 290 K, za popotnike III. razreda 210 K.
*	Nemško uradovanje c. kr. finančnih uradov vidi se posebno pri tobačnih knjižicah. Slovenski trafikantih, vzdramite se vendar, ini, zahtevajjtd s prihodnjim letom, da se vam izključno samoslovenske, ali pa vsaj dvojezične tobačne knjižice izroče. To naj bo svarilo in kazalo za c. kr. ravnateljstvo finančne straže v Mariboru, da se pravočasno že zdaj k dotičjnimi tiskovinami preskrbe.' Mi ne odnehamo nič več, ker kdor ni z nami, je proti nam in priti mora brezobziren boj.
*	Poglavje o narodnosti. Naša liberalna inteligenca je narodna, to 'je nepobitna resnica. O. tem se tudi vedno lahko prepričaš- Posebno vam dokazuje narodnost te inteligence nemška govorica, ki jim je običajna in ki jo vedno lahko slišiš na ulicah iz ust raznih velenarodnjakov in narodnjakinj. Da je naša inteligenca narodna» je dokaz tudi to, da pridno poseča nemške kavarne. Se pred nedavnim časom je nekdo videl priti dva imenitna gospoda Narodne stnanke iz neke nemške mariborske kavarne. Lepo izvajanje gesla „Svoji k svojim". Pa ne samo po meistih, ampak tudi po dežel! se najdejo taki narodnjaki. Liberalni učitelji se večkrat ujedajo, Če kak g. župnik ali kaplan na nemški dopis nemško odgovori, kar je pa zelo redko, sami pa v dvojezične šolske ted(nice in druge knjige pišejo samo-nemško, kakor se to godi nekje na Dravskem polju. Liberalci hočejo ljudstvo učiti narodnosti, zavednosti, ldatere pa sami nimajo. Priporočali bi tem ljudem, da se pridružijo našim mladeniškim zvezam in izobraževalnim društvom, kljer se lahko od naših mlajdeničev in deklet uče narodne zavednosti in gesla „Svoji k svojim!"
Mariborski okraj.
m Umrla je v Mariboru dne 30. marca odvet-nikova vdova gospa Josipina Sernec v 72. letu starosti. N. p. v m,!
m Mariborski telovadni odsek S. K. S. Z. je imel v četrtek, dne 25, marca svoj občni zbor. Novi odbor se je tako-le sestavil: Leskovar, predsednik; Rakovič, podpredsednik; Jerič, tajnik in načelnik; Šut, blagajnik; Jamnik, odbornik. Revizijo odseka je izvršil brat JeloČnik iz Ljubljane.
m Selce—Sv. Ropert v Slov. gor. Liberalna podlost. Učenci tistih, ki bi bili radi visokošolci, pa jim ni Šlo, pa jim ne gre, so na delu. Nekateri gospodje iz Sv. Lenarta in zgoraj imenovani visokošolci so se pred letom s posebno vnemo lotili Slovenske kmečke zveze. V ta namen so ponujali vsiljevali — različne liberalne liste — da celo skrivaj na kljuke hišnih duri obešali; tudi nalašč so se začeli prepirati o takih vprašanjih, da je končno moral eden rabiti razžaljivo besedo, ki se je morala — seveda nevedoma — preklicati le s tem pogojem — da naroči „Narodni List." Ce nekdo, ki krade, najde svojega tovariša, kako ne bi liberalec našel svojega sotrud-nika? Par jih je šlo za njimi. Učenci teh omenjenih pa so hoteli biti pametnejši, modrejši! „Jajce več, kot puta ve!" Ko so videli, da po naučenem kopitu ne gre, pa so ti za hrbtom začeli odpovedovati „Slov. Gosp." v imenu naročnikov. Lumparija, ki je je zmožen le nasprotnik najnižje vrste. To se je zgodilo meni! Blizu 2 meseca ne dobim „Slov. Gospodarja." Naša hiša, preden sem bil jaz nje gospodar, je bila naročena že na prvo številko „Novic" in ko so te prenehale, že tudi na prvo številko „Slov. Gospodarja", in mora ostati, dokler bom jaz živ in moji otroci mojega mišljenja,1 kakor tudi v resnici upam. Gospod urednik, upam, da mi odslej ne boste pridržali nam priljubljenega „Slov. Gospodarja" in zagotovite se mojega vednega prijateljstva do njega. Z., kmet.
m Št. Ilj v Slov. gor. Mladeniška zveza je priredila zadnjo nedeljo podučen shod v čitalničnih prostorih. Mariborski član naše mladeniške zveze je razvil v kratkem zgodovino našega naroda, katere bi se
naj vsak zaveden mladenič pridno učil. Govorili so še tovariši Šiška, Rozman in Žebot. Shod je vodil predsednik Mladeniške zveze, tovariš Hamcr. Na prihodnjem shodu se bo razpravljato o nekem važnem gospodarskem vprašanju in že sedaj na ta shod opozarjamo, da se ga vsi v največjem številu udeležijo. Mi gremo naprej, mi mladi!
m Malna. V pondeljek dne 22. sušca so se tu vršile občinske volitve. Udeležba je bila jako živahna. Sploh je opazovati, da se občinskih volitev po novi postavi ljudstvo povsod številneje udeležuje, kot prej. Vsi odborniki so naši in so bili v prvem in drugem razredu voljeni enoglasno, v tretjem je bilo razcepljenih osem glasov. Prihodnji župan bo zopet zastavonoša Kmečke zveze poslanec Roškar. Par Ja* poncev je sicer hotelo delati zgago, toda Rusi so jih krepko zapodili v beg. Druge nesreče ni bilo.
m Selnica ob Dra,vi. Načelstvo Hranilnice in posojilnice v Selnici ob Dravi naznanja slovenski javnosti s tužnim srcem, da je nemila smrt dne 29* t. m. pokosila njenega prvega načelnika g. Ivtattia Krelj. Sirji javnosti sicer nepozlnan, a v svojem delokrogu je bil mož-značaj, klakor bi si v Selnici in povsod smeli želeti, Pa neizprosna sušica je zasadila svoj zob v to krepko slovensko drevo in je glodala na njem celo zimo, dokler ga ni uničila, V božjo voljo udan je čakal svoje smrti in na predvečer svoje <>mrti še mi je dejal: ¡„Ne bojim se smrti, le to me boli, da moram umreti tako mlafd. Kaj je to 34 let? Človek bi Še lahko toliko dobrega storil." Bodi mu žemljica lajhka! V slovenskem kmečkem stanu pa naj iz korenine njegovega vzgleda vzkflitfe mladika enakega značaja!
m Sv. Martin pod Vurbergom. Malo se sliši od nas. Ker se naši sosedje prek Drave, JanževČani, tako probujajo, posebno, ker si želijo železnice itd., si že mora še tako miren Martinčan misliti, kaj bo z nami. Nas veže samo okrajna cesta z Mariborom in na sredi ceste imamo slavni brod, kateri navadno počiva, ker mu manjka vode. Lansko jeisen smo morali celo jesen in še v zimi čez Sv, ^Marjeto v Maribor. S tem pa se potrosi veliko Časa in denarja. Ako zdravuiika potrebujemo, se tudi !žalibog branimo, samo zaradi stroškov. Primorani smo torej, si pomagati z raznimi mazači. Tudi poljskih pridelkov radi broda ne moremo lahko spraviti na trg. Od Sp. Du-pleka do broda imamo tako cesto, da se moraš sezu. ti in hlače lepo do, kolen podsukati, drugače se ti lahko pripeti, da škornje v blatu pustiš. Da živina na taki cesti mnogo trpi, nam ni treba posebej omenjati; in to se godi vse na okrajni cesti, za katere moramo plačevati doklade, da se po drugih cestah lahko bogataši v avtomobilih vozijo, ti mali kmetič pa bodi zadovoljen, da smeš do kolen po blatu gaziti in živino trpinčiti in povrh mastne doklade plačevati* Upamo, da se bodo merodajne osebe pobrigale za to, da. dobimo boljše ceste in boljše moste.
m Sv. Marjeta na Drav. polju. Podpisani občinski odbor Sv. Marjete na Drav. polju z vso odločnostjo obsoja ostudne napade in nesramna zavijanja, s katerimi je hotel gospod Ahič našemu tako priljubljenemu in velezaslužnemu gospodu kaplanu vzeti ugled, in prosi č. gospoda kaplana Davorina Agrež, da naj se nikar na to ne ozirajo. V imenu vse občine odobravamo in hvaležno upoštevamo njihovo neutrudno delovanje, bodisi na prižnici, v spovednici, v Šoli in pri petju na koru, pri izobraževalnem društvu itd. Bog jih še dolgo let pusti mejcf nami. — A'.-Kirbiš, župan; Jožef Ekrad, Jurij Gojčič, svetovalca; Anton Kukovič, Franc Sagadin, Johan Pesek, Simon Klasinc, Matevž Tolčič, odborniki.
m Slov. Bistrica. lO ejksploziji pri Stigerju smo dobili natančneje poročilo, ki ga objavimo. V to. rek, dne 24. sušca ob pol ¡7, uri zvečer se je v mestu Slov. Bistrica pri trgovcu Stigerju ^nel smodnik in bencin. Zemlja se je potresla, Šipe so padale iz oken, opeka letela na tla, ljudje bežali iz hiš ter se vprašali z velik5im strahom, ali so že Srbi tukaj. Kar zagledajo plamen iz Stigerjevega dvorišča, Raztrgalo je enega vajenca, kateri je bojda raz-deljeval smodnik v majhne množine za prodajo za Veliko noč. Vajenčevo roko so našli na dvorišču, truplo je najbrž pokopano pod zasipom. Podrli so se namreč živinski hlevi, da so pokopali nekaj Živine,-Dva erarična konja sta bila pri priči ubita, drugo žival so rešili iz razvalin ognjegasci in vojaki.
