Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 1. Telefon inter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
štev. 3f.
PoStnfn« plačana v coIorlnL'
Leto XVI.
i.iMf«
"Ljubljana, dne 1. avgusta 1934.
Pi/avfec
Krvavi dogodki v Avstriji
Kancler tir. Dcllfuss ubil. — Upori po celi fltvalviji
V zadnji proračunski razpravi so naši poslanci opozarjali vlado na nevzdržne razmere in na neverjetno praks«, ki se je kar čez noč udo-linačila na prisilnih dražbah v naši deželi. Takrat «o omenjali slučaje, ki kriče kar do neba;
Ta beseda pa — žalibog — ni postala meso, ampak jo je odnesel veter mimo ušes tistih, katerim je veljala. Če bi bila tista beseda kaj zalegla, ne bi več doživljali slučajev, ki bijejo vsaki človeški pameti v obraz.
Na prisilno dražbo pride n. pr. posestvo, vredno med brati 100.000 dinarjev. Lastnik ne more plačati pri najboljši volji svojih obveznosti, bodisi javnih ali zasebnih in sledi prisilna prodaja. Prisilnih prodaj tudi najbolj obziren človek ne more preprečiti; pač pa se da z nekoliko dobre volje preprečiti, da sc prodajajo posestva v brezcenje. Ali sc ne pravi; prodati 100.000 dinarjev vredno posestvo za kakšnih 25 do 80 tisoč dinarjev dotičnega lastnika gospodarsko uničiti? Z gospodarskim uničenjem dolžnika pa je uničena vsaka njegova plačilna zmožnost tudi za bodočnost!
Kar se dogaja kmetom, to se dogaja na drugi strani tudi trgovcem in obrtnikom: enemu in drugemu se prodaja njegovo premoženje v brezcenje, na veliko škodo državne blagajne same!
Prej, v Avstriji, je bilo tudi tako, da si lahko kupil na javni dražbi cel grunt magari za 1 goldinar, če ni nihče dražil. Posledica tega je pa bilo silno razkosavanje zemljišč, ker so razni oderuški špekulanti za sramotno nizko ceno kupljena posestva parcelirali in parcele za silno drag denar prodajali zemlje žejnim kmetom. Zaradi večnih parcelacij in vedno novih prisilnih prodaj pa je silno padal kmetski kredit in posojila na zemljišča so bila vedno težja. To je končno le pripravilo dunajsko vlado do tega, da je izdala zakon, po katt - .-in se pod neko določeno eeno ni smelo nobeno zemljišče prodati. Ta zakon je bil dober in dela nekdanji avstrijski finančni upravi vso čast.
Omenjeni avstrijski zakon pa je imel še neko drugo dobro posledico: zadel je v živo tiste vaške oderuhe in pijavke, ki so bogateli na račun po nizki ceni kupljenih, a za drag denar prodanih zemljišč. In ker so se baš v tisti dobi začele razvijati tudi posojilnice, je oderuštvu pri nas skoraj odklenkalo.
Danes pa se število teh nevarnih pijavk v naši deželi zopet silno množi. Ti ljudje — če zaslužijo to ime — čakajo na vsako prisilno prodajo kakor jastrebi na mrhovino, ker vedo, da pomeni vsaka prisilna prodaja zanje težke tisočake dobička. Na čegav račun gre ta dobiček, 'to te ljudi nič ne briga.
Zato pa upravičeno zahtevamo od državne jprave, da napravi v tem oziru red, k c r g a lahko naredi! Če nam država ne more dvigniti n. pr. IeSnih cen, ji tega ne zamerimo, ker vemo, da zaradi tega ne more začeti kakšne vojske; kar pa državna oblast lahko naredi doma, to pa mora storiti, ker je to njena dolžnosti
Pretekli teden je prikipela silna politična napetost med vladnimi in opozicionalnimi političnimi skupinami v Avstriji do vrhunca: skupina narodnih socialistov (hitlerjevcev) je udrla 25. julija, preoblečena v vojaške uniforme, v palačo zveznega kanclerja, kjer so zarotniki kanclerja dr. Dollfussa v navzočnosti ministra za javno varnost majorja Fey-a s streli težko ranili, da je čez nekaj ur umrl.
Akcija narodnih socialistov je bila skrbno pripravljena, kar je razvidno iz tega, da je upor istočasno izbruhnil skoraj po vseh avstrijskih mestih. Uporniki so zasedli povsod važna javna poslopja. Bili so tudi dobro oboroženi, tako da je morala vilada mobilizirati skoraj vso svojo oboroženo moč, da je uporniško gibanje zatrla.
Posebno hudi so bili boji med obema skupinama na Tirolskem, na Koroškem in na gorenjem Štajerskem, kjer je prišlo do pravcatih bitk s topovi in s strojnicami. Uporniki so se branili z vso trdovratnostjo, dokler se niso morali udati premoči vojaštva. Boji so zahtevali na obeh straneh na stotine mrtvih in težko ranjenih.
Sumljiv mir
Zaenkrat vlada v Avstriji zopet mir, a kakor kažejo razni znaki, je ta mir samo navidezen in začasen. Kakor narodnih socialistov niso preplašili prej nobeni še tako ostri ukrepi vlade »proti rušilcem miru in reda«, tako tudi sedaj ni verjetno, da bi jih oplašila proglasitev »nagle sodbe« in ustanovitev posebnega vojaškega sodišča. Zato pa tudi vse velesile, zlasti pa sosedne države, opazujejo in zasledujejo dogodke v Avstriji z veliko skrbjo.
Mnenje tujih držav
Po vsem civiliziranem svetu je vzbudil umor avstrijskega kanclerja velikansko pozornost in vsa evropska javnost kaže s prstom na Nemčijo, ki jo dela ves svet za ta zločin moralno odgovorno. Posebno ostro nastopa proti Nemčiji Italija, ki je za vsak slučaj mobilizirala močne vojaške oddelke na avstrijski meji, baje okoli 150.000 mož, oglašata pa se tudi Francija in Anglija z zahtevo, da je treba v Avstriji napraviti red in da je treba z združenimi močmi zavarovati neodvisnost Avstrije.
Od 18. maja dalje imajo v Bolgariji diktaturo, ki se opira predvsem na pomoč armade. Že takrat pa, ko je nova vlada prevzela državno krmilo v svoje roke, so ljudje ugibali, ali se bo ta diktatura spremenila v fašizem po italijanskem ali nemškem vzoru, a'li pa bo samo prehod v novo, boljšo in čistejšo demokracijo.
Stara demokracija je namreč vsled svojih strankarskih izrastkov tudi v Bolgariji popolnoma odpovedala in je pritirala državo skoro na
Držanje Nemčije
Odpor velesil v Nemčiji ni ostal brez posledic. Nemčija, ki je danes sprta skoraj s celim svetom, mora z javnim mnenjem vsega sveta le računati in zato se skuša oprati in popraviti, kar se še da popraviti. Hitler je takoj odpoklical nemškega poslanika na Dunaju in imenoval na njegovo mesto svojega podkanclerja von Pa-pena za zastopnika Nemčije na Dunaju, z nalogo, da uredi sedanje napeto razmerje med obema državama.
Imenovanje von Papena pa je evropsko javnost še bolj razburilo, ker je svet prepričan, da bo gladki von Papen nadaljeval staro nemško politiko, da se Avstrija združi z Nemčijo, a ne z atentati, ampak z diplomatsko lokavostjo.
Čudne domneve
Veliko pozornost je vzbudil tudi poskusen samomor avstrijskega poslanika v Rimu dr. Rin-telena, ki pa je že okreval. Ta je prihitel takoj na Dunaj, ko se je pričel upor, ker je upal, da bo on novi predsednik vlade s pomočjo uporni* kov. To se pravi, da je mož za uporniške načrte dobro vedel.
Sumljivo je tudi držanje ministra za javno varnost Fey-a, ki ga uporniki niso umorili, čeprav so ga imeli prav tako v svoji oblasti kakor umorjenega kanclerja. To znači, da je tudi med vladnimi skupinami v Avstriji mnogo gnilega in zato je danes še težko uganiti, kako se bodo razmere v Avstriji razvijale v bodočnosti.
Nova vlada
Komaj teden dni po umoru kanclerja dr. Dollfussa so na Dunaju sestavili že novo vlado s kanclerjem dr. Schuschniggom (ŠuŠriik) na čelu.
Novi kancler je znan kot visoko izobražen, a tudi jako energičen mož, ki bo vbdil avstrijsko politiko popolnoma v duhu dr. Dollfussa.
Begunska taborišča
Kakor hitro je vlada zatrla upor na Koroškem in Štajerskem, so pribežali številni begunci iz Avstrije v Jugoslavijo. Nekateri so prekoračili mejo tudi z orožjem, ki so jim ga naše oblasti seveda takoj odvzele, ljudi pa so odH pravili v begunska taborišča v Varaždinu, Bje-lovaru in Požegi.
rob propada, če ga ne bi bili ustavili pošteni ljudje, ki so se zbirali v krožku »Zveno« (veriga). Ti možje so spoznali, da tako, kakor je šlo, ne more dolgo naprej. Strankarske strasti so bile tako razpaljene, da od samih strankarskih prepirov nihče več ni videl celote — države. Vsaka stranka je smatrala, da se mora, država podrediti stranki, ki edina da ima pravieo razpolagati z državo in z njeno upravo in z njenimi dohodki, nihče pa ni hotel qi£ več slišati
Stanovska kmetska organizacija

o tem, da je prva in glavna naloga vsake stranke služiti državi.
Danes pa se že kažejo znaki, da v Bolgariji ne nameravajo uvesti fašistične diktature, ampak da se le pripravljajo na novo demokracijo. Za to pa je treba ljudi šele vzgojiti, da ne bodo -znova padli v stare politično-strankarske zablode, ampak da bodo »demokracijo« tudi razumeli.
Da doseže ta svoj cilj, namerava nova vlada predvsem organizirati v novem duhu kmete, ki so tudi v Bolgariji steber države — saj jih je nad 80 odstotkov vsega prebivalstva! Bolgarski kmetje so bili — kakor žalibog pri nas tudi! — doslej razcepljeni na veliko število političnih skupin, ki so se klale med seboj na življenje in 'smrt — čeprav so bili vsi skupaj samo kmetje, ki so jih tiije enake težave in bi jih morali skupni kmetski interesi samo družiti, ne pa da jih različni »idejno-politični« šlagčrji razdvajajo. Nova bolgarska vlada pa stremi za tem, da združi bolgarske kmete v eno samo celoto, ki bo zastopala kmete ne samo gospodarsko, ampak tudi politično. Torej nekako po primeru češke agrarne stranke, tako da bolgarski kmet ne bo le odločeval o svojih gospodarskih potrebah v kakšni stanovski organizaciji, ampak da
bo svojim gospodarskim zahtevam lahko dal poudarek tudi s svojo politično močjo.
Jedro nove organizacije pa tvorijo že danes mladinske kmetske organizacije, na katere se vlada v prvi vrsti opira. Vlada namreč dobro vč, da je s starimi ljudmi, ki so zrastli v starih nazorih, velika težava. Stari možgani se težko navadijo novega mišljenja, dasiravno so tudi v tem oziru častne izjeme, in starim politikom ne gre rado v glavo, kako bi jutri moglo biti nekaj drugače kakor pa je bilo prej ali kakor je danes. Ko bo pa sedanja in bodoča mladina do-rastla in stopila na mesto starega rodu, bo bolgarski kmet vse drugače vzgojen in takrat bo prišla doba nove demokracije tudi za Bolgarijo.
Kdor pazljivo zasleduje razvoj političnih razmer v Bolgariji, jih mora nehote primerjali i našimi razmerami. Ali ne bi bil sličen razvoj, zlasti kmetov, pameten in koristen za kmete tudi pri nas? Ali ne bi bilo tudi pri nas lahko marsikaj drugače, če bi držal kmet s kmetom, namesto da se kmetje med seboj koljejo v raznih političnih organizacijah na veliko veselje svojih nasprotnikov? Bog daj, da bi vsaj naš mladi kmetski rod imel več smisla za kmetsko skupnost, kakor pa ga je pokazal razdvojeni in gospodarsko in politično razcepljeni stari rodi

gospodarske obnove naše
Ko so po manifestu z dne 6. januarja 1929 nehale toliko pogubne, medsebojne borbe in je zavladala miieel za skupno koristno delo, smo žele občutili, da smo si porilično blizu in da ne maramo nikdar vež nazaj v razdobje žalostnega političnega življenja. Zbrali smo se z isto željo, da odstranimo vse, kar je slogi, bratstvu, lju-beznd in boljši bodočnosti vseh nas v škodo; to-ida ni bilo vse tako, kakor smo si želeli; nekateri le niso mogli pozabiti preteiklosti, ki jim je pri inašaila osebne koristi; za rešitev gospodarskih in socialnih problemov naših dni niso nikdar pokazali nobenega interesa.
Težki dnevi so pred durmi in naša dolžnost je, da se združimo za rešitev gospodarskih in socialnih vprašanj in da manifestiramo in delamo brez izjeme neumorno tam, kjer nas domovina rabi; v bodočnosti ne smemo s prekrižani-mi rokami gledata dn pričakovati čudežev niti od državne oblasti, niti od drugod; kajti državljani tvorimo državo; in če smo dobri državljani in hočemo nam in našim zanamcem le dobro, potem moramo radiikalno iztrebiti vse nasprotnike naših stremljenj; le na ta način bomo gospodarsko kriao združeni in brezpogojno solidarni prebrodili. Predvsem moramo skrbeti za to, da dobijo kmetijstki proizvoda čim ugodnejšo ceno in da postane kmet spet oni gospodarski či-mitelj, ki je bit vedno osnova vsakega normalnega gospodarskega življenja; v tem smislu treba Urediti vprašanje koristnih in ugodnih trgo-
Ameriški in po njih tudi drugi časopisi — javljajo, da je naš jugoslovanski rojak Nikola Tesla, ki živi že dolgo let v Ameriki, in o katerem trdijo, da prekaša kot elektrotehnik celo pokojnega Edisona, iznašel aparat, s katerim je mogoče pošiljati neke vrste radio-žarke tudi v [velike daljave. Ti radio-žarki so pa tako močni, 'da lahko v eni sekundi uničijo na 90 kilometrov idaljave vsa živa bitja, na katere zadenejo, od človeka pa do najmanjše živalice. Žarki so nevidni in neslišni in tudi njihovega pravca, odkod prihajajo, se ne da ugotoviti; ne zavira jih pa baje nobena snov, tako da se jih ni mogoče ubraniti.
Razumljivo je, da se za to iznajdbo zanimajo zlasti vojaški krogi. Angleški listi pišejo, <da bolj nevarnega orožja človeški um še ni i ži-
vinskih pogodb z vsemi, za nas v poštev prihajajočimi državami; potruditi se moramo, da najdemo nova tržišča za kmetijske proizvode in da dosežemo ugodne cene; kajti le na ta način lahko popravimo v gotovi meri naše gospodarsko stanje. Končno moramo vsi podnašati žrtve za dosego tega cilja in te žrtve moramo pravično razdeliti na vse sloje in vsak izmed nas se mora tega zavedati in po svojih močeh in sredstvih to akcijo za blagor celokupnosti tudfi vsestransko podpiratii.
Ob tej priliki ne smemo pozabiti perečega in nujnega vprašanja, t. j. znižanje obrestne mere; urediti, odnosno reorganizirati treba naše bančno in hranilnično poslovanje in z uredbo zasigurati in povrniti zaupanje v naše denarne zavode. Siplošne cene moramo približati cenam kmetijskih proizvodov, t. j. najti moramo normalno in zdravo razmerje med cenami kmetijskih in industrijskih produktov; v tem smislu treba oblastveno določiti cene tvorničnih proiz-vodov? predvsem kar teli ranih tvornic.
Končno mora vsakomur biti pred očmi, da je naš narod kmetski narod; radi tega se mora povsod in vedno skrbeti, da se ohrani in vsestransko podpre, t. j. da se miu zboljša njegov kulturni, gospodarski in socialni položaj. Saj na kmetu počiva naša, s krvjo in težkimi žrtvami praborjena država; kmetski narod jo je ohranil v najtežjih trenutkih. Zato je kmet naša moč in naša nada.	J.
našel. S temi žarki se dajo uničiti vsa letala in vse vojne ladje in tudi največja in najboljše oborožena armada je proti njim brez moči. Država, ki bi imela to orožje, bi lahko mirno napovedala vojno vsemu svetu in bi zmagala v vsakem slučaju.
Nikola Tesla pa je ameriškim časnikarjem izjavil, da svojega aparata za pridobivanje »smrtnih žarkov« ne bo nikomur prodal, najmanj pa v vojne svrhe. Pač pa bo svoj izum izročil Društvu narodov, da bo služil samo v znanstvene namene.
Tako poročajo ameriški časopisi. Ni pa gotovo, če je vse to tudi res. O »smrtnih žarkih« so namreč časopisi poročali že večkrat, a doslej so se še vsa taka poročila izkazala za neresnična in pretirana.
Jzve« našega sadja
Iz Maribora poročajo:
Sporazumno z Združenjem sadnih trgovcev in izvoznikov in Kmetijsko družbo je sklicala Priv. izvoz, družba v Beogradu v soboto dne 28. t. m. v Mariboru sestanek interesentov, na katerem so se pojasnile glavne smernice za izvoz jabolk v Nemčijo, in sicer za ono količino, ki je s trgovinsko pogodbo z Nemčijo kontingentirana. Pripominjamo, da se je letos že pričel izvoz zgodnjih jabolk v Nemčijo pod normalnimi pogoji, ki pa zaradi visoke carine ni prinesel iz-vozničarjem nobenega dobička, nekaterim pa celo občutno škodo.