Ptujski okra).
p Ptuj. Naš župan Ornig pač hoče na vsak način biti veleugleden mož na slovenskem Štajerju. Omislil si je namreč, ali on, ali njegovi pristaši, da ga naj imenuje vsaka občina v, ptujskem okraju za — častnega občana. Seveda je večina zavesdnitfi občin to iskreno željo odklonila. Čast jim! Nekatere občine, oziroma občinski predstojniki so šli na limani-ce, čepray nimajo vinarja koristi od omenjenega moža. Dotične občine vam bodemo, gospod urednik, v prihodnjih številkah naznanili. Za podpis občin agi-tira nek uradnik Hartmann na c. kr. okrajnem glavarstvu v Ptuju. Vprašamo slavno c. kr. okrajno glar varstvo v Ptuju, ima li svoje gospode uradnike zato nastavljene, da take stvari uganjajo?
p Ptnj-Mestni vrh. Podam se zadnje dni mino-lega tedna v veliko slovensko občino Mestni vrh, da po dolgotrajni zimi občudujem spomladansko narava v naših lepih vinogradih, njivah itd1. Pri izstopu iz
mesta,, ob vznožju imenovane občine in nje okolice, pozdravlja me brezštevilno samonemških letakov s sledečim napisom: „Buschensehank Pauko nebst Hutter in Stadtberg." Ker pa nemški ne razumem, odkorakal sem cfalje na glavni cesti v gostilno gospodov Kreil in Vilčjak, kjer sem se pri dobri postrežbi z jedili in pristno vinsko kapljico okrepčan prav domače počutil. Našim cenjenim izletnikom skoz Mestni vrh priporočam ti dve slovenski gostilni. — Rojak.
p Sv. iFlorijan ob Boču. Neki človek iz Rogaške Slatine,, po imenu Johann Vidgaj, po poklicu kror jač, meni osebno neznana velikost, me poziva v Štajercu, češ, da se naj opravičim, kako da se drznem njemu učence odjedati s tem, da trosim okrog neresnične reči o njem, tako n. p.r., da on ne dopušča svojim učencem po nedeljah obiskovati službe božje. Na to notico v ptujskem kljukcu odgovarjam sledeče: Ni mi znano, smejo li njegovi učenci ob nedeljah v cerkev ali ne. Cesar pa ne vem, tega tudi nikjer ne trdim. Ako mi g. Vidgaj dokaže, da sem kjerkoli ali proti komur koli to zatrjeval, izplačam mu 500 kron, katere si naj brž ko mogdče zasluži, saj (en gospocl že menda težko čaka na nje. Kar sem res govoril o njem, to sem govoril med dvemja resnicoljubnima možakoma in to ni bilo obrekovanje, ampak gola resnica. In Še to pripomnim: če me bo v prihodnjič Še kak pošten krščanski oče vprašal za svet, ali naj da svojega sinčeka Vidgaju v uk ali raji kam drugam, bom mu zopet odgovoril tako kakor zadnjic našemu ; vrlemu Županu, ki je itak že seboj prinesel pomisleke, > češ, slišal sem, da ta človek (Vidgaj namreč) nima | baje praVe veire. Sicer |si pa Štejem v ne majhno l srečo, ako mi ni treba nič slišati, nič govoriti in ni- ■ kakih potov storiti za ali proti Vidgaju, krojaču na j Slatini. — D. Roškar, župnik.
p Sv. Rok 0J3 Sotli. II. goispodars|ko-ppu5ni \ shod pri Sv. Roku je lepo uspel. Edini predmet to- ; krat bila je „vzgoja sadnega drevesa", ko je že bi- j lo presajeno na svoj prostor. Kakor mlad Človek, po- j trebuje tudi mlado drevo skrbne vzgoje, da je svoje dni res za kaj. Pa tudi pri starem drevesu je tre- j ba še vednega popravljanja, da prerano ne upeša. Udeležilo se je shoda nad 150 ljudi. Najprej je bilo • predavanje ob 2. uri popoldne v dvorani posojilni- ■ ce, potem pa do večera trajajoče vaje v sadonosni- i kih na južni strani pod S(v. Rokom. Prvokrat men- \ da pri nas s|e je tokrat razkazovala umna poraba za stara sadna drevesa toli potrebnega „strugača". i Prednašal in razkazoval je deželni potovalni učitelj j g. Al. Pirstinger iz Gornje Radgone. Hvala mu! — j Sklenili smo marsikaj koristnega tudi za prihodnjost. j Pripravljal se: velezanimiri ITT. g^aft odarsko-poučni |
shod tukaj. ] _____________<
Ljutomerski okraj.
1 Št. Jurij ob Sčavnici. V občini Galušak so se ] vršile dne 22. sušca občinske volitve: V 8. razredu ; so izvoljeni: Meznarič Martin, Jainez Sijanec, Tiiš- i ler Anton in Alojz Repič. V 2. razredu: Alojz Gre- j goreč, Martin Knez, Vincenc Sek in Franc Herga, V i 1. razredu: Anton Roškar, Anton Lovrec, Mat. Tiš- ; lar, Ivan Krajnc. Vsi so narodni možje.
1 Gornja Radgona. Dne 25, marca imeli so v o- i ditelji nove slogaške strankie shod v. Gornji Radgo- j ni, pa ne za vse, ampak le izvoljeni in pismeno po- j vabljeni so imeli dostop. U|skok, radenski Zeml.ič, ' pozdravi navzoče, ki jih je bilo, mimogrede omenjeno, ; vseh skupaj le kakih 40, pravih volilcev pa k večje- ! mu 25 in še ti večinoma pristaši ¡„Kmečke zveze",. — \ Nato se voli za predsednika shodu N. Breznik od Sv. j Jurja. — Poslanec dr. Jurtela poroča o ciljih nove ; Plojeve stranke. Začne z novo volilno reformo; ni \ mogoče izvojevati za Slovence zaldovoljne volilne re- • iorme; želi boljših, delavnejših, zmožnejših deželnih ! poslancev, a kakor kaže, pravi, ni mogoče, ker je vsajkoršen kompromis bil od ¡„K. Z." 24. t. m. v Mariboru odklonjen. Roškar in Terglav sta že v Gradcu bila proti vsakemu komproirfisu. Ce ne bodo, pravi, vsi Slovenci složno postopali pri volitvah, pride Celje in Trbovlje gotovo v socialdemokraške roke. Prizna, da ima Kmečka zveza večino in upanje na zmago. Se huduje nad nastopanjem nekaterih gospodov okoli Kmečke zveze, ki, kakor pravi, tako oblastno o nas (Plojevcih) sodijo, da je vse to le strankarska strast. Vsi naj bi delali, kakor pravi, po sloga-škem, odino pravem programu. Želi prav posebno, naj bi napadi na njegovo stranko v časnikih izostali. — Dr. Ploj se je v svojem poročilu o notranjem in zunanjem političnem položaju dotaknil tudi za njega jako kočljivega vprašanja, zakaj da ni vstopil y slovensko zvezo, pa pravi, da o tem rajši ne mara govoriti. Obljublja, da hoče združen z drugimi (liberalnimi?) poslanci vse mogoče storiti za ljudstvo. Tudi Ploj se boji, Ce v resnici ne bo prišlo do kompromisa, ki je ravno za deželni zbor najlbolj potreben. — Dr. Rozina pa Zavrača pred vsem trditev, da hrepeni po dleželnozborskem mandatu, prepušča, kakor pravi, to ljudem, ki niso popolnoma zdravi v glavi. Da pa se bo od tistega, ki bo kak mandat prevzel, zathtevala zmožnost, odgovornost in požrtvovalnost. Nato kvasi nekaj o starostnem zavarovanju, da bo treba poslancem marsikatero točko dotične predloge temeljito spremeniti ter predvsem skrbeti za to, da se vplačevanje kmetu zmajijfca in rajši zviša tistim stanovom, ki lažje plačujejo nego Kmet. - J. Skrlec predlaga iz-
v Posebnega, odbora za volilno agitacijo, kateri
predlog pa se vsled odločnega protinastopa našega (ličnega g, Pelcl-a črta, češ, ua nikakor ni na mestu,, da bi tuko malo število volilcev, ktikor jih je danes tukaj zbrauun, (letalo, sklepe, Ki bi bili ljudski volji zuaoiti nasprotni. — Počastil je slogaške poslance tudi dobro znani ljutomerski advokat dr. Groli-man s svojo navzočnostjo pri snoctu ter prignal seboj še .več somišljenikov iz Ljutomera, med drugimi tuiu svojega oprodo, nekega Severa, ki se je posebno odlikoval s svojimi duhovitimi medklici, v katerih je napadal Kmečko zvezo, — Da tudi Groliman z napadi na Kmečko zvezo iu njene poslance ni varčeval, je samoobsebi umevno. Tako je ta ljutomerski prijatelj Sudniarke n, pr, imenoval poslance „K. Z." „kimov-ce", ki jim je le za- to, da dobijo svoje dijete, a za kmeta pa nič, da imajo globoke žepe itd. Nekega uglednega moža pa je krstil z ironičnim imenom „zve-zar". To je torej tista, od Plojevcev toliko hvalisana sloga. Škandal to za akademičrtp izobraženega (človeka! To je tisto bratoljubno slogaštvo, ki se trudi zanesti edino-le razdor v vrste slovenskih krščanskih kmetov. Polovičarstvo in slepomišenje, ki se je porodilo iz sovraštva in sebičnih ozirov, — Da pa početje teh, iz Ljutomera došlih Plojevcev ni ostalo brez odpira, poskrbel je eden naših mož, ki je ostro iu odločno grajal napade prej omenjenih kričajčev. In sedaj so zopet pokazali naši nasprotniki svoj značaj; kajti komaj je Groliman slišal, da bi mu bilo treba nastopiti in javno opravičiti svoje neosnovane napade, tedaj pa liitro suknjo in klobuk v roke in odkuril jo je s svojimi zvestimi. — Seveda si je dr. Ploj prizadeval nafše ogorčene kmete pomiriti, a došli so vsi ocl shoda s trdnim prepričanjem v srcu, da Plojeva stranka dela le razdor, sovraštvo in zgago ter da edino le Kmečka zveza dela odkrito in kmetu v korist. Vsled tega slišala se je tudi iz ust skopaj vseh kmetov ob koncu shoda želja: naj bi poslanci Kmečke zveze v najkrajšem času priredili v našem okraju shod, kajti, kakor so govorili, le tam najdejo odkritosrčne prijatelje, pravo zaslombo in pomoč, nikdar pa ne pri Plojevi laži-stranki.
1 Veržej. Mladeniške vrste se krčijo! Neusmiljena smrt nam je namreč pobrala iz naše srede mladeniča Ivana Galunder, ki je že skoraj eno leto bolehal na sušici ali jetiki. Polstojni je do konca vdan v voljo božjo prenašal bolesti in previden s svetimi zakramenti za umirajoče umrl v četrtek zvečer. Umrli je bil dolgoletni ud bralnega in pevskega društva, ud domačih c. kr, strelcev v Veržeju. Kako prilju^ bljen je bil rajni, nam priča množica ljudstva, domači strelci in njegovi tovariši pevci, ki so mu ob tihem grobu zapeli za slovo žalostinko nagrobnico. Ml pa Še mu kličemo: Bodi ti žemljica lahka!
Konjiški okraj.
k Sv. Kunigunda na Pohorju. Zgodaj zima in pozno pomlad, to je bridek udarec za kmeta, nosebno letos, ko je pomanjkanje krme tako občutno. Tukajšnja občina je prav hvaležna, ker je podporna krma še precej izdala, brez podpore bi bila beda še hujša. Hvala torej našemu izvrstnemu poslancu gospodu Pi-šeku, da je vsaj toliko izposloval. Brez prizadevanja in truda poslancev Kmečke zveze bi podporne krme še toliko ali pa nič ne bilo. Da pa podpora vsem ne zadostuje in se tudi veliko ugovarja, to je pač že tako navadno. Sosedno občino se je pri prvi razdelitvi prezrlo, to vsled tega, ker so bile merodajne oblasti obveščene, da v občini Padeškivrh ni suša škodovala. — V nedeljo dne 4. aprila t. 1., ob 3. uri popoldne, bo v tukajšnji bralni sobi sestanek Kmečke zveze in volilni shod za volitve v deželni zbor. Somišljeniki S. K. Z., kakor vsi volilci ste najprijazneje povabljeni.