Na željo Priv. izvoz, družbe se je ustanovil v Mariboru poseben sindikat interesentov, da bi se izkoristil razpoložljivi kontingent kar najbolje. Izvoz se bo vršil po tem sindikatu tako, da bodo lahko sodelovali vsi člani Združenja sadnih trgovcev in eksporterjev. V sindikatu se nahajajo tudi predstavniki Kmetijske družbe, ki ji je poverjena naloga, da ščiti interese produ-centov ter doseže zanje boljše in odgovarjajoče cene. Kakor smo izvedeli, se nahaja v sindikatu 8 izvozničarjev in trgovcev, ki so izbrani iz vrst Združenja sadnih trgovcev. Sindikat je že imel svojo sejo, na kateri so se stavili predlogi, po katerih se bo izvršila organizacija izvoza. Pričakuje se, da se bo v par dneh dosegel s Priv. izvoz, družbo sporazum glede načina, kako se kontingentirane količine jabolk izvozijo.
Chveznice vojne shode
Iz Beograda javljajo uradno: »Spričo pojav-ljajcčega se krivega tolmačenja nekaterih določb pravilnika o zamenjavi obveznic 2 in pol odstotne državne rente za vojno škodo, ki ga nekateri širijo s tendenco, da se zniža vrednost starih obveznic vojne škode, opozarja oddelek za državne dolgove in državni kredit lastnike starih obveznic, da so vredne prav toliko kakor nove in da jih naj ne prodajajo po nižji ceni. ker ni točno, da bi se stare obveznice zamenjavale samo do 1. avgusta t. 1.
Iz teh razlogov razglaša oddelek za državne dolgove in državni kredit:
1.	Čeprav je v interesu lastnikov, da svoje stare obveznico izroče v zameno še pred 1. avgustom 1934, ker lahko od tega dne že spravijo otresti kuponov novih obveznic, ali pa vsa.i pred 1. septembrom t. 1., da bodo mogli z no v ima obvoznicami sodelovati pri žrebanju serij in številk novih obveznic, ki se bo vršilo 1. sep tembra t. 1. — naj lastniki obveznic vendarle ne pozabijo, da se zamenjava starih obveznic *a nove vrši še po teh datumih celih pet let, to je do vštetega 31. julija 1939.
2.	Stare obveznice vojne škode morajo sprejeti v kavcijo, depozit, zalog ali kakorkoli drugače vsi državni uradi in samoupravna te lesa do vštetega 31. julija 1934, od 1. avgusta 1934 dalje bodo pa uradi smeli sprejemati samo nove obveznice vojne škode. Starešine državnih in samoupravnih uradov bodo odgovarjali po zakonu, če bi do vštetega 31. julija t. 1. odklonili prevzetje starih obveznic te rente v kavcijo, zalog, depozit aH kakorkoli drugače.
3.	Ker se od 1. avgusta t. I. dalje stare obveznice vojne škode lahko samo še lamenjajo, se od tedaj ne smejo vee nahajati v depozitu, kavciji ali kakorkoli drugače ne v državnik ne v samoupravnih uradih, temveč jih je treba takoj popisati in po pravilniku o zamenjavi obveznic loterijsike 2 y,% državne rente za vojno škodo izročiti najbližnji davčni upravi ali pa poslati v zamenjavo oddelku za državne dolgove in državna kredit.
4.	Davčne uprave bodo sprejemale stare obveznice v zamenjavo vse mesece juMj, avgust in septembra t. 1., pa tudi pozneje, dokler drugače ne ukrene oddelek za državne dolgove in. državni kredit.«
5Vajvcč/a iznajdba ~ če /e pes
t dozi Franjo Mmlic
V	Zagrebu je umrl v noči od 30. na 31. julija eden najpomembnejših naših zgodovinarjev.
Don Franjo Bulic je bil rojen v Splitu dne 4. oktobra I. 1846. Študiral je na Dunaju zgodovino in starinoslovje. Kot zgodovinar si je pridobil svetoven sloves, zlasti po svojih odkritjih v palači rimskega cesarja Dioklecijana, v katere obzidju je danes zgrajen Split.
V	Zagreb se je prišel zdravit zaradi kamenčkov v želodcu. Operacija je potekla ugodno. Kmalu pa mu je oslabelo srce, da je zatisftil svoje oči za vedno.
£cp dofaodelt tujskega premeta
V	Ljubljani vodijo dokaj natančno statistiko tujskega prometa. Za letošnje prvo četrtletje izkazuje statistika dohod 8994 tujcev, ki so plačali 35.725 prenočnin. V drugem letošnjem četrtletju pa je bilo 40.703 prenočnin. Ce računamo za vsakega tujca na dan vsaj po 100 Din, vidimo, da je dobila Ljubljana samo od tujskega prometa v prvi polovici letošnjega leta skoro 10 milijonov dinarjev.
Otvopere^0prizaneS^.
Ver je blag0
f General "Rudolf Maister
Letos na spomlad — 29. marca — se je vsa Slovenija spominjala s hvaležnostjo in s ponosom 60-letnice našega narodnega junaka, generala Rudolfa Maistra. Dasiravno smo vedeli, da ni popolnoma trden in zdrav, vendar takrat ni nihče pričakoval, da bo par mesecev kasneje tatisnil svoje oči — za vedno...
Rudolf Maister je bil rojen 29. marca leta 1874. v Kamniku. Ljudsko šolo je obiskoval v Mengšu in v Kranju, nižjo gimnazijo v Kranju, peti in šesti raared gimnazije pa v Ljubljani. Nato je šel na Dunaj v kadetno šolo, iz katere se je vrnil leta 1894. kot kadet v Ljubljano k domobranskemu polku. Kot častnik je služboval po tedanji navadi v najrazličnejših garnizi-jah, v Ljubljani, Celovcu, Przemyslu, Gradiču in nazadnje v Mariboru, kjer je preživel tudi svoja zadnja leta.
Pokojni Maister tudi kot častnik ni nikdar eatajil svojega slovenskega pokolenja. To je pomenilo v nekdanji avstrijski armadi mnogo, kajti avstrijska uniforma je poznala samo »avstrijsko« mišljenje. V Ljubljani si ga videl v njegovem prostem času vedno le v narodni družbi, a tudi v službi je bil kjub vestnemu izpolnjevanju svojih stanovskih dolžnosti slovenskim vojakom vedno skrben in dober poveljnik in voditelj. Svojo narodno zavest pa je pokazal tudi v tujini in kjerkoli je mogel, si je poiskal svojo domačo družbo, kjer ni bil samo avstrijski častnik, ampak tudi zvest tovariš in prijatelj. Še v Gradcu, kamor so ga bili med vojno premestili zaradi njegovega »sumljivega« držanja, se je pokazal vedno in povsod zavednega Slovenca, ki je šel tedaj v Gradcu bivajočim slovenskim vojakom vedno na roko.
Proti koncu vojne je ibil premeščen v Maribor, kjer je prevzel poveljstvo črnovojniškega okrožja. Tu se je pričelo zanj njegovo največje delo. Bistro je videl, kaj se pripravlja, in pripravil se je dobro tudi on, da reši iz avstrijskih razvalin vse, kar se je dalo rešiti za bodočo Jugoslavijo. Okrog sebe je zbral malo četo zavednih slovenskih častnikov in vojakov — skupaj komaj 100 mož, s katerimi je 1. novembra leta 1918. zasedel Maribor. S to začasno zasedbo pa njegova naloga še ni bila rešena. Maister je zbiral okrog sebe vedno nove vojake, s katerimi je komaj teden dni kasneje razgnal »nemško brambo« v Mariboru, potem pa prodrl do Spil j a in tako zagotovil Jugoslaviji današnjo severno državno mejo na bivšem Štajerskem. Vojaško poveljstvo je obdržal general Maister v svojih rokah vse dotlej, dokler ga ni prevzel general Smiljanič.
v glavnem, končano, je obrnil Maister svoj pogled na Koroško. Nameraval je zasesti Celovec, a ta načrt mu ni uspel. Preprečila ga je nesrečna »politika«. Ko so se pa kasneje le začeli krvavi boji, je tudi Maister odhitel na Koroško, kjer je
pomagal potisniti Nemce na levi breg Drave in še čez. Po teh uspehih je general Maister prevzel poveljstvo nad zasedeno Koroško. Vojaški uspeh pa je uničil nesrečni pebiscit in general Maister se je zopet preselil v Maribor, dokler ni bil imenovan za predsednika razmejitvene komisije med našo državo in Italijo (od 1. 1921. do 1923.). Lata 1923. je bil upokojen in kot upokojenec se je str.lno naselil v Mariboru, kjer je bil do svoje smrti duša vsega narodnega življenja.
Za svoje zasluge je prejel pokojni general številna odlikovanja: Nj. Vel. kralj ga je imenoval za svojega častnega adjutanta in ga odlikoval z redom sv. Save I. vrste in s številnimi drugimi visokimi redi.
General Maister pa ni bil samo vojak, ampak se je udejstvoval že od svojih mladih let kot pesnik. Pod imenom »Vojanov« je priobče-val svoje pesmi v različnih slovenskih književnih listih, pod naslovom »Poezije« pa je izdal lepo zbirko svojih pesmi.
Velik pa je bil pokojni general Maister kot človek. Bil je v pravem pomenu besede kavalir skozi in skozi, ki je imel vedno čuteče Toe tudi za sočloveka. Značajnega, odločnega in doslednega moža, kot jih je danes malo med nami, ibo ohranil ves narod v najlepšem spominu!
^Vedosio/en bo/
Napačne številke »Domoljuba« — Laz ima kratke noge
V slovenski poMtiki je laž igrala vedno jako veliko vlogo. Mogoče so razne laži bile izrečene ali napisane »v dobri veri«, kakor pravimo; mogoče (in tudi prav verjetno je to) pa so bile napisane dostikrat tudii nalašč in vedoma in hote, z edinim namenom nasprotniku škodovati. Ta način politične borbe — z lažjo in z obrekovanjem oseb je bil pri nekdanji politični podivjanosti in strankarski zagrizenosti sioer razumljiv, a nikdar no opravičljiv, kajti laž je in ostane vedno laž!
Tako zavestno laž je zagrešil pretekli teden »Domoljub«, ko je naoisal v članku pod naslovom »Kje vzetii denar«, trditev da gre iz naše države na leto v inozemstvo 500 milijonov dinarjev za »maže, s katerimi si mestne ženske pudra jo svoje obraae«. Navaja pa še »natančnejše« številke: mi izdamo na leto v inozemstvo samo za šminke 240, za kreme in pudre 180, za dišeče vode in sliično 60 in za ustno rdečilo 8 milijonov dinarjev. Ce bi na ta luksuz, nadaljuje »Domoljub« pobirali 100-odsfotni davek, bi država dobila več kakor znaša vsa zemiljarina (ki znaša 460 milijonov na leto) in kmetom in obrtnikom bd bil davek lahko močno znižan.
Ne vemo, kje je »Domoljub« zgoraj omenjene številke pobral. Mogoče jih je kje prepisal, v dobri veri, da so ti podatki točni. Ce pa jih je kje prepisal, bi jih biil pač moral nekoliko pre-kontrolirati na podlagi uradnih podatkov. Naše ministrstvo za trgo^ono izdaja namreč letna poročila — o uvozu iin iavozu pri nas in tam stoji, da simo »pudrov, šmink, pomad in drugih sredstev za lepoitičenje« lani uvozili le za 1,576.315 dinarjev, ne pa za 500 milijonov dinarjev, kakor to trdi »Domoljub«. V celoti smo za vsa lepotila izdali lani v inozemstvo komaj 2 milijona dinarjev!
Seveda je ves ta uvoz tudi že zdavnaj primemo obdavčen: carina, prometni davek, luksuzni davek itd. predstavljajo več ko 100-odstotno obremenitev teh predmetov!
Nočemo »Domoljuba« naravnost dolžiiti, domnevamo pa le lahko, da je zasledoval z ob-ja"-o omenjenih številk kakšen svoj poseben namen. Ce je hotel s tem hujskatoi kmete na meščane ali pa hujskati kmete proti sedanji vladi, je svoj namer. v obeh slučajih temeljito zgrešil, ker zavračajo uradne številke njegovo trditev! prav temiljito. Ce hoče nastopati proti meščanom ali pa proti vladi', si mora izbrati pač dru-gr^no orožje in drugačne dokaze in trditve, z napačnimi navedbami pa ne bo daleč prišel.
najinim liiTir n'irrm>Miii tir r rr~
Kupujmo domačo blago I
Precej priznana, čeprav nekaterim ljudem neprijetna resnica je to, da manjka našim ljudem v veliki meri to, kar dela iz človeka šele pravega moža in iz neorganizirane množice šele narod: samozavest in ponosi
Čudno to ni. Naš narod je živel dolga stoletja pod tujimi vplivi in oe kje velja izkustvo, da je človek (duševno) plod ne samo lastne narave, ampak tudi tiste okolice, v kateri živi, velja to izkustvo pri nas, ki baš pod vplivom tuje gospode in njenih navad nikdar nismo mogli priti do razumevanja in uveljavljanja samega sebe, ampak smo vedno slepo in kar po opičje posnemali to, kar so prinesli k nam tujci, ki so se pri nas naselili.
Ni še minilo mnogo let, odkar je veljalo pri nas za »nobel«, če je kdo govoril nemško, Tako so namreč govorili med seboj grajščaki in cesarski uradniki tujega nam rodu in vsak do-služen vojak, ki je prinesel iz vojašnice s seboj domov nekaj nem. drobtin, je veljal na vasi za nekakega »pok-boga! Prav tako smo posnemali tujce tudi v obleki, v jedi, v obnašanju itd.; svojih domačih navad, svoje domače obleke in svoje jedi pa smo se kar sramovali...
Posledice tega omalovaževanja samega sebe so se kmalu pokazale: domače blago se je moralo vedno bolj umikati tujemu blagu, ki je bilo bolj »imenitno« kakor domače.
Za domača jabolka in za drugo domače sadje ni nihče več maral, pač pa smo za drag denar prav radi kupovali banane, rožiče, pomaranče in rozine. Našo domačo proseno ali pa
Slvabovil zločin v Ljubljani
Zavrni en umor onemoglega star
Pretekli ponedeljek zvečer je neka dijakinja našla ob Grubarjevem prekopu (del Ljubljanice) ženske čevlje in žensko torbico, v kateri je bil poleg nekaj drobnarij tudi listek zagonetne vsebine. Dijakinja je svojo najdbo izročila policiji, ki je najprej ugotovila, da je samo-, -. morilka neka Jožefa Cepuder, stara 38 let, stanujoča na Starem trgu št. 19, listek pa je dal policiji povod, za nadaljnjo preiskavo, ki je odkrila strašen zločin.
Družinska žaloigra
Na Starem trgu so stanovali v revnem stanovanju skoro 60 letni delavec France Serše, potem pa mati Ivanka in njena hčerka 19 letna vajenka Francka. V sosedni sobi pa je spala 38 letna hči Ivanka in pastorka Franca Seršeta Josipina, ki je bila poročena z nekim Cepu-drom, a se je kesneje seznanila z Antonom Rozmanom, ki je Cepudrovo pogosto obiskoval. Tega Cepudra dolži samomorilka, da je ubil ali vsaj pomagal ubiti starega Franceta Seršeta.
Življenje teh ljudi je bilo skrajno žalostno, zlasti pa življenje starega Seršeta. Ta nesrečnež je nekako pred 11 leti zapustil svojo ženo in si je služil svoj kruh po Gorenjskem na kmetih. Na svoja stara leta pa se je vrnil v Ljubljano, brez denarja in brez dela. Le tu pa tam se mu je posrečilo zaslužiti kakšno malenkost. Žena in otroci se zanj še zmenili niso, češ da ga ne bodo redili; naj živi kakor hoče. To žalostno razmerje je poslabševal še alkohol, ki mu je bila žena močno vdana, dočim mož ni pil.
Zločin
Franca Seršeta so zadnjič videli v soboto. Mati Ivanka je bila preko nedelje kot sejmarica na Skaručni, tako da ona pri zločinu ni sodelovala. Pač pa sta bili po njenem povratku obe ženski, mlada Ivanka in Pepca, zelo marljivi in sta pobelili obe sobi s hodnikom vred. Toda starega moža ni bilo nikjer...
Ko je policija pričela zadevo preiskovati, je pač našla sledove krvi pod svežim apnom na iju^^i i
ajdovo kašo so uživali le še hlapci in dekle in delavci in skromni bajtarji; drugi so hoteli le riž. Nič boljše ni bilo z obleko: naše domače platno iz pristnega lanu se je moralo zaradi »imenitnosti« umakniti tuji bombaževini, ki pa ni vedno najboljše vrste!
Amerikanci in še ponosnejši Angleži so drugačne vrste ljudje: tam hvalijo ljudje samo svoje! Kupujejo pač tudi blago, ki ga sami nimajo doma, ampak v prvi vrsti zahtevajo povsod svoje domače blago. Tako bi moralo biti tudi pri nas — a kdaj bomo to doživeli? Podoba je, da nas bo našega domačega blaga še dolgo sram 1
Isto je z našimi obrtnimi in industrijskimi izdelki. Tudi teh ne kupujemo radi, češ, kaj bo domač izdelek, saj naši mojstri ne znajo nič itd. Taki očitki so prav neumestni, kajti tudi večina naših mojstrov, zlasti starejših, se je učila in delala v tujini.
Pritožbe bi bile morda v gotovih sučajih umestne glede cen. Znani so namreč slučaji, da so poskušali in morebiti še poskušajo nekateri podjetniki zlorabiti geslo »Svoji k svojim« s tem, da zahtevajo za enako blago, kakor nam ga daje tujina, višje cene kakor tujci. Tako postopanje je vse obsodbe vredno, kjer se pojavi; na splošno pa lahko rečemo, da so naši obrtniki danes že toliko izučeni in pametni, da bodo take metode opustili.