Grozen Čin umobolnega se je dogodil, kakor nam poročajo iz Keblja na Pohorja, dne 24. marca okoli devete ure zvečer: 30 letni sin Marko Hojnik je že večkrat bolehal na umu. Omenjenega dne se mu je pa zopet zmračil um in zvečer, ko so dragi zaspali, je on vstal, vzel nož ter zabodel ž njim na peči ležečo rejenko, desetletno Marijo Hribernik. Zadal ji je tri rane v oprsje, eno pa v trebuh, tako da so čreva izstopila. Dekle je bilo takoj mrtvo. Hojnik je na to pobegnil. Neumevno je da niso bolj pazili nanj. ker je že poprej grozil starišem, da jih bo zaklal in zaradi tega si oče ni upal v hiši ležati, ampak je hodil spat v hlev. Grozil je tudi, da bo hišo užgal.
Celjski okraj.
Dvoboj ¡Celjanov. Zupan dr. pl. Jabornegg in meščanski učitelj Aistrich sta imela v torek ali sredo pred Jožčfovim v Gradcu dvoboj. Za zdravnika sta si vzela seboj dr. Gojiča in dr. Jesenka, ki sta nastavljena v celjski bolnišnici. Bolnike torej pustita brez zdravniške pomoči v Celju, da gresta v Gra^ dec celit ran dveh pretepačev. 'Ali sta zato dd dežele plačana? Zupan Jabornegg bo bojda radi tega pretepa zasledovan od državnega pravdništva, ker tudi on da zapreti v Celju fante, ki se pretepajo. Šolska oblast mendal učitelja 'Aistricha tudi ne bo pohvalila, da daje učencem tak vzgled pretepavanja.
c Rečica ob Savinji. Tukaj se je osnoval posebni odbor za pravi blagor vnetih mož, za pripravo nove, lepe brizgalnice. Že dolgo te tlela ta misel in sedaj se je vendarle uresničila. Geslo nage požar.
ne brambe je bilo vedno: „Bližnjemu pomoč!" Naša požarna brainba se je skazala pri vsakem požaru, ki smo jih imeli v zadnjih 4 letih celih 19, zelo marljivo in delavno. Tudi društvena bramba nadkriljuja vse bližnje svoje tudi mamljive sestrice, Samo v 1 letu, (1(906., pripravil se je novt vpz za mjoštvp in krasna zastava, katera bo vedno pričala o njeni marljivosti. Dne 12. avgusta 1909 vršila se je velika ljudska slavnost povodom blagoslovljenja zastave in voza. Dobilo se je dovoljenje za sv. mašo zunaj na prostem, pod milim nebom, Nato vršelča se veselica, ki se je je udeležilo .več tisoč ljudi, je oddala pristopnine nad 800 kron. — Društvo take življenske sile mora pa tudi v vsakem oziru napredovati. Zato smo si še nabUvili parno brizgalnico. Prispevki za nove stroške se že pobirajo; naprosila se bo tukaj-šna ti^ka občina Rečica, okrajni zastop Gornjigrad in tudi marsikateri zasebnik sle bo izkazal. ¡Tudi deželni odbor menda ne bo pozabil kaj prispevati. Javna in odkritosrčna zahvala pa gre tukajšnji rečiški posojilnici, ki je pri zadnjem, dne 28. svečana vrše-čem se občnem zboru dovolila za brizgalnico brezobrestno posojilo. Vsem, ki bodo k itemu podjetju pripomogli z denarjem ali kakorkoli, naj velja rek: Kar storiš za narod, ostane vselej.
Iz Luč. Nek liberalec v „Nar. Dnevniku" maha po gospodu svetniku Grebencu, češ, da predolgo ni odredil, da bi se nek mrlič pokopal ali pa raztelesil. Ta uopis že zaradi poštnih razmer ni mogel biti pisan v Lučah, ker tako hitro ne pride od nas pismo v Celje, pa tudi nikdo ni imel povoda k temu. Saj vemo, kako dolgo se je čakalo na obdukcijo lansko leto v Solčavi, ko je bil Keppa pri komisiji. Ta dopis so poslali znani liberalni hujskači iz Gornjegagrada, pa so nevede po svojem lasinem pristašu mahnili, namreč po dr. Sernecu, ki je bil podpisan na uradnih listinah. Naj se dr. Sernec zahvali pri svojih prijateljčkih.	••• ns
c Št. Jurij ob juž. žel. Nov način pomnožitve glasov pri obč. volitvah trga Sv. Jurij so znašli naši liberalci, na katero iznajdbo so lahko ponosni, najboljše, da si vzamejo na njo patent. Da tudi dru-; gje lahko občudujejo ljudje to iznajdbo naših liberal-\ cev, zato jo navedemo njim v čast in slavo. V vo-> lilni imenik je bil vpisan neki Kari Beuc kot obrtnik pri R. D., kateri je že pred enim letom umrl. Na dan volitve pa pride g. R, D. volit za rajnega Karla Beuc; seveda se mu je takbj ugovarjalo, da to ne gre, da bi se za mrtvega glasovalo, a on pravi, da je to postavno, da se pod postavo ne sme iti itd. —' Seveda ga je moral tudi gospod okr,: komisar poučiti, da takšen način glasovanja ni dovoljen, na kar ni bil pripuščen k volitvi, Zdaj pa še naj kido reče, da niso naši liberalci napredni; morda pri prihodnjih volitvah naprosijo ¡č. g. župnika 'za mrtvaško knjigo, da še tam ^berejo toliko volilcev, kolikor jim jih manjka, da potem zmagajo. Čestitamo našim liberalcem k taki naprednosti. Prihodnjič pa povemo, kako so liberalci glasovnice delili, in koliko sitnosti so delali pristaši Kmečke zveze gosp. F. Kartinu.
<,c Št. Jurij) ob' juž. žel. Kajkor je že („Sl|Ov. Gospodar," poročal, so tukaj pri občinskih volitvah trga Sv. Jurij pristaši „K. Z." naskočili 2. razred in tudi zmagali. Volilni boj je bil vroč. Naši pristaši so agitirali s poštenimi sredstvi, kako so pa nasprotniki agitirali, bomo Še govorili. Sliši se, da je dobil eden za to, da bi ž njimi volil, 2 kroni, drugi Je dobil za'pot iz Celja 2 kroni, nekemu manjšemu kmetu je pa nekdo iz trga neki obljubil, Če ž njimi voli, da mu pride pol dneva zastonj 'orat. Naši pristaši niso rabili takih sredstev., pa so vendarle zma, gali, kar pa ni ljubo našim nasprotnikom. Liberalci so vložili rekurz proti volitvam, ker drugič upajo na zmago. Da upajo na zmago, nam pa kaže tudi to, da že imajo sestavljeno za II. razred listo kandidatov, pa zdaj so postavili razun 'enega samo naše odbornike, ki so bili sedaj od nas izvoljeni. Ni res, radi bi na vsak način imeli večino — pa ne bo šlo, za to bodo že poskrbeli pristaši S. K. Z. Jožetu Dro-fenik pa priporočamo, da si nabavi takoj nove čevlje z močnimi podplati za agitacijo pri prihodnjih volitvah. Prej bodo ¡Čevlji strgani, kakor da bode Jože pripomogel do zmage liberalcem.
C Zibika. Pri nas je 14. marca imelo K. s. izobraževalno društvo svoj občni zbor. Predsednik Smole je otvoril zbor, domaČi župnik je poročal o delovanju društva. Knjig se je prebralo blizu 300. Udov je bilo 70. Dva mladeniča in dve deklici sta nastopili z deklamacijami. Župnik Gomilšek je priporočal, kako naj udje gojijo ljubezen do vere in do domovine, do lastne grude, do samega sebe. Vehovar Ana od deklišjke Zveze petrške je bodrila mlade Zibičan-ke za dekliško zvezo. Bilo je kaj lepo zborovanje, obiskano mnogdštevilno, katerega sad se pokaže prav gotovo v Živahnem delovanju društva v tem letu. Na delo torej!	*
c Zibika. V nedeljo, dne 28. t. m. bil je tukaj pokopan Matevž Ferme, star Še le 50 let. Pogreba se je vdeležilo mnogo ljudstva. Bil je poldojni vzgle-den gospodar, skrben oče in skoz 6 let tudi Župan. Ob času državnozborskih volitev stal je ob strani „neodvisnih", pa kmalu je sprevidel, 'da so bile tole prazne sanje. Zapušča plpkiajočo ženo in 8 nepreskrbljenih otrok. Blag mu spomin!
/c Škofja vas. Groznal nesreča se je zgodila dne 27. m. m. v umetnem mlinu gospoda Majdiča v Skofji vasi. Dolgoletnemu djelavcu Frahcu Jeler jo prinesla! njegova 15 letna hčerka kosilo v, mlin. Pa
»Očetovem kosilu se hčerka vrača po stopnicah. Tukaj pa jo zgralbi strojni jermen za krilo in jo potegnfc seboj. Na hčerkino kričanje prileti oče, ki mu pa ni bilo več mogoče rešiti hčerke. Hitel je zapirat vodo, it ko pride nazaj, nudi se mu strtfšen prizor.. Dekletu je stroj odtrgal obe nogi nad členkqm črez piščal, io je, kolikor je bilo obutega, in zraven polomil še več reber. Marija Jeler je prejela fee sv, poslednje olje m potem so jo odpeljali v celjsko bolnišnico, Marija Jeler Je bila tiha in pridna deklica in pri vseh vaščanih priljubljena.
c Iz okolice mozirskc. Letošnja zimo nam je napravil zajec pri mladih sadnih drevesih velikansko škodo. Kdor je lansko jesen ovil drevesa s slamo, mu ni nič koristilo, ker je bilo snega po nekaterih krajih na/še občine nad 1 meter visoko. Kjer so 'bili pa zameti, tam je pa že bil sptloh vsak trud zastonj. Ograje okoli sadnih vrtov so bile s snegom zametane, da je zajec kar preskočil v vrt, in mesaril mlada drevesa kakor volk ovce. Ziunaj vrta vsajena drevesa po sadonosnikih je tudi tako poškodoval, da se jih bo strašno dosti posušilo. Ker pa moramo davkoplačevalci plsčevatij old' sadonasfnikov največji zemljiški davejk, pa tudi želimo od naših deželnih poslancev, da delujejo z vso silo, da se ta lovsldi zakon predrugači, da ne bo kar lovcem za veselje, nam kmetom pa za žalost in >škodo,: .Gospodje naj se le veselijo, toda s tem, kar ni kmetom v, kvar, kakor n. pr, ta lovska postava. Zajec dela veliko šklodo vsako poletje pri mladonasajenem zelju, pajsi itd. — Drugi tat pa je lisica, katera napravi tu4Ai dosti škode pri naši domači perutnini. V/praŠam vas, g. najemnike lova, ali moramo tudi našo perutnino v slamo povijati in pa z apnom in kravjekom mazat, da jih bo lisica pustila pri miru? — ,Tretji sovražnik in škodljivec je pa jazbec; ta žre v jeseni hruške, krompir, največ 'škode pa napravi pri turšici, ki začne zorit. Ta požeruh lomi cele noči turščna stebla in žre tur-šico. Ce pa gre kak kmet k najemniku lova, da bi mu nekaj škode povrnil, mu pa zasmeliljivo odgovori: ti vjemi žival, 'katera ti škodo dela, jaz mu bom pa Kobe popipal. Kadar je pa čas lova, pa lovci streljajo kmetom pse in mačke, ki so nam v korist ne pa v škodo. Lovski psi pa nam delajo, škodo na polju, letajo po prosu in po ajdi, žrejo zrelo grozdje itd. )Ta lovska postava, ki je sedaj, naj gre rakjom žvižgat. — Torej kmetje, kličem vas pod zastavo K.