Za nas mora torej veljati načelo, da kupuj-mo predvsem domače blago, ker s tem ohranimo svoj denar doma in pomagamo lastnemu gospodarstvu do večjega razmaha.
ca — Po samomoru odkrit zločin
stenah in na dveh sekiricah, a trupla ni bilo nikjer. Zato domnevajo, da je bilo truplo raz-sekano in vrženo v stranišče!
Iz teh okolnosti se da sklepati, da so zločin izvršili pastorka Jožefa Cepuder in njen ljubav-nik Anton Rozman. Policija in sodišče pa nadaljujeta preiskavo z vso odločnostjo, ker so našli v stanovanju tudi nekaj obžganih — bržkone človeških — kosti in še nekaj drugih okrvavljenih predmetov.
jšžine cene
V Zedinjenih državah so te dni žitne cene znatno poskočile. Vzrok dviganju cen je bilo vladno poročilo, ki ceni letošnji pridelek komaj na 450 milijonov meric ali »bušlov«, dočim je znašal pridelek prejšnja leta po 700 <fo 800 milijonov meric.
Kakor poroča Mednarodni poljedelski urad v Rimu, tudi v Evropi letina ne bo prebogata, ker cenijo množino pridelka le na 400 milijonov stotov, torej za 70 milijonov stotov manj kakor prejšnja leta.
2V«zsf©p velesil v ®evlmu
Zastopniki Anglije, Francije in Italije so izročili nemški vladi v Berlinu spomenico, kjer zahtevajo:
1.	razpust takozvane »avstrijske legije«,
2.	obsodbo početja narodnih socialistov (hi-tlerjevcev) v Avstriji in
3., izjavo, da bo Nemčija ukinila uvoz orožja v Avstrijo.
5Vcv goriški nad.skof
Uradno glasilo Vatikana »Osservatore Romano« poroča, da je za naslednika pokojnega goriškega nadškofa dr. Sedeja imenovan za nadškofa v Gorici dr. Karlo Margotti, doslej pape-ški zastopnik za Turčijo in Grčijo.
Kmetska
mladina
Desetletnica našega giba-nja in občni zbor
Zveze bo po prijavah sodeč veličastna kmetska manifestacija. Tovariši in tovarišice, pripravljajte se vsi za 8. in 9. september! Vsa navodila sledijo in ravnajte se po njih!
Cbčni zbor pododbora žve-ze kmetskih fantov in deklet za krško okrožje
Društva kmetskih fantov in deklet krškega okrožja so se zbrala v nedeljo dne 29. julija v Leskovcu na svoj I. redni občni zbor.
Zbor je vodil tov. Tine Horvatič. Po pozdravnem govoru se je spomnil pok. tov. dr. Janžeta Novaka, odličnega borca za kmetske pravico. V kratkih besedah je očrtal njegovo delo za naš mladinski pokret. Vai navzočni so v počastitev spomina zaklicali svojemu Janžetu trikratni: Slava!
Iz predsednikovega poročila posnemamo, da tudi na našem zgodovinskem Krškem polju vstaja nova generacija, ki hoče z »duha svetlim mečem«, priboriti naši vasi boljšo bodočnost. — Pododbor je priredil od ustanovnega občnega zbora do danes 2 tekmi koscev, prvo dne 20. avgusta 1933 na Griču pri Krški vasi, drugo pa letos 3. junija v Leskovcu. Obe prireditvi sta pričaili, da se naš pokret širi in pridobiva na članstvu, a tudi na ugledu.
Iz poročila tajnika in ostalih funkcionarjev, ki so podali jasno sliko o delovanju pododbora, je razvidno, da so vsi in vse na svojem mestu in da se zavedajo dolžnosti, ki jih zahteva mladinski pokret.
Društva štejejo danes 123 tovarišev in tova-rišic. 'Pridno se sestajajo ter se urijo v vseh panogah, ki jih predpisujejo naša pravila.
0 10-letnici »Zveze« je poročal tov. Kronovšek, predsednik Zveze kmetskih fantov in deklet. Poudarjal je vrline mladinskega gibanja ter priporačal čim večjo udeležbo na zborovanju v Ljubljani.
Pri volitvah je bil izvoljen sledeai odbor: predsednik Tine Horvatič, župan, Krška vas; podpredsednik Pire Alojz, Vikre; tajnik Lipovž Peter, učitelj, Leskovec; blagajnik Račič Ivan, Krška vas; odborniki: Ljudevit Kabaj, šolski upravitelj, Ceklje; Žičkar Jože in Miimi, Leskovec, Drašler Dragica, Gorica; Horžen Alojz, Hrastje in Vovk Cene, Leskovec.
Po voliitvah se je razpravljalo o udeležbi na kmetskem prazniku, ki ga priredi Dirkalno in jahalno društvo v Krškem 15. avgusta.
Tov. predsednik se je nato zahvalil z lepimi besedami tov. Kabaju Ljudevitu, neumornemu prosvetnemu delavcu za naš pokret, in nato zaključil zborovanje.
Jzlet na Triglav
Zveza kmetskih fantov in deklet vabi vse tovariše in tovarišice, ki zmorejo in utegnejo, da se udeležijo izleta na Triglav, ki ga napravimo 4., 5. in 6. avgusta. — Odhod iz Ljubljane v soboto 4. avgusta ob 12. uri, prihod nazaj v Ljubljano v ponedeljek ob 20. uri 35 minut.
Izlet ne bo posebao naporen, glavno je, da ima vsakdo podkovane čevlje. Ogledali si bomo slap Peričnik, 7 Triglavskih jezer, največji užitek pa nam bo bajen razgled s Triglava samega. Če vsakdo vzame s seboj nekaj dobre volje, na-m bo izlet ostal v trajnem spominu.
Moravče. Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo v nedeljo dne 29. julija tekmo žanjic, ki je bila za naše kraje z navdušenjem ■in odobravanjem sprejeta novost. Zato ni čudno, da je prisostvovalo temu slavju kmetskega dela blizu 1000 ljudi. — Veličastna povorka (jezdeci, (kolesarji, žanjice, godba, okrašeni vozovi i. t. d.) Ije krenila iz Moravč v Vrhpolje. Pred tekmo •je zbrano množico pozdraviil društveni predsednik tov. Lojze Pirnat, nato pa z daljšim govorom župan tov. Ig. Tome, ki je bodrili organizirano kmetsko mladino k nadaljnjemu delu. V imenu Zveze je pozdravil tov. Stane Škrabar, ki je podal smernice naših društev in tolmačil način tekmovanja. Končno je domači pesnik Soteščan z lepo priložnostno pesmijo slavil kmetsko deilo, kar je izzvalo veliko navdušenje. — Na vesel ione m prostoru — pri gospe j Ani Požar, •kii je mlademu društvu vsestransko naklonjena :— se je razglasil izid tekme. Prvo nagrado je prejela tovarišica Jurjevc Ivanka, drugo tova-alšiica Cerar Julijana-Stegne, tretjo Miina Cerar-Tustan in četrto tov. Ivana Birk. Tudi ostalih 10 tekmovalk je prejelo male nagrade.
Središče ob Dravi. V nedeljo jo priredilo maše agilno Društvo kmetskih fantov in deklet svoj 5. kmetski praznik, kii je ob veliki udeležbi občinstva ter tovarišev in tovarišic iz sosednjih občin prav lepo uspel. Točno ob napovedani uni je krenila dolga povorka s konjenico ha čelu, godbo, tekmovalci in okrašenimi vozovi ti a tekmovalni prostor, kjer je nagovoril zbrano občinstvo društveni predsednik tovariš Škorja-mec. Za njm je spregovoril delegat Zveze tovariš Tomšič iz Ljubljane, končno pa je tovariš Tomažič povabil vse na prireditev okrožnega zbora, ki bo 19. avgusta v Ormožu. Sledila je tekma koscev, pri k a te ni sta dosegla tovariša Zadravec Jožef in Malec Franc po 30 točk in s tem zasedla prvo in drugo mesto. Nato je nastopilo troje skupin dece v tekmi z obroči. V prvi (skupini (starost do 10 let) je bil prvi Podgore-lec Karlek, drugi (10 do 12 let) Tomažič Jože in tretji (12 do 14 let) Žerjav Drago. V tekmi ko-
Dr. J. Rosina:
Br. lanžetu Novaku ¥ spomin
Dragi Janže!
Naj Ti napišem par besed1 vsaj nS Orti s$ef v spominsko knjigo. Kdo bi si bil mislil, da jnas boš tako naenkrat zapustil. Ne morem si misliti, kako da nas danes že gledaš z daljave prečiščen, nedotakljiv, izmirjen vseveden in vse-'razumevajoč od onkraj reke pozabljenja.