ko bomo enk'rat dobro organizirani, bomo tudi lahko več kaj dosegli, r— Kmet iz okolice.
c Zgornja savinjska dolina. Ker hvalite vzorno gospodarstvo slav,: odbora gornjegradskega, naj še ta dopis malo pripomore, posebno kar se tiče gradbe |ce)ste Ljubno—Solčava, Dopisnik v „Narodnem Dnevniku" hoče stvar nekaj komentirati, a ne bo šlo Jaka. Je pokošeno, pa" ne pristriženo, Gospodarstvo se je grajalo, pa nič druga, . Ko. se je začela cesta Ljubno—Luče graditi, so mejaši ceste odstopili potrebni prostor v razjšlirjatev proti dogovorjeni ceni. Obljubil jo odbor ceno prej ko slej poravnati ; tekli so tectni, mesci in tudi že več kot eno leto je preteklo, pa po svitlih kroncah se toži gospor dom v Gornjemgradu, zato jih ne dajio iz rok. Slednjič se je posestnikom plačila obljubilo po kolavda-ciji, Kolavdacija pa se še do zdaj ni vršila ter tudi nič ni znano, kedaj se bode. Zakaj se že lansko leto ni vršilja? Mogoče, da je šam^njca zmanjkalo, ali so fur|mani zboleli in kjočije potrte, ka-li? Vse druge rstrc$ke, katere so gospodje izdali za obed, šampanjc, kočije i. t. d., so si gospodje taWoj izplačali, ker so blizu korita, čem reči blizu blagajne, Gorjanc pa naj čaka. Nikakor si pa ne moremo pustiti predbacivati, da se je radi Sotcanov ali LuČa-nov gradila cesta, ravno tako, biakor iz Gornjega-grada po Zadretju ne za Bočane ali Smarčane, ampak za občni promet, in tisti koristi več Gornjegraj-Čanom nego .Gorjancem. Da bi pa kateri Član prišel pogledat cesto od Luč do Solčave zdaj, mu Še v glavo ne pride; vozna poŠta Že od 1, sušca ne more dalje nego do Luč. Je pač mrzlo in izletniki se raje grejejo pri topli peči. Doklade, in še tako visoke, pa naj le pridno plačujemo za občni blagor. Ce bo tako gospodarstvo napredovalo,, gospodje ne bodejo več srkali šampanjca, zmanjkalo vam bode še bizeljanca, na stroške davkoplačevalcev. — Cesto na Ljubnem od Cešpljevca pa naprej tri streljaje pa delajo menda zdaj na Dunaju? Kakšna le bo?
c Iz Bočne. Naša pošta. Pri nas imamo kljub temu, da je poštni promet primerno velik, Še vedno samo pisemsko oddajo. Se li nam ne godi krivica, ko dobivamo pošto en dan poslej kakor bi jo lahko dobili? Se celo postiljon se nam smeje, ko pelje mimo nas našo pošto, misleč, bodite potolaženi Bočani, kar je vašega, dobite pa jutri, ko se malo še prej pogreje v Gornjemgradu. Kdo bi se ne ozlovoljil pri takšnih s,umetnih" uredbah c. kr. poŠte? Koliko med drugimi pride nujnih uradnih kakor privatnih pisem cel dan pozneje, kakor bi moralo priti. Kolikokrat se primeri, da dobi naslovnik vabilo na pogreb prijatelja oziroma sorodnika, ko že rajnega krije hladna zemlja. Koliko jmamo neprilik in gmotne šjrode radi prepozne dobave pbjavnih in prejemnih listov od železniške postaje. iTudi Časopise bi rajši imeli dan poprej, Ni li vse to za nas sramotno, škodljivo in poniževalno? Kdo pa je krivec tega? Prvi in glavni krivec je poštno ravnateljstvo, ki lahloo vidi potrebo poštene uredbe po meri prometa, Dlrugi krivec je pa naS občinski zastop, kateremu se zdi, tla je napreden
kakor le k'ajt pa se ne zaveda svojih dolžnosti* Zdramite se, sicer bode ljudstvo z vami obračunalo*
c Sv. Peter na Medvedovem ;selu. V soboto, dne 27. marca je našla žena mlinarja Cakša v D.r-višah truplo od Štefanovega pogrešanega čevljarja Jakoba Pišeka, Narasla Mestinjiščica'je truplo izvrgla. Sodriijska obdukcija (raztelesba) na licu mesta je dognala, da je umrl vsled zadušitve. Na praznik sv. Štefana Je prišel zvečer nekoliko vinjen v gostilno Zupančfevo. Zapustil jo je pozno v noči, ko je nastal pretep. Ali je sam zašel 's potok, ali ga je hudobna roka sunila vanj, 'še ni dognano, Zapušča ženo s 6 majhnimi otroci. Zopet ena žrtev nesrečnega alkohola več!
e Gornjigrad. Naš okraj ima poslanca Ježovnika, tržka občina je v rokah liberalnih kapacitet, a vsi skupaj so izposlovali za celo občino 60 kg otrobov podpore, dasi se je jih veliko oglasilo za nje. Dolgov ima občina toliko, da pobira letos 188% občinskih doklad. Pa o vsem tem se tem možakom ne zdi vredno posvetovati, kako bi zlajšali ta bremena, a če se pa kaplan smeji otročariji kakega liberalnega stebra, pa kar sejo skličejo, češ, kaplan se je smejal naši modrosti, mi. ne pustimo, da bi se kaplan smejal. Notabene je v odboru tudi jurist notar Drukar! Take duhovitosti ne spravi skupaj najbolj gorjanska občina! A rni-prednjaki smo pa vendar-le!
c Sv. Peter na Medvedovem sein. Tukajšnje izobraževalno društvo priredi na velikonočni pondeljek ob pol 3. uri pop. v župnišču predstavo zelo zabavne igre „čevljar", ki jo bodo predstavljali mladeniči mladeniške zveze. Domačine in sosede, zlasti mladeničo že sedaj opozarjamo na to predstavo. — Mladeniška zveza ima zanimiv poučni shod na cvetno nedeljo po večernicah.
c Gornjigrad. Na velikonočni pondeljek priredi izobraževalno 4ruštvo veliko veselico z govori, deklamacijami in igro „Nežka iz Bleda". Že zdaj vabimo na mnogobrojen obisk.	Odbor.
c Za zavode šolskih sester v Geljn. Zaupne osebe: Završnik Marija v Žalcu 18 K, Verhovšek Julika in Marija Polezek v Slov. Bistrici 110 K, Rojko Marija v Št. Jerneju 20 K, Rižnar Katar, v Ljutomeru 17 K, Mlinaric Terezija v Celju 10 K, Gašper Ivana v Št. Ilju pod Turj. 5 K, Križan Pavla v Vojniku 13 20 K, Gobec An. v Rogatca 5 K, Gabez Jožefa v Truovljah pri Celju 21 K, Pšeničnik Antonija iz Studenic 15 K, Kolar Jerica iz Marenberga 28 K, Grobelnik Rozalija iz Medloga pri Celju 34 K, Križan Pavla v Vojniku 20 K, Pocajt Antonija v Pesji pri Velenji 15 40 K, Weis Mar. v Iljaševcih 4 K, Kve-der Mar. v Vojniku 19 K, Avguštin Jera na Ptujski gori 12 K, Križan Pavla v Vojniku 15 K, Zemljič Neža pri Sv. Benediktu 9 K, Zadravec J. župnik pri Sv. Bolfenku 40 K, Tribuč Pavla v Mozirji 30 K, Jordan Justina v Gotovljah 34 K, Mak Franca v Levcu 6'8C K, Lukman Min-ka v Št. Jurja pod Taborom 85 K, Križan Pavla v Vojniku 7 K, Grobelnik Roz. v Medlogu pri Celju 5 K, Brumec Elizab. v Stadenicah 8 K, [Lešnik Mar. v Framu 18 K, Marolt Neža v Braslovčah 28 K, Štiftar Mar., Roj, Olesnik v Solčavi 24-30 K, Jamnik Mar. pri Sv. Frančišku 37 K, Korent Julija 7 Grižah 16 K, Rotard Julija v Framu 14 K, Rojko Mar. pri Sv. Jerneja 17 20 K, Gomzi Mar. v Ormožu 10 K, Fi-lipič Katar, pri Mali Nodelji 12 K, Zmazek Jožef pri Sv. Križu pri Ljutomeru 18 K, Hot Ana Št. Petru v Sav. dolini 61'76 K, J^ančič Neža, Loka pri Zid. mostu 13 K, čretnik Roza v Framu 7 K, Župni urad Ljubno 104 K, Lešnik Marija v Framu 10 K, Hribar Katarina v Celju 5 K, Mlinaric Fer. v Celju 20 K. Udje, ki so udnino naravnost društvu poslali: Kuder N. v Petrovčah 4 K, Mariborski bogoslovci po č. g. Fr. Božiček 12 K, Ant. Pučnik, kapi. v Celju 10 K, igralke na Dobrovi pri Celju 10 K, Fr. Lončarič, kapi. v Trbovljah 4 K, Rat Pavel, žup, v Št. Ilju 4 K, Cerjak L., provizor v Šmarji 5 K, Preskar Ana v Čadr&mu 4 K, Koceli Marija v Celju 4 K, Krančič Iv., župnik v Grižah 5 K, Trece Matija, župnik v Petrovčah 10 K, Tombah Jož. žup. v Št. Petru 4 K, Vaclavik Rob , žup. v Št. Jederti 4 K, Ratej Mir., kapi. v Št. Ilju 4 K, Hrastelj Fr., dekan v Konjicah 5 K, Škor-janc Mat., žup. v bt. Janžu 5 K, Kolarič Jož., žup. na Paki 10 K, Ulčnik M., žup. v Dcliču 20 K, Presečnik Greg., žup. na Frankolovem 4-20 K, Dvoršak Blaž kapi. v Slivnici 4 K; po 3 K: Ulčnik Mart., žup., Repolusk Fric, žup., Vračun Fr., žup., Mohorjani v Št. Ilju pod Turj., Zupane Mar. v Petrovi ah, Meško Mart., župnik; po 2 K: Zdol-šek Jožefa v Gaberji pri Celju, Šuster Mar. v Poljčanah, Košec Jera v Celju, Legat Ana v Celju, Mimik Mar., Žclnir Neža, Belej Katar, v Celju, Ratij Mir., kaplan v Št. Ilju, Čerenšek Urš. v Petrovčah, Lom Fr., žnp., Atelšek Iv., kapi. v Star. trgu, Štrakl Mat., župnik, Kumer K., župnik, Ogrizek Fr., župnik v Dramljah, Čižek Jos., dekan; po 1 K: Orešnik Mar. v Žalcu, Skale Marija in Eamšak Neža v Vojniku, Marko Fer. v Žalcu, Baloh Jan.. Lipovšek Amal. in Kuder Ana v Petrovčah, Bukovšek Ant., kapi. na Prihovi, Janžekovič Vid, žup. v Svičini, Marija in Ana Cene v Braslovčah po 1'20 K. — Katoliško podporno društvo v Celju.
Brežiški okraj.
b Poslanec dr. Beinkovič se je 31. marca t. 1. vrnil v Brežice.
b Brežice. Kako ntyno potrebno je bilo naše izobraževalno društvOj je najlepše pokazala prva gledališka predstava; na eni strani se je videlo, kako je ljudstvo željno lepih predstav, ker je občinstva bila polna velika dvorana Nart Doma; na drugi strani pa smo spoznali, kako izborne moči so spale, ker ni bilo nikpgjar, ki bi jih bil zbudil. Igralke, ki so bile po veČini prvič na odru, so dokaj dolgo in težko igro „Najdena hči" predstavljale tako živo in lepo, da je bilo prevzeto vse občinstvo, kakoir iz 'mesta, tako tudi pripirosti ljudje. Le naprej po začeti poti! — Na vseobčno željo se bo igra po .Veliki noči, menda na belo nedeljo, ponavljala.
b Kapele pri Brežicah. Že tretje leto smo imeli letos na praznik sv, Jožefa „hrvaško mašo", t. j., drugo slovesno opravilo s pridigo hrvatskega duhovnika. Tukajšnji domačin, g. Ivan Cizel, oskrbnik gro. fa Jelačičeve grajščine Novi Dvori pri ZapreŠiču pusti imenovana leta sem maševati za poMojnega očeta Jožefa in pripelje seboj kakega g. duhovnika iz Hrvatskega, kjer ni tisti dan praznik. Lani in letos je prišel v družbi g, župnika brdovaškega velč. g. dr. Jožef Pazman, vseučfliški profesor iz Zagreba, pa je imel tukaj slovesno sv. opravilo in pridigo, seveda hrvatsko. Zanimivo je, kako ljudstvo pazljivo posluša, da razume vsebino govora; tako tiho je v cerkvi, kakor kadar oznanjujejo ženine in nevteste. Lju-beznjivega in pobožnega g. doktorja že ljudstvo pozna ln se ga že naprej veseli, ker hoče Še večkrat priti v lepo ka.pelsko cerkev, svoj god obhajfet. Spi-
sal je pred par leti knjigo o češčenju sv.' Jožefa, ki je izšla v društvu sv* Jeronima v Zagrebu, zato pa tudi tako lepo in zanimjfvo govori* v cerkvi o tem svetniku, — V nedeljo smo pokopali tukaj pri sorodnikih živečo sestro Ano oberstlajtnanta blag. gospoda PUjšnika od Sv. Križa pri Slatini. Imenovani visoki oficir je bil tukaj nja pogrebu in je lep vzgled vsem slovenskim sinovom, kako si naj zvesto ohranijo materni jezik in odkrito pobtožnost. — Mnogo smeha vzbuja dopisnik „N, L," v Celju, ker pozvan od g. župnika, naj se v 14 dneh' ali ¡v farovžu ali v listu imenoma oglasi, dal dobi zasluižen ddgovor, ako noče biti lažnjivec in strahopetnež, je prav pogumno požrl obojno očitajnje; še bolj se je pa osmešil v imenovanem listu od 20. t, m.;i kako se bojazljivo skriva za ženska krila. Kdor sam sebi javno pritisne pečat lažnjivca in stufahopetneža, ne more nikakor več razžaliti in ne zasluži nobenega odgovora, Ko bo pa mera polna, bo pa dobil nekaj drugega.
b Sevnica ob Savi. Tnkajšnji graščinski oskrbnik Riedl je kupil od Černošeta njivo kot stavbišče za luteranski tempi. Poleg templa se bode baje zidalo tudi stanovanje za doktorja Wienerroither, tukajšnjega zdravnika, ki je že pred tremi leti odpadel od katoliške vere. Ne vemo pa, ali bode lutrovski možnar, ali kaplan, menda le zadnji, saj si vendar tako goreče prizadeva, da bi šo mnogo drugih seboj spravil iz katoliške cerkve v luteranstvo. Še bolj nadležna je njegova mlada gospodarica Micika, ki je tudi že lute-ranska. Naj še povem, da je ta gospod doktor načelnik tukajšnje nemške šole, in da so vsi, ki so dosedaj odpadli od katoliške vere in pristopili v luteranstvo, bili učenci tukajšnje nemške šole.
b Javni politični shod v Smarji pri Sevnici se vrši 4. aprila t. 1. popoldne ¡v delavskem društvu. Poročal bode drž. poslanec dr, Ivan BenkoviČ.
Najnovejše novice.
Odpustitev avstro-ogrskili obmejnih čet. 'Dunaj, 29'. marca. Obmejne čete, ki so sec|aj potrebne, da vzdržijo reci in mir v Bosni in 'Hercegovini, se bodo radi prevelikih stroškov v najkrajšem času odpokli-cale. Najprej se bo odpol^licalo ono moštvo,, ki je že doslužilo svojo triletno službo, a se je moralo radi vojaških priprav še dalje pridržati. Potem pridejo na vrsto oni nadomestni rezervisti, ki so bili novembra lanskega leta vpoklicani k osemtedenski izuebi in so še potem ostali pri svojih četah^ Tem sledijo vsi drugi nadomestni rezervisti in konečno ostali rezervisti, v kolikor bo to dovoljevala služba.
Sporazum. Avstro-Ogrskja in Srbija sta se poravnali. Srbski poslanik Simič je včeraj opoldne našemu zunanjemu ministru izročil sribfeko spomenico, ki izjavlja: Srbija v svojih pravicah po priklopljenju Bosne in Hercegovine ni bila oškodovana tetr ne bo nasprotovala, kar sklenejo velevlasti glede člena 25. berolinske pogodbe. Obljublja, da opusti Avstriji sovražno politiko in se zaveže, da bo odslej napram Avstro-Ogrski gojila prijateljske odnoŠaje. Z ozirom na zagotovilo miroljubnosti Avstro-Ogrske bo Srbija odslej imela le toliko vojaštva pod orožjem, kolikor ga je imela spomladi leta 1908 in bo razorožila in razpustila čete prostovoljcev in druge čete.
Deželnozhorske ;volitve' na Moroškem. Minole dni so se vršile na Koroškem volitve v deželni zbor. Dne 24. marca je volila splošna skupina. Za Slovence posebno važna je bila kandidatura Grafenauerje-va nasproti nemškemu nacionalcu Metinitzu v volilnem okraju Celovec. Gralenauer je dobil 5099 glasov, Mefnitz pa 4019 glasov, .Trebit je bilo ožje volitve, ki se je vršila dne 27, sušca. Pri ožji volitvi je dobil Gralenauer 6050 glasov, Metnitz 6750. Prodrl je torej nemški nacionalec Metnitz in sicer s pomočjo soc. demokratov, ki jim je bil ljubši nemški nacionalno 'l^akSor pa Sl|pv|enec. Dnle 29. marca pa je volila kmetska skupina. Slovenci so zmagali z dvema kandidatoma. Gralenauer v volilnem okraju Pliberk-Dobrlavas in Ellersdorfer v volilnem okraju Veliko-vec—Žlelezna kapla sta sijajno prodrla.
Slov. Bistrica. V nedeljo, dne 28. marca je imelo tukajšnje Izobraževalno društvo svoj občni zbor. V odbor so bili izvoljeni: mladenič 'JožeCvahte, predsednik; č, g, Miroslav Volčič, podpredsednik; č, g. Franc Doberšek, tajnik; g, Peter Novak, tajnikov namestnik; Julijama Verhošek, blaga^ničarka; Marija Sturm, blag. namestnica; mfla^lenič Karol Žolgar, knjižničar,- namestnik mladenič Marko Hostaj. Upamo, da bo novi odbor dobro deloval.
Sv. Lovrenc na Drav. polju. Zoper naše občinske volitve, Ki so se vršile dne 9. sučea t. 1., je naša narodna (?) stranka vložila dva nemška (!)re-kurza. Sliši se, da ae nahajajo v njih zoper posamezne volilce velike neresnice, o čemur bo morfala najbrž sodnija prepričati vlagatelje rekurzov. Sploh Je pri teh volitvah Šentlovrenska Narodna stranka igrala Čudno vlogo.- Zvezala se je z znanimi Črnogorskimi Štajercijanci, ki kar gorijo za nemški jezik, in v I. razredu je med drugimi kandidati imela tudi 1 Nemca, ki je edin nemški volilec, stanujoč v šent-lovrenski občini. Res, lepa ^narodna" stranka!
Listnica uredništva.
V zadnjem trenotku nam došlega rokopisa nismo več mogli spraviti v list. Še enkrat prosimo cenjene dopisnike, da nam blagovolijo vedno pravočasno poročati, kolikor mogoče še pred sredo. V sredo se ▼časi že najvažnejši dopisi ne morejo več sprejeti — Kar bo porabno; bomo priobčili prihodnjič.
;' Pojasnila o interatih daje
cpravcižtvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko h 10 vinarjev.__
Na prodaj je mala zidana hiša s 3 sobami, kuhinjo, 2 kleti in dile, vse še v dobrem stanju, zemlje l/* orala z raznim sadnim drevjem in brajdo, čisto pri trgu, za rokodelce male obrti primerno. Prev-žitek za eno osebo je 1 soba, klet in del vrta z nekaj dreveBi. Cena 1000 K; 300 K se lahko brezobrestno po 100 K na leto plačuje. Resni kupci naj priložijo znamko za odgovor! Naslov: Ivan Vrečko, posestnik, Podčetrtek, (Štajersko).
280
Loterijske številke.
Dne 27. marca 1909. Trst . 27 52 63 14 16 Line . 14 42 64 19 12
Proda se lepo posestvo, obstoječe i i travnikov, za '20 govedi krme, sadonosnikov, njiv, dveh gozdov, nekaj vinograda, skopaj 46 oralov, prostorna hiša in hlevi, velika preša in več kleti, 1 četrt ure od kolodvora Pesnice. Več se izve pri Marije Weingerl naslednikih v Gač-niku 67, p. Pesnica.	268
Nadstropna hiša št. 56 blizu trga pri Sv. Trojici se proda radi družinskih razmer. Perko Leopold, Sv Trojica v Slov. gor.	262
Fino milo (odpadek), v 14 vojih, kakor vijolice, rože, seno, špajka itd. kg (12—14 kom.) K 1"80. Poštni stroški 90 v. 5 kg bruto K 9-— po povzetju. Maatz, Dunaj IX./2 Alserstr. 6 Gos. 246
Hiša z obokom, dvorno poslopje in vrt, blizu kolodvora, se proda za 26.000 K. Se lahko tudi deli. Natančneje pri hišnem posestniku, Mlinska ulica št. 80, Maribor. 2 49
Lepa, sladka otava, ovs. slama, krma, Btara okna in lipove deske so na prodaj na posestvu Livada tik Celja. V najem se da, ali tudi proda ena vel. lepa njiva. 248
Lepo posestvo blizu Maribora z lepo nadstropno vilo, s stanovanjem za majarja, hlevi i. t. d. se lahko stanuje po letu in po zimi, velik sadonosnik, zelenjak, nekaj vinograda, travniki, njive, velik gozd (vse arondirano), zdrav zrak, dobra pitna voda, krasen razgled, se radi smrti po ceni proda. Vprašanja pod A. R. 6 poštnoležeče Maribor.	240
Proda se v Celju, Kirchenplatz št. 6, enonadstropna skončna hiša, v neposredni bližini cerkve, mestnega parka in kopeli. NatanČDeje v upravni štvu tega lista. 248 Trgovski učenec, dobro izšolan, priden in pošten dečko, se takoj sprejme v trgovini G. Kaiserja v Majšpergu pri Ptuju.	244
Slovenci, knpci posestev, pozor!