Saj to Ti mi tako nikakor pristojalo. Ti si (bil kakor italijanski kondotiere iz srednjega veka. Neustrašen, borben, nagel in odkrit. Imel si svoje ljudi in to so bili bojni tovariši — več še kakor prijatelji. Čudil sem se Ti že tolikokrat, da si zmogel zbrati okoli sebe krog tako borbenih in mladih inteligentov. To je bil čas Tvoje osebnosti.
Kajti Ti si bil osebnost. Original, ki je edinstven, ki vznikne in ugasne toda, ki je že samo s svojo pojavo obogatil. Toliko, tako ogromna večina med nami, ki so povprečniki, ki zavidajo, |ki se kopljejo do pozicij, ki opravljajo in jadi-jkujejo, ki bodo vredni državljani in dobri uradniki.
Ti pa si bil rojen puntar. Kolikokrat se ;Te spomnim, vidim Tvoje naježene lase, ki se Iniso nikdar hoteli udati uglajenosti urejene frizure; kakor da so tip trdovratnosti in borbenosti. Ti si bil tipičen napadalec.
Kakor, da je bila v Tebi volja do tragič-nosti. Če bi bil uglajen, če bi bil pretehtovalec, če bi poznal distanco — kako dolgo hi še lahko živel. Tako pa si tako mlad moral ugrizniti v travo; kakor da si to storil iz jeze in nepomir-ljivosti. Da bi znal čakati; mnogokaj bi dočakal. Toda čakanje in starost nista bila v Tvoji naturi in tako si ugasnil kakor se zvezda utrne.
Tvoje življenje dragi Janže in čeprav mi je tuje, je bilo vredno živeti. Danes ko Te ni več.
lesarjev na progi Središče—Čakovec—Središče si je osvojil prvo mesto tov. Antonovič Matej s časom 49 min. pred tov. Čurkiom Martinom iz Sv. Bolfenka, ki mu je sledil za dolžino kolesa. Po končanih tekmah so bile v dvorani sokol-sfcega doma razdeljene tekmovalcem priborjene nagrade, deca pa je bila poleg nagrad deležna tudi primernega nagovora. Zvečer je društvo priredilo v sokolski dvorani šaljivo enodejanko, pri kateri so igralci in igralke pokazali, da so na odru doma. Sledil je nastop društvenega mešanega zbora, ki je odpel tri pesmi, od katerih je slednjo moral ponovita. Tudi pevski zbor je dokazal, da ga vodi roka veščega pevovodje. Želeti bi bilo, da bi nastopil tudi izven Središča. Ob zvokih godbe se je zabava zavlekla dolgo v noč, tako do se je kmetski praznik končal v najlepšem razpoloženju in bo udeležencem šo dolgo v spominu.
Ig pri Ljubljani. Kakor smo že poročali v Kmetskem listu priredi tukajšnje Društvc kmetskih fantov in deklet s sodelovanjem Ižanskega okrožja dne 26. avgusta prvo konjsko dirko. Vsi, ki žele dirkati, naj pošljejo svoje prijave do dne 19. avgusta na društveni odbor. Pri-javnina za nečlane, znaša Din 10 za vsakega konja. Podrobne informacije se dobijo pri društvenem odboru.
Lepo uspela tekma žanjic pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Naše društvo kmetskih fantov in deklet se prav dobro razvija. Meseca junija je priredilo svojo prvo tekmo koscev, a 15. julija t. 1. je priredilo še z odličnejšim uspehom svojo prvo tekmo žanjic. Tekme so se udeležila tudi tovariška društva iz Središča ob Dravi, društvo Sv. Bolfenk pri Središču, društvo Hajdina pri Ptuju in društvo Sv. Jurij ob Ščavnici.
Zbrano občinstvo je pozdravil tovariš društveni predsednik Franc Holc. Za tem je tov. Joško Tomažič iskreno čestital slavnostni prireditvi. Nadalje je tov. Vlado Kreft orisal namen tekme žanjic ter poudarjal važnost kmetskega udejstvovanja za naša kmetska dekleta.
Nato so se zabliskali srpi naših pridnih
vidim v Tvojem žalostnem koncu tako narejenem, tako izsiljen zaključek usode, da sem zaprepa-ščen. Kakor da Ti je bila od vsega začetka dana ta pot ir odmerjen njen začetek in konec; Ko se je edinstvenost Tvojega značaja zaleske-tala, se je tudi že izčrpala. Takim ljudem kakor si Ti, Janže, morda res ni sojeno dolgo živeti.
Kako si bil pravzaprav nepraktičen. Niti enkrat v le*ih, ko sva se poznala in govorila o vsem mogočem, mi nisi povedal, da si Preporo-dovec, da si prečepel tri leti z Endliherjem v graških ječah in stal pred vislicami za našo stvar. In to v času, ko so Te zmerjali za »temni element« in ko se je prej kedaj tako sumljivo jugoslovanstvo tako bohotilo in ko se je toliko kričalo o edinolegitimiranosti slovenskih državo-tvorcev. Ti pa si imel legitimacijo v žepu, pred katero bi obledeli Tvoji obrekovalci in se niti spomnil nisi nanjo!
Danes vidim, da značaji kakor si Ti, dajejo šele narodu vsebino in pravico do življenja. Ze samo s tem, da jih je rodil, dokazuje, da je življenja vreden. Taki značaji mu šele vžive megleno sliko in izrišejo ostrino reliefa.
Kako malo imamo Slovenci iniciativnih ljudi. Kako nam primanjkuje politične fantazije. Danes Ti lahko povem, Janže, da sem Te občudoval, v kako široke kroge so segale Tvoje misli, kaka obzorja si zamogel obseči. Jaz sem pridobil, če? sem se razgovarjal s Tabo; in po tem edino mi je soditi vrednost človeka. Ti si bil izmed redkih, ki so lahko porajali sami iz sebe, originarno in intuitivno. V tem pa je pogoj in jamstvo vodje in državnika.
Ta poglavitni pogoj si imel; zato je Tvoja smrt izguba ne le za nas ožje Tvoje tovariše, temveč za ves narod. Zato je tako žalostno, da je omagala tolika latentna energija. Vsi smo za nekaj revnejši .postali..
deklet. Prvenstvo si je priborila z 22 točkami tov. Julika Šek in prejela za to lepo nagrado. Tovarišici prvakinji in ravnotako ostalim trinajstim tekmovalcem iskreno čestitamo!
Ižansko okrožje. Zastopnice tukajšnjih društev so sklenile na svoji seji, ki se je vršila v nedeljo dne 29. t. m. da priredijo na Igu gospodinjski tečaj za konserviranje in vkuha-vanje sadja in zelenjave. Tečaj se bo vršil od 19. do 26. avgusta.
Dekleta, ki se žele udeležiti tečaja, naj se prijavijo pri svojih društvih.
Sv. Lenart nad Laškim. Društvo kmestih fantov in deklet v Sv. Lenartu nad Laškim javlja, da priredi 12. avgusta ob pol 3. uri popoldan veliko tekmo koscev, s sledečim dnevnim redom: Povorko otvori godba, za njo govorniki, na to kosci, za njim konjenica in vozovi s fanti in dekleti, ki izvršujejo na vozovih razna kmetska dela. Na dostopnem mestu otvoritveni po »dr a v in govori. Po končanih gvorih se začne tekma koscev in razdelitev nagrad. Nato prosta zabava. Na predvečer 11. avgusta ob pol 10. uri zaaiganje kresa, streljanje s topioi, spuščanje raket in godba. Prijatelji kmečkega pokreta, 12. avgusta vsi v Sv. Lenart. V slučaju slabega vremena se tekma z veselico preloži na 19. avgusta z istim sporedom.
Mlvinki
Pravilno vzgojen in resnično izobražen človek ne izrablja tvornih sil drugih ljudi v svojo korist, ampak jih vzgaja za trajno skupno delo za občno blaginjo.
Kdor hoče poznati velikost kakega predmeta, ne sme meriti njegove sence ob nizkem ali visokem stanju solnca, ampak mora meriti predmet sam.
Zmagoslavje je le tedaj veselo, kadar je bila poražena krivica; žalostno pa je, kadar pod njim ječi podlegla pravica.
Zenitev je podobna igranju v loteriji: mnogo stav, pa malo dobitkov.
Kljub vsemu pa si nekaj trajnega le dosegel, kar tudi čas ne bo izbrisal.
Ti si bil prvi, ki je pri nas pokazal na slovenskega bajtarja, na kmeta delavca in agrarnega interesenta. Ta slovenski bajtar, najemnik, ta mali človek, zaostal fizično, kulturno in moralno, politično neaktiviziran in pritlačen, ta se je ob Tvojem klicu zganil. Prvič v naši zgodovini. Šele sedaj je začel premišljati. Cel nov stan, po številu večina prihaja oprezno in boječe na pozornico našega javnega življenja.