Kdor hoče v prijazni mariborski okolici vsake velikosti dobičkanosno pOseBtvo kupiti, se naj zaupno obrne pismeno ali ustmeno na Josipa Sernec, kmečki gin v Gradiški pošta Pesnica, kateri iz rodoljubja pri nakupu brezplačno posreduje ter tudi vsakega kupca na Pesniški postaji pričaka, če se mu prihod in znak pravočasno naznani.	242
Trgovci, pozor I Odda se radi družinskih razmer pod zelo ugodnimi pogoji v najem dobro idoča trgovina in goBtiina v Koprivnici pri Rajhenburgu na Spodnjem Štajerskem; hiša stoji v lepem kraju tik farne cerkve, pri kateri je tudi gospodarsko poslopje, lep vrt, dve njivi in travnik. Več se izve pri lastniku Janez Saiko v Koprivnici.
266
Simon Leskovar, mizar v Poli-čanah pri kolodvoru, imam zalogo lesenih rakev, ali troge, vsake velikosti, priproste do najfinejše prav po nizki ceni.	241
Sprejme se takoj učenec z dobrim šolskim spričevalo» v trgovino mešanega blaga pri M. Sbil „škofu", Mokronog. fig! riJZ 250
■akole. V tukajšnjem trgu je na prodaj lepa prostorna hiša z gospodarskim poslopjem, vrt, ograda, njive, vinograd itd. Pojasnila daje: Posojilnica v Makolah, pošta Ma-kole.	260
Oženjen kravji majar (Schweizer) iščem službe. NaBtopim tudi službo šafarja. Sem vešč obeh deželnih jezikov, pa tudi znam vraiiti vsako bolezen goveje živine. Spričevala so na razpolago. Vpraša se pri Mihael Dobič, Meierhof Kranichs feld.	263
Priden in posten deček se takoj
sprejme kot učenec pri sedlarskem mojstru g. Janezu Krivec v Ribnici i a Pohorju.	251
Pobožna, spretna kuharica išče službe v malo župnišče na deželi. Naslov pove uprav. Slov. Gosp.
218
Lepa, solnčnata, enonadstropna, najemna hiša, z drugimi poslopji, večjimi hlevi, pokritim kegljiščem, tri vrtovi, veliko dvorišče, za vsako obrt primerno, z dobro idočo pe-k arijo, se radi bolezni zelo po ceni proda. Natančnejša pojasnila daj* -lastnica gospa Nowafcowsky, Rei-tergasee 6, Maribor. Fiiakarija se tudi lahko posebej proda. 239
Kupiti želi proti pogledu čistokrvno, veliko kitajsko pleme svinj in sicer enega, '/j 'eta starega zdravega mrjaBca, kakor tudi nekaj malih praset od 8 — 10 tednov starih Antonija Osiinik, jjosestnica v Arlici, poŠta Vuhred, Štajersko.
213
---'
Cevi za studence, okoli 20 metrov dolge, se po ceni prodajo. Peter Zupančič, posestnik v Bistrici pri Mariboru.	286
Lepa kupna prilika. Proda se lepo posestvo z gospodarskim poslopjem vred, katero meri okoli 1 hektar 69 arov in na lepem prometnem in vinorodnem kraju pri glavni cesti, pri vodi, poleg farne cerkve, materijal za stavbo, (dober kamen) je na posestvu, primerno za vsako obrt. Cena po dogovoru. Vprašanja se naj pošljejo na gosp. Antona Urek, posestnika v Brezjem, pošta Pišece pri Brežicah, in se naj znamka za odgovor priloži. ___210
135.000 cepljenih trt različnih sort sortiramh kakor: Sjlvanec, Laški rizling in še 11 drugih vrst črnih in belih 10.000. Okoreničenih bilk, trte so cepljene večine na Riparijo portalis, cena 100 komadov 12 kron, bilke 8 krone 100 j komadov. Ceniki na zahtevo. | Imam tudi 430 hI vina belega, " črnega in rudečega, pošiljam od j 56 litrov dalje po 30 v liter. Za poboje se priporoča Josip Cotič, trtničar in poseBtnik vinograda ▼ Verhpoli p. Vipava (Kranjsko).
___28
Proda se hiša, visokopritlična, novozidana, s 5 sobami, kuhinjo, 8 kleti, lepo dvorišče, ki se zapre, konjski hlev za 2 konja, kravji hlev za 2 kravi in svinjaki za 4 svinje. Zraven hiše se proda lep sadonos-nik, vrt za Bpiže, nekaj travnikov in njiv, Hiša leži v trgu Št. Jurju tik cerkve, ima dvojno pročelje in je najbolj primerna za kakega trgovca ali upokojenega župnika. Cena primerna, odplačilo lahko. Natančnejše se zve pri g. F. Praun-seis v Št. Jurju ob juž. žel. 98
Slikarski in pleskarski učenec b« sprejme v župnijski ulici št. 3. v Mariboru.	204
Vsak vinogradnik dobi zastonj I!
eno stotino cepljenih trsov, kdor jih naroči 1000 kcm. I. vrste. W. Riessling, cep. na pod. R. Portalis, kateri je sposoben za vsako lego in vsako zemljo, močno raste, obilo rodi in grozdje pa izvrstno kapljico deli. Cena I. vrsti je za vsako stotino 11 K in II. vrsti 5 K. Pošilja se vsakemu naročniku na zahte-vanje varno na zadnjo pošto. Naročiti je pri Francu Selinšek, trt-narju, pošta Naraplje pri Črni gori.	_187
Pristne
143
Cenik zastonj.
Rudolf Keil,
Gablonz a. N. (Avstrija).
Pozor, kmetice in dekleta!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že če* 26 let, posrečilo iznajti najboljše sredstvo sa rast las, t j.
Kapilor it II.
Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjujejo prhljaj 0ua-kine) na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: eden lončič 8 K 60 dva lončka 6 K Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da ■e naroči samo od mene pod naslovom: P. Jnrišič, lekarnar, Pakrao Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
Spreten orodni kovač (pomočnik) ki zna dobro delati desetifube in stotinske tehtnice in tehtnice mo-Btovnice, se takoj sprejme. Tudi se sprejme slovenščine in nemščine zmožen učenec. Naslov: Franc Znider, orodni kovač, Maribor, Poberscherstrasse 3.	267
Išče se kovačnica z vodno pomočjo nekje na deželi, naslov pove upravništvo.	280
Vinogradniki pozor! Kdor hoče imeti prihodnjo spomlad lepe korenjake naj si naroči pri Franjo Gnilšak-u, Sv. Barbara v Halozah ključece II. razred velikolistDato ripario portalis. Cena 8 K tisoč komadov.	284
Lepo posestvo, obstoječe iz 6 njiv, 5 travnikov in 7 gozdov, se proda v občini Rogoza pošta Hoče pri Mariboru. Proda se tudi v manjši meri. Poizvedeti pri g. Pečar, gostilničar v Rcgozu. 285
Na Vurbergu se odda služba orga-nista in cerkovnika do 1. majnika. Plača dobra v denarju in zbirci okrog 700 kron. Organist je zavarovan pri pokojninskem zavodu za nameščence. Prosilci naj se zglase pri župnem uradu na Vurbergu.
286
10 krasnih velikonočnih razglednic lahko naročite, a ko pošljete 80 vinarjev v znamkah trgovini tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Fant poštenih staršev, kateri se hoče natanko izučiti za cecilijans-kega organista in dobrega mežcarja se takoj sprejme. Več pri Gregor Sobei orgsnist v Grebinji, Koroško.	270
Lepa prilika! Seznaniti se želi v svrho poznejše ženitve mlad trgovec z dobro idočo trgovino, z gos-pico od 18 do 24 let. Pisma s fotografijo, ki se vrne, se prosi pod naslov: Trgovec J. K. uredništvo Slov. GoBp. Stroga tajnost zajamčena.	229
Kmetijska podružnica Hestinje-Sv. Peter na Medvedovem selu kupi vagon nakalanega 2 metra dolgega kolja. Ponudbe-s ceno na tajnika Fr. Gomilšek, župnika pri Sv. Petru na Medv. sela, pošta Pristava.	278
j Ženitna ponudba.
Z deklico lepe narave, bistroumno, deviško in bogoljubno se želim poročiti. Naj popiše svoj stan leto in dan starosti 19 do 29 letih. Zna pa biti iz Slov. Bistrice, Žalca, mariborske. ali celjske okolice. Iz-Z. S. in K. 78. Slovenjgradec, poštni predal. 279
Dčenca	poštenih starišev sprejme
takoj v	trgovino mešanega blaga
I)avor: n	Tombah, Sv. Vid pri
Ptuju.	274
MB* Iz „Oesterr. Blätter für Ge-fiügelzucht Nr. 3" t. 1. prevod : „Naš ud gospod W. Bartels v Muckendorf nam poroča, da je on dalje časa v svojem perutninarskem dvoru poskuševal „Palma" in vselej najugodnejše rspehe dosegel, tako, da je njegov perutninski obstoj, ki je pred nekaj časom vsled kuge velikih izgub trpel, odslej vsake bolezni oprošien". — Inserat „1,000.000 K"!	276
IT ■	VH V JV
Največji cudez
narave!!
Velika noč — Praznik vstajenja. Semper viva (Večno življenje) cvetlica vstajenja iz Palestine, imenovana tudi roža iz Jeriho, ima čudovite lastnositi, zeleni in raste brez zemlje, treba jo je samo s toplo vodo omočiti in zraste v 24 erab. Najlepši kras za sobe, na jedilni mizi krasna lepšava, pomenljiv kras za grobe. Razven tega ima raBtlina zelo koristne lastnosti. Razširja ljubek duh, čisti sobni zrak, razžene molje in ščurke itd. Rastlina vstajenja je neumrjoča, živi od enega stoletja do drugega ne da bi prišla kedaj z vodo ali zemljo v dotiko, se lahko kuha, največja vročina ali mraz nima na njo nobenga vpliva, vedno sveža in zelena, po leti in po zimi, edina rastlina te vrste, bogata na blagoslovu, v sv. pismu govori o nji Jezaija. Lepo darilo, vedno primerno. Cena 1 komadu K 1'60 in 20 v. porto, pri povzetju 45 v. porto. Vsak naročnik dobi k temu zastonj lepo knjigo. Karoi Scholz, Dornbirn 47 (Predarlsko). 283
Štefan Kaufmann
trgovec z železom v Radgoni,
priporoča najboljše ocelne motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo štajarsko železo se dobi po najnižji ceni :: in solidni postrežbi. 938
Iščem posestvo s trgovino pri cerkvi, v trgu ali v veliki vasi. Ponudbe K. L. 20. Ehrenhausen.
273
Klepaski učenec
— iz dežele se sprejme. — Leonhardstrasse 63, Gradec, A. Gebauer. 272
UtfAVt A.SIAB0
na
P»or! Čit&j!
Pakraške želodčne
kapljioe.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongeetiji — po-mugkaigo teka, krčih i. t. d. Nedosežno sredstvo za rsdrianje dobrega prebavanja.
Delovanje izvrstno, vspeh siguren. 'Jena je za 1» steklenic (1 dvanajsto-rica) O It franko na vsako pošto po povzetja ali 5e se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se na-toča naravnost od:
P. iuriiiča,
866	lekarnarja v Pakracu št. 201 (Slavonija).
Steckenpferd-
milo z lilijinim mlekom
Najmehkejše milo za kožo kakor proti pegam!
Dobiva se povsodi.
128
Vabilo
I. redni obeni zbor
Spodnještajerske ljudske posojilnice y Maribora,
-registrovane zadruge z neomejeno zavezo, -
ki se bode vršil dne 21. aprila ob 3. nri popoldne v posojilniških prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev račanskega zaključka za leto 1908.
4.	Volitev po žrebu odstopivših treh članov načelstva;
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
288___NACELSTVO.
VABILO
na
bčni zbor
Posojilnice v Opbinici
ki bo na velikon. pondeljek 12. aprila ob treb popoldne.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva. — 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1908. — 3. Volitev načelstva in nadzorstva.
V slučaju nesklepčnosti občnega zbora ob 3. uri se vrši isti ob 4. uri pri vsakem številu zadružnikov. 290
Posojilnica pri Sy. Benediktu y S1oy. goricah
vabi vse svoje člane na
letni obeni zbor
dne 8. aprila 1909 ob 10. uri predpoldne^
Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje letnega računa. 3. Poročilo o zadnji reviziji. 4. Izvolitev načelstva, rač. pregledovalcev in namestnikov. 5. Slučajnosti.
Pri nezadostni vdeležbi vrši se eno uro pozneje občni zbor ob vsakem številu članov.
289	NAČELSTVO.
gp Za veliko noe
priporočam najfinejšo pšenično moko, debelejšo in gladko,, lepe rozine, vinske jagode, fige, kavo, sladkor, olje itd., kakor tadi pristno navadno goveje maslo, nadalje imam popolnoma svežo zalogo deteljnega semena, štajerske rodeče detelje, liter K 140, travno semenje, pesino semenje, zelenjadno semenje, vse v zajamčeno kaljivi kvaliteti.
Kupujem vse deželne pridelke po najvišjih dnevnife cenah, vzamem tudi pšenico v zameno in dam za 100 kg lepe pšenice 50 kg najfinejše pšenične moke brez vsakega plačila za mletev.
Za prav obilen obisk prosi velespoštovanjem
Leopold Gusel
Maribor, Tržaška cesta štev. 3, 281	Gostilna „Zum Hirschen".
Ceno posteljno perje.
1 kg sivega, pnljenega K 2—, pol bele?» K S-80, belega K 4-— p rim» rje mehkega kakor puh K 6—, veleprlma oglajeoega najboljše vrata 8—, mehkega petja (puha) alvega K 8'—, belega K 10—, pranega pnha K 12'—, od S kg naprej poštnine prosto.
Narejene postelje
1» gostonltega, rdečega, modrega, rumenega ali belega Inleta (nanktaga), pernica, velikost 170X116 cm a dvema zglavnicama, te dve 80X5« ara, zadosti napolnjeno, z norim, sivim očiščenim, koiatim in stanovitnim perjem K 16'—, napol maha K 20-—, maha K 24-—, pernica sama K 12'—, 14 —, 16-—, zglavnica K S-—, 8-50,4-—. razpošilja po povzetja, zavijnina 247	zastonj, od K 10.— naprej poštnine prosto
Maks Berger y Dešenicu štev. 1015, Snmava.
Kar ne ugaja, se zSmeni ali pošlje denar nazaj. Ceniki o blazinah, odejah, p re-vlekah in drugem posteljnem blagu zastonj ln poštnine prosto.
umMKK^mmmmmmmimmm
Zahvala.
Za mnogobrojne izraze sožalja ob prebridki izgubi kakor tudi ie ob mučni bolezni nepozabnega moža ozir. očeta, sina, srčnoljubljenega brata
Ivana Kosmelj
izreka tem potom prečastiti duhovščini, vsem sorodnikom in znancem, nad vse njega najljnb&i dražbi blagih pevcev za nebeško-tolažilno na-grobnice najsrčnejšo zahvalo	291
globoko žalujoča rodbina Kosmelj. Sv. Jurij ob Taboru, 28. sušca 1909.

Slovensko trgovsko društvo v Mariboru K
SEPEC
.» .M^s» k!
Grajski trg- ¿2 MARIBOR Hiirg-plat« 22.
priporoča svojo popolnoma novo in veliko zalogo modnega volnenega in perilnega blaga za Ženske obleke, vsakovrstno sukiu (štofe) 7.a moške obleke, srajce, ovratnike, kravate nogavice, dežnike, obrisale, mizne prte, odeje,
preproge, zastore. razni cvilili, perje za blazine itd., vse po najnižji ceni. g Maribor, Koroška CSSta. |
ni ib
prodaja, ter stavi tudi na dom
te-le tvrdke:
Obleke in perila kupujete po najnižji ceni v trgovini z manufak-turnim blagom
trgovina z mešanim blagom, :: premogom in drvatai i
Jim BOR» Poštna ulica št. 8.
Biroji h svojim!

nrar, očalar in zlatar
v ifiHtesns
figitMon cesti %
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih ce-uah. Garancija več let.
Vsi popravki se točno in :. hitro izvršijo. :;
Slovenske gospodinje!!
|n «T
üllJí?i
¡ara
» w
v veliki zalogi, Maser íüíX matrase, dlvani, eiraifs postelje te? oykdata ?o aajalS-i es&L
Plgtertó,
feietlofova ««»k «lov. SI.
grip&rcós vadeo swfcn pivo, isvrataa Inula vina ter "arsla is tople jail.
Ma?. Mai« a,
ker se «ans dobi nafboljis Slag« n&pl$j¡§ »sal fo «cer z& jesea velika âibir sa taaiks m Seaafa ©kîefca najlepša svilnate robo«, prsdpasuiis, iacaka fe rasSkí perilo, vsakovrstne preproga, vas myiwQia mi? •:: :: r
zdeluje s parnimi stroji k najbolpe, večkrsS gline priznane najboljše izdelke, bakor: patesisn-.it zarezno in vsakovrstno drago strojno opeko, opaha sa zid za oboke, dimnike, rekontrs - opek& plošči sa tlak, lončese čeri ial, po staj nižji sani.
Zalog* tudi f Sailtea, Omsrsin easta, pri fcMMMrjg L
u
I t
iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani
je res slovenski Iz-
Slavnemu slovenskemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem o tvoril v Kariboru Šolska nlioa
štev. 2 nasproti kavarne ,Central'
§ moderno urejeno briïûico.
Isto priporočam vsem zavednim Slovencem ob čisti in točni postrežbi v blagohotni obisk. Odličnim spoštovanjem
I?AN BERGLES, brivec.
Orozovite
BS
1 za moške in za ženske I
Varstvena znamka.
■u
ni slabo blago po nizki ali fino po visoki ceni kupiti, ampak umetnost je fino in dobro blago po nizki ceni kupiti in to je samo mogoče ako sa osebno ali pismeno cbrnete na slovensko trgovsko hišo :: :: na debelo in ca drobno :: ::
R. StermecM Celje,
katera razpošilja cenike, vzorce in blago po vseh slovanskih dfželah in je danes najcenejša in najboljša trgovina na Sp. Štajerskem.
Spomladanski čas!
Priporoča vsakovrstna semena, deteljno staj., iucsrno. rndečo, (in-karnat) travno soma, oves za seme, repno, svinsk:) salatno, k^reajevo, zeljno seme itd. Nadalje: gaSico, hrisgalnise, motike, gumi, trake, preja, ličje ter vse potrebščine za vinograde; Tomaževa žlindra, kose, vile, grablje ter razno orodje. Barthelnovo klajno apno, vsako vrste ::: železa, šine, cement itd. — Kupuje vse kmetijske pridelke. :::
-¿Alojzij IFIirter
v Slov. Bistrici.
Edisraa atar&dna slskiapsio 4i*gow«Bi®s
Siow@nj£gradc($.
s

Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice i
«prejema vlog« n& Knjižice In na te- M	MupiaJ« ?•» predaja «Mihe i ta vse vrate vr«4noitnlh pniilr«
koči račun ter je »bmnije j • čistih ^ !«• je v fte dnevnem Sms»«*!. — ■■■■	■ .—.—~zr-r.
»aluiika gih^nioi. 3,000 OOO, — Kotenrai fcmd ¡K SOO.OOO.
Podružnice
Spljet, Celovec °" in T r s f m. 1
Južnostajerska hranilnica v Celja v Marodomu
sprejema hranilne vloge vsak delavnik cd 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po iti.tri odstotl&e ter pripisuje obresti vsakega pel leta h k«pittiiu. Rontsl davek iilsčnje hranilnica sama Ur ga e» sdtegnle vlagateljon. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrafi, Sevnica, Šmarje, Šoštanj ta Vransko in. rezervna zaklad*, i atera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatr.e svote
v občekorissre in dobrodelne namene za trori navedene okraje. Doseuaj je dovolila za dijaške ustanove 30.0Q0 K, za vodovodne naprave 10.000 E, za napravo potov 15CC E, različnim učnim zavodon in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 E, skupno tedaj nad 45.C00 K, Slovenci, poslužujte se
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, kamenine, vsakokratnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. Najnižje cene — Najsolidnejša postrežba.
IN» debelo — IN» drobno 1
»■■■miaiMfni

z nice
S pij et, Oeíovsc : : k Trst : :
je največja slovanska zavarovalnica,
proti požaru in življenju.
Zs brezplačno dopošiijatev decHija so položnice c. kr. poštiiobranilničnega rpčnna št. 18.81S vsakemu na razpolago.
— .....................1 «Min 1 ji iim ii n 1 iiiii.i ni ..........in m 1. 111 imun m 1 hm mi umi m m m 11 mu 11 i iinin iiiii>miwiiihimiiw wiiii^iiiwiim iiiiiiaiin—iiii—mu wp wni«ni imiB'IIipw
hla&e iz usnja, naraiunire, rasne hacdazo, kakor na pr. kilne pase, trebašne obveze, sespevzorije itd. ametno nde ter različno v to stroko spadajoča delo lastnega izdelovanja, priporoča po nizki ceai
bandažist in rskavi::ar Slaribcr, Grajska ulica 7.
miiMiimi <ri ii i»ii ~ ~ 1 v ti -Ti:. "Ktil	r.
vse vrste
(Štampilje
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Lovske "puške
\ ai.i
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom priporoča
—J
Prva boïwska tovarna orožja pster Wernii
družba z omejeno ¡tavezo v Borovljah ,'rT • ko).
Kemična pralnica »biek H. Volk,-Šoštanj
se priporoča za pranje in barvanje reznih oblek, kožn-hovin, rokavic i. t. d.
Lispa od oblek ni treba odstraniti.
Edini slovenski zavod te vrste.
van Ravnikar Celje
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža in karboleja ter vseh vrst lakov, kupuje in prodaja deželne pridelke. Gostilničarjem priporočam vseh vrst mineralne vode, nadalje domače in ogrske Salame. Poljedelcem priporočam za pomlad vsakovrstna poljska in trtna semena, za katerih kaljivost se jamči. :::: Na debelo in drobno. — Nizke cene : točna postrežba. :::: S spoštOTanjem:
IVAN RAVNIKAR.

„CROATIA"
efrni. hrvažk* navgrnvalnies, oanovan« cd občine svobod-ceca ln kr. glav, mesta Zagreba
.CaCATIA', osnovana na temelju vzajeriTidsti, sprejema v zavarovanje proti požaju in vpepelitvi po blislui nepremii-tinci vsake vrste: hišo, gospodarska poslopja, tvorcice, mline ini. ter premičnine, kakor: hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jako ugodnih pogojih in nizkih cenah.
Vsa pojasnila daje: Podružnica ,Cft0ATIA' v Trctn, Gorno št. 1. ———!■■!	- KUvUaDnBBB
Prci zavod za graviranje in izde-
:: lotanje kavčuk itambilij. ::
Pozor!
Anton Cerne,
Ljubljana
Za spemiail
Pozor!
Sv. Petra j cesta 6. |
Zum.nia naročile, izvršujejo se točno. Ci-niki na zahtevo eastonj in poštnine proBto. Konkurira z vsaUim filičn:m podjegem.
MMi^iiamCTrjiaegaBatauaaBiBLUi»
Velikonočne razglednice
priporoča trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Priporoča edina domača tvrdka raznovrstna detelj ni-travna in repna semena nadalje za vinograde galicijo-rafijo gami trak3 in žveplo. — Prodaja portlani ciineata, ter vse vrste moke iz ogrskih mlinov ter Majdiča po najnižji csni in dobri postrežbi. — Deželne pridelke ter jajca, maslo i. t. d. plačujem po najvišji ceni.
A. Jurca naslednik Alojzij Senčar Ptuj.
»■•«%«<■>, mnogo l,0«0.00« kren
bi že samo v nmšea- cesarstvu letno r« prigospodarili, ko W se p. n. posestniki posluževali „Pahas" ki pospešuje opits-nj; vsakovrstnih perutnih in dojivnife živali, jih obvaruje boleani in ozdravi sigurno, če ao btlao* z» difterijo ali pa v prebavilih. 1 K pošt. znamk (nakazano 6 ▼. več) prieese Palma z navodilom poštnine prosto; spod 4 K ni povzetja. Priporočam se L E. Welxl, priprav, ži». živil. Maribo,-, Zofiji« trg 8. Gez sto priznani. Prospekt prosto.	1001
'..v.': - >, ji	; ' ■
Sfa»B &
^r, . ■■ ■■	■	>' * ' /..<■■ «Jitiikii.i
==
Ljudska hranilnica in posojilnica t Celja
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v last nI MM: „Hotel pri želeni vola46 (Terschek), Graska ulica 9, I. nadstropje
HOTEL
»Pri IbelemToIu^
priporoča
svojo veliko gostilno
* #
30 sob za tujce po jako nizkih cenah fijakepijo y Hiši
a	j'-
W W
Dobra in točna postrežba.
obrestuje
hranilne vloge po 4l/»% brez vsakega odbitka. Sprejema hranilne knjižice dragih zavodov kot vloge ia jih obrestuje nepretrgoma. Sprejema vloge tudi na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga. V svrho varčevanja v malih zneskih daje vložnikom
domače nabiralnike
na dom zastonj, če vložijo prvokrat najmanj 4 K.
posojmje
na zemljftča po 5% do 5 , ter na z&sta*» vaednotrtufli papirjev in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Dolgove pri drugih zavodih »M osebah prevzame v svojo last proti povrnitvi malenkostnih gotovih stroškov. Prošnje in listine m vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le kofake.
Za vplačila po poiti a« dajejo matoaj pošt. hranllnlčne položnice.
Uradni dans vsak torek in petek dopoldne.
XXXXXXXX> 18S8 Vprašanja in prošnje se sprej» ml fian, mirni praznike ¿opoldne od 8—12. ter od 3—6. ure popoldne.
Cepljene trte
I. kakovosti vseh najboljših vrst na običajnih podlagah imajo za oddati: I. štajerska, trsničarska zadruga, pošta Jnršinci pri Ptuju;
trsničarska zadruga pri Sv. Bolfanku pri Središču; trsničarska zadruga v Ljutomeru; trsničarska zadruga v Žetalah pri Rogatcu; 866
Ceniki so na zahtevanje brezplačno na razpolago.
Pozor! Slovensko podjetje! Pozor!
Slavnemu občinstvu se priporoča dne 11. febr. 1909 na novo otvorjena manufakturna trgovina	116
Frane Soiivan, sin
v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu 22 v LJUBLJANI.
Milan Hočevar-Celje
Glavni trg M10.
foča za napravo domače pijače posebno pripravo ali tvarino, tudi za vse vrst žganja sera.
Olja, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 2 K naprej, rogatsko in radajnsko kislo HMMH» vodo, galioo, žveplo in rafije.	180
Jaičii za dobro in solidno postrežbo. Ali ste že kedaj dobili fonograf zastonj?
V sled moje najnovejše izvršitve valjarjev z zlatim trdim livom močnega glasu, vsestransko dobro izpeljanih, mi je mogoče 2500 fonografov oddati zastonj. Na zahtevanje, kateremu priložite znamko 10 v za poštnino, se Vam dopošlje načrt, kako si lahko oskrbite velezanimlv koncert-fonograf zastonj Ig brezplačno,	155
I. zaloga fonografov in govorilnih^strojev „Lowto", PUHAJ VI. Mollardgasse 26,_
Naznanilo.
Vinogradnikom naznanjam, da imam 50.000 cepljenih krt na prodaj in sicer vrste Molser na portalis 20.000, Burgunder beh 20.000, Silvanec na Portalis 10.000. Trte so dobro zaraščene in vkoreninjene. Cena 100 komadov 15 K in korenjaki so tudi Rip. Portalis 10.000 stanejo 100 komadov 3 K. Kupci se naj blagovolijo oglasiti dokler je
M zaloge- Ivan verbjak,
«7	posestnik in trtnar, Spodnji breg, Ptuj.
Pozor!
Podpisani dam si. občinstvu na znanje, da kupujem in plačujem vsake vrste kože po najvišjih cenah, jemljem v delo in izdelujem po najnižjih cenah kože, imam več vrst izvrstnega uBnja na razpolago, kakor telečje, teličje in kravje kože vdelane in vstrojene na črno, gladko in biks, tudi blank za konjsko remenje in podplate več vrst: se Vam uljudno priporoča že od leta 1837 obstoječe in ustanovljena oslarija pri okr. cesti Sv. Lovrenc v SI. g.
Nadalje točim v svoji gostilni najboljša pristna domača vina iz prejmiranega amerikanskega domačega vinograda, domačo slivovko, tropinko in droženko, dobro kuhinjo, ki potniku ali vozniku vsak čas vstreže s toplimi ah z mrzlimi jedili, se v obeh obrtih priporočata
S spoštovanjem
Jurij In Ana Rebernak __na okr. cesti Sv. Lovrenc t SL g.
Kmečka hranilnica in posojilnica y Gornjemgradn,
registrov a n a z a dr u g a z n e o mejeno zave z o

vabi vse svoje člane na
redni letni občni zbor

na cvetno nedeljo dne 4. aprila 1909 popoldne ob 3. uri v župnijske prostore v Gornjemgradu. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1908.
3.	Sprememba pravil.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Slučajnosti.
a»	ftečelstvo.
Jaz podpisana obžulujem vse te besede, katere sem govorila zoper Jožefa Gomzija, posestnika v Kupetincih, ker so bile te besede neresnične oziroma izmišljene. Zatorej se mu zahvaljujem, ker je odstopil od tožbe.
Bučečovci, dne 21. marca 1909. 271	Ana Eolbl.
Imena pisatelj in svedok Franc Kolbl.
Dražba Tina.
Dne 5. aprila se bode v cerkvenih goricah s v. Andreja v Leskovcu pri Ptuju, prodalo po dražbi okoli 60 polovnjakov vina. Začetek ob 2. uri popoldan. 269	Cerkveno predstojnlštvo.
TBBaT

Oves za seme
čisto beli pohorski znano najbolj obstojoč in največ zrna prinesoč se dobi po 20—22 K100 kg, tako tudi jari ječmen, siva ajda, rž, domače pohorsko detelno seme. Lucerna, vse vrste travno seme, runkli, korenje, z enim vsa polska in vrtna semena najvišje kaljivosti pri 276
Simonu Hrepevnik, Konjice.
I
I
Ugodni uspehi 1907 ln 1908.
Srebrna državna kolajna Kornenborg 1908
TENAX
Postavno zavarovano!
Postavno zavarovano!
Ceneje in ugodnejše nego bakreno apno. O« Aei ae nbcUioI :: :: Brambno sredstvo proti škodljivcem rastlin. :: :: Se rabi proti: Strupeni rosi (peronospora) Grinti na jablanih in hruškah (fusikladij) Bolezni na kumarah (plasmopara cubensis) Tresavici pri borih (lophodermium pinastri) Krompirjevi gnilim (phytophtora infestans) i. t. d., L t. d.
Dobi se pri jedinopooblaščeni „Tenax" tovarni za Avstrijo in Ogrsko:
H>r. <3-.$ HBINEE <3c Co.
prej clr. 3"- Sclioro. DUNAJ, VI/2 Mollardgasse št?. 69. (Telefon 40773
Prospekti ln pojasnila zastonj in traaco.	167
ti Kdop Koče dobre g
ravnike
¡¡¡N in lepo živino imeti, ne pozabi gnojiti
razun z Tomaževo žlindro tudi s ^
jO kajnitom	soljo I
Sf; Prodaja na debelo in drobno po najnižjih & %	cenah	207 IK
m	pt«
g trgovina z železnino in poljedelski- g « mi stroji,MERKUR', P. Majdič,Celje. |
®SSfiSS@@@ 00000800000
10
o o
o
§
o o o o o
¥až n o!
__ Velika izložba svilnatih robcev,
stanovitne v barvi in kakovosti, v trgovini
FRANC KARTI NA naslednika
JANKO ARTMAN
v Št. Jurju ob jut žeI.
pri farni cerkvi. Robci so stanovitni, novošegni, ter-pežni in prodaja iste Franc Kart i na naslednik Janko AR T M A Ki v Št. Jurju, kakor sploh vsakovrstne manufakturno, sukne-no, platneno, špecerijsko inželezntnsko blago najboljše vrste po čudovito nizkih cenah.
Zaradi velike tovarniške zalog-e,
bode izložba svilnatih robcev od cvetne nedelje do velike sobote v prvem nadstropju trgovske hiše
Janko ARTMAN
287 t Št. Jnrju ob juž. žel. ■ pri farni cerkvi. —
00000800000
Isdaiatalj 1> ulofalk: Katolliko Makom drufcre.
Od{>tanl mUk: Frn lakevff.
Tlak tiitoni «v. Cfarfla v Marlbm.