Ta stan, na katerem lahko res z žalostjo še danes študiramo neposredno posledice fevdalizma in materialne odvisnosti, se probuja v življenje. Samo s tem že pa dobivajo perspektive slovenskega kulturnopolitičnega življenja čisto nove konture in njega razvoj danes še nepredvidljive, komaj zaslutene možnosti.
To je, Janže, Tvoja zgodovinska zasluga, ki Ti je ne bo mogel odreči nihče. S tem sd prinesel nov pogled v naše javno življenje in nas vse obogatil.
Mi smo vsi radi gospodje, Janže. Tudi naš samostojni kmet hoče biti in je po svoji duši gospod. Ti pa si stopil k temu res ponižanemu, nerazvitemu res revnemu človeku. Začudil sem se, ko sem slišal, da si doma iz kmetije; koliko resnično socialnega čuta je moralo biti v Tebi, da si našel srčen kontakt s slovenskim bajtarjem!
Bodi kakorkoli.
Bodi, da si bil preveč trdoglav, preveč agresiven, da si se prehitro skregal in premalo znal počakati. Eno je gotovo. V Tebi smo izgubili Slovenci mladega, iniciativnega inteligentnega kulturnega borca. Borca, hi je imel po svojem znanju in po originarnosti svojega značaja pravico soodločevati o usodi svojega naroda. :
Zato j.e tragično, da si odšel prezgodaj
žVevžce
*
Ban dr. Marušič je prekinil svoj dopust in zopet prevzel svoje posle.
Posojilo hmeljarjem r Savinjski dolini. Privilegirana agrarna banka je na svoji seji dne 20. julija t. 1. dovolila posojilnici v Žalcu skupni kredit v znesku 1 milijona dinarjev. Iz tega zneska bo posojilnica dajala hmeljarjem kratkoročne kredite. Posojilo je bilo dovoljeno zlasti na podlagi stvarno utemeljene potrebe in po krepkem zavzemanju za hmeljarje od strani odbornika PAB tov. It. Ažmana. Okolnost, da je posojilnica lanskoletna kredit v celoti vrnila še pred rokom, je predlog Ažmana močno podkrepila.
Svečan pogreb generala Maistra. Truplo na svojem letovišču na Uncu pri Rakeku umrlega generala Maistra so pripeljali skozi Ljubljano v Maribor pretekli petek. V Ljubljani se je avtomobil s krsto pokojnika ustavil pred uršulinsko cerkvijo, kjer je cerkvene obrede opravil škof dr. Rozman v navzočnosti zastopnikov oblasti in najodličnejšega občinstva. V Mariboru pa je bil 6večan pogreb v soboto. Pogreba, ki ga je opravil mariborski škof dr. Tomažič s številno asistenco, se je udeležilo nad 25.000 ljudi iz mesta in okolice.
Maft utonila pri reševanju otroka. V vasi Loka pri Novem Sadu je padel sinček 36-letae Katarine Atanackovič v jamo, polno vode. Mati je skočila za otrokom v vodo in začela ob enem klicati oa pomoč. Ljudje so otroka rešili, mati pa je utonila.
Požar v Božakovem v Belokrajind bi bil pretekli teden kmalu uničil celo vas. Gasilcem pa se je z velikim naporom le posrečilo ogenj omejiti. Ogenj je bil, kakor pravijo, podtaknjen.
Ponarejevalec denarja pod ključem. Na Krki so prijeli orožnika te dni nekega D., ki je bil osumljen tatvine moke. Pri hišni preiskavi pa bo našli pri njem tudi modele za ponarejanje kovancev po 50, 20 in 10 dinarjev. Ponarejevalca eo zaprli.
Obmejni stražniki so obstrelili pri Št. Ilju 26-letnega Franca Baumana iz Kugelberga, ker se na poziv straže ni ustavil.
Svoj muzej »i bo ustanovila ljubljanska mestna občima. V ta namen je občina kupila nekdanjo Auerspergovo palačo od banske uprave.
Nesreča 12 Sejmarjev. Na sejem v Semiču se je odpeljalo iz Novega mesta in okolice 24. t. m. 12 sejmarjev z avtomobilom. Avtomobilu pa so pri nekem klancu odpovedale zavore. Nekaj sejmarjev je poskakalo iz drvečega voza; ti so vsi več ali manj poškodovani. Brez poškodb pa so ostali oni, ki sc ostali v vozu, za kar se imajo zahvaliti samo spretnosti šoferja Stanka Trošta.
Zaradi bolezni se ni moglo poročiti v Zagrebu 10 ženinov, ker niso dobili zdravniškega spričevala, kakor ga predpisuje novi zakon o pobijanju spolnih bolezni.
Dve ae8reči. 42-letnega posestnika Ivana Čudna iz Dragomera je brcnil konj v trebuh, da so ga morali oddati v bolnišnico. — Posestnik Anton Urbanja iz Kokošenj se je ponesrečil s kolesom in je dobil težke poškodbe po vsem telesu.
Tako je, kakor smo rekli. Ko so objavili povišanje carine na kavo, smo mi prerokovali, da bodo ljudje pili manj kave in da ne bo državna blagajna s to podražitvijo nič pridobila, ampak da bo izgubila. In res kaže najnovejša statistika znatno zmanjšan uvoz kave: letos smo uvozili kave le 287 vagonov, predlanskim pa še 376 vagonov1
Hud vihar v Mariboru. V nedeljo popoldne se je vlila nad Maribor huda nevihta s silnim viharjem, ki je razkrival strehe in lomil drevje ter povzročil veliko škodo zlasti po vrtovih. Nevihta je trajala dobre pol ure, potem pa je zopet posijalo solnce.
Posurovelost. Nekje pni Konjicah so neznani suroveži hoteli ustaviti avtomobil, s katerim se je vozil neki trgovec iz Čakovca domov na Bled, s streli. Sreča je bila, da niso zadeli nič. Suroveži zaslužijo občutno kazen.
Dober tek imajo Mariborčani. Pojedli so namreč lani 3,746.786 kil mesa — na enega prebivalca pride na dan skoraj 30 dek! — in 4 milijone 200.000 kil kruha. Vseh živil so pojedli za več ko za 50 milijonov dinarjev.
Neznano utopljenko so potegnili orožniki iz Save pri Rajhenburgu. Ženska je stara okoli 30 let. Na robcu so našli ulite črke »M. T.«
Iz zapora je pobegnil Karol Kokalj, ki je bil zaradi taitvine zaprt na okrajnem sodišču na Brdu.
Občinske volitve v Trbovljah. Pri občinskih volitvah v Trbovljah je dobila lista g. Klenov-ska 1575, lista g. Korena pa 842 glasov.
Tri pare volov so zaplenili obmejni stražniki pri Sv. Kumgoti tihotapcem, ki so hoteli vole prodati v Avstrijo.
Za 10 milijonov dinarjev škode je napravila nevihta, ki je divjala pretekli ponedeljek nad Halozami. Uničen je skoro ves vinski pridelek, pa tudi drugi poljski pridelki so trpeli, zlasti koruza.
Prosvefa
Kmetijska šola na &vmu
Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu je za novo šolsko leto, ki se prične 15. septembra, praznih še nekaj mest, zato se podaljšuje rok za vlaganje prošenj do 15. avgusta t. 1.
Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo ostali po končanem šolanju na kmetiji.
Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane z Din 5-—, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Granu pri Novem mestu.
Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopajo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjavo staršev, odnosno varuha (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezna izjava staršev
V živinskem hlevu zaprt otrok. Zakonca H. v Slapah pri Sv. Barbari v Halozah sta imela svojega baje slaboumnega 11-letnega sina Jakoba zaprtega v hlevu. Orožniki, ki so za to zadevo zvedeli, so res našli otroka v hlevu popolnoma zanemarjenega in polnega krast in mrčesa. Orožniki so žalostni slučaj ovadili sodišču.
Kathreiner Kneippova sladna kava je s svojo kakovostjo in izdatnostjo nenadkriljival Pazite na tovarniški znaki
Prijet tat. 17. julija so neznani zlakovci vlomili v občinsko blagajno v Sevnici. Orožniki so sedaj dognali, da so vlomili trije »znanci« policije: neki Mlakar iz Štajerskega, neki Braljak iz Bosne in neki Pržič iz Dalmacije. Ptžbč se je pojavil pred nekaj dnevi tudi v Šmartnem pri Litiji, kjer je ukradel aktovko iz avtomobila trgovskega potnika Svaleta z vsebino 8000 Din. Pržiča je pa prijela ljubljanska policija takoj po njegovem prihodu v Ljubljano.
Mati predsednika vlade g. Uzunoviča je umrla te dni v Nišu v visoki starosti 90 le*. Bila je najstarejša meščanka v Nišu. Do vojne je živela srečno v krogu svoje družine: imela je 6 sinov in dve hčerki, ob koncu vojne pa ji je umri mož in samo dva sina sta še ostala. Blago ženo bodo vsi oh-nmili v častnem spominu.
ali varuha (kolek 2 Din), ki reflektirajo na ba-novinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem primeru pa da povrnejo zavodu prejeto podporo iz javnih sredstev. Navesti je tudi točen naslov in zadnjo pošto.
Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola.
Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po zdravniku zavoda.
Oskrbnina znaša do preklica od 25 do 300 dinarjev mesečno po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno naprej. Prosilci za bamovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in izkazilo o višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Obenem pa
ffcspodciggfvo
C gnojenju in rastlinskih hvanilih
Vsakemu kmetovalcu je znano, da daje zemlja po večkratnih žetvah vedno manjši donos in to zato, ker odnašamo z žetvijo istočasno iz zemlje hranila, ki bi naslednji posetvi bila lahko v korist, v resnici pa je vedno manj hrami 1 in tudi manj donosa.
Vpliv ogljikove kisline, kisika in vode v zvezi z obdelovanjem in delovanjem živih organizmov (mikrobov in višjih rastlin) povzroča, da se neprestano odvajajo raztopljene spojine iz neraztopljivih kamenih drobcev v zemlji in to potom razkrajanja. Iz kojtnna postaja nenehoma drobna (zdrobljena) gruda, v kateri se nahajajo hranila; vendar je ta količina premajhna, da bi zamogla posetev donašati zadovoljiv donos.
Z ozirom na dosedanje ugotovitve je naša želja, da dobimo primeren donos, če pa hočemo to doseči, moramo gnojiti, t. j. mi moramo povrni® zemlji cuna hranila, ki so jih prejšnje poset ve odnesle. V resnici, del hranil nadoknadimo z dobrim obdelovanjem, po starem izreku iz prakse: dobro obdelovanje je polovica gnoja, toda obdelovanje brez gnojenja ne prinaša kmetovalcu pod nobenim pogojem koristi.
Da vemo, katera hranila so zemlji potrebna, jih hočemo vsaj v glavnih obrisih na tem mestu predelati in posamezne važne točke posebno podčrtati.
V rastlini se nahaja precejšnja količina vode (70% od oelotno težine), radi tega je voda glavni sestavni del rastline. Če se rastlina posuši, dobimo potom analize organske (ogljik, vodik, kisiiik, dušik) in mineralne snovi, ki tvorijo pepel, namreč rastlinski. V tem pepelu se nahaja: fosforjeva kislina, kalij, apno, kremenova kislina, žveplena kislina, magnezij, natrij in železo.
Vse te spojine mora rastlina vzeti ali iz tla ali pa iz araka. Iz zraka dobiva direktno kisik in ogljikovo kislino, vsa ostala hranila (pa tudi dušik, ki ga je precej v zraku) pa srka iz zemlje s pomočjo korenin. Da se zamore rastlina posluževati omenjenih hranil, se morajo ona nahajati v grudi v taki obliki, da so docela sprejemljiva.
Vsa zgoraj omenjena hranila niso enako potrebna za rastlinski raavoj, temveč razlikujemo neobhodno potrebna in koristna hranila. K neobhodno potrebnim hranilom spadajo: žveplo, železo, apno, magnezij, fosforna kislina, kalij, dušik, kisik, vodik in ogljik; koristna hranila pa so: kremenova kislina, klor in natrij. Končno moramo pripomniti, da so hranila lahko tudi škodljiva, če se nahajajo v preveliki količini v zemlji.
L. J.
iiaj zaprosijo za podporo še sire&ki kmetijski odbor. Izkazilo o višini prispevka kmetijskega odbora je priložiti prošnji.
Drž. nižja gozdarska šola v Mariboru
Šolsko leto 1934/35 — na drž. nižji gozdarski šoli v Mariboru bo pričelo dne 1. oktobra 1934. Sprejemali se bodo nanovo samo gojenci za enoletno šolo. Za sprejem v to šolo je potrebna z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Oni kandidati, ki bodo sprejeti, bodo morali s sprejemnim izpitom dokazati, da imajo znanje v osnovnih šolskih vedah.
, V to šolo se bodo sprejemali predvsem sinovi malih in srednjih gozdnih posestnikov, ki ostanejo doma kot gospodarji, in potem tudi oni .kandidati, ki imajo že nekaj gozdarske prakse.
Kandidati, stari izpod 16 let in nad 24 let se ne bodo sprejemali.
&ola je združena z internatom. Oskrbnina za internat znaša mesečno Din 500-—. Pridnim in .ubogim prosilcem se bodo dovolila po možnosti |do polovice prosta mesta.
Prošnje je vložiti do 15. septembra t. I. pri upravi šole, ki daje vsa potrebna pojasnila.
Praviilno kolkovanim lastnoročno pisanim prošnjam je priložiti: a) krstni list; b) domov-nioo; c) zadnje šolsko izpričevalo, odnosno od-pustnico; č) nravstveno izpričevalo za one pro-sdloe, ki ne prestopajo neposredno iz kake šole; d) zdravniško izpričevalo, s katerim je dokazano, da je prosilec telesno in duševno sposoben za gozdarsko šolo; e) izjavo staršev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja.
Sreski kmetski odbor v Novem mestu bo podprl letos z denarnimi podporami kmetske fante in dekleta iz sreza, kateri nameravajo posečati Kmetijsko šolo na Grmu in gospodinjsko šolo na Mali Loki. Prošnje za podelitev podpor je poslati do 15. avgusta na Sreski kmetijski odbor v Novem mestu.
Soln carica
/ Poleti se prav pogosto pojavljajo slučaji solnčarice, ki pa nastopa lahko v najrazličnejših oblikah.
Solnčarica se pojavi rada pri ljudeh, ki na solncu naporno delajo, a težkega dela niso vajeni. To se rado dogaja mladim vojakom pri napornih marših poleti. Kolikor bolj vlažen je zrak, toliko večja je nevarnost solnčarice, ker se človek v vlažnem zraku ob sopari težje poti kakor v suhem zraku.
Solnčarica se pričenja s hudim glavobolom, in če ne pride kmalu pomoč, se zgrudi človek nezavesten na tla. Telo se zvija v krčih, zobje so stisnjeni, koža postane neobčutljiva in dihanje je težko.
Na drug način se javlja solnčarica s silnim pctenjem. Bolnik postaja vedno bolj bled, ustnice postajajo višnjeve, oči se izbulijo, žile se nabreknejo, dihanje je mirno, ampak vedno slabotnejše, dokler se človek ne zgrudi.
Najhujše pa je, če začne človeka mučiti nenadoma silna žeja, na kar pade bolnik v nezavest, ki traj lahko več dni in se konča s smrtjo, ne da bi se bolnik zopet zavedel.
Vzroki solnčarice še niso natančno znani, verjetno pa je, da jo povzroče kemični solnčni žarki.
Kot dobro sredstvo proti solnčarici priporočajo vsled tega podlogo iz rdečega blaga na pokrivalih, ker rdeča barva kemične solnone žarke odbija.
Črni Mesija
Brezposelnost je tudi v Ameriki velika. Kaj se pravi biti tedne in mesece brez zaslužka, je skusil tudi zamorec Enerton Gill, ki je bil nekaj let kot vratar v neki veliki to varni čokolade zaposlen, a lepega dme odpuščen iz službe. Ko je ugibal, kako bi zopet prišel do kruha, je prišel na »srečno« misel, da bi ustanovil novo vero, kar se v Ameriki dogaja vsak dan. Mož je res ustanovil novo vero in začel pripovedovati svojim rojakom, da ga je sam Mojzes izvolil za »velikega Mesijo«, ki bo zdravil slepe in hrome. Ljudje so kmalu začeli prihajati v njegov »tempel«? kjer so se morali podvreči različnim ceremonijam. Nekateri so trdili, da so res ozdravili in to je zamorčev sloves še bolj dvignilo. Nekega dne pa je prišla k njemu tudi neka »bela« Amerikanka, kateri je računal en dolar za zdravljenje. Ta račun pa je bil povod, da je moral mož pred sodišče zaradi mazaštva. Kakor hitro pa so ljudje iz časopisov izvedeli za zamorskega čudodelnika, so začeli trumoma vreti k njemu, tako da je z lahkoto plačal od prostovoljnih darov 500 dolarjev denarne kazni in danes mož prav dobro živi.
Ko prečitaš Kmetski list, daj
ga prečUati tudi sosedu In mu priporočaj, da si ga naroči. Celoletna naročnina znaša samo 30 dinarieo.
Zastopniki velikih in malih sil pri konferenci za odpravo korupcije v državah srednje Evrope.
Tospotu
800 ljudi je umrlo zaradi vročine pretekli teden v Zedinjenih državah.
Strašna letalska nesreča v Nemčiji. Švicarsko potniško letalo »Curtisa-Condor« je pretekli petek pri mestecu TuttMngeo padlo iz višine 1000 metrov na tla. Letalo se je popolnoma razbilo, 12 oseb pa je bilo mrtvih.
Najmočnejše letalstvo si hočejo zgraditi Ze- . dinjene države. Tako je sklenil odbor za oboroževanje in vse kaže, da bo vlada ta sklep odobrila.
Zloglasnega ameriškega bandita Dillingerja,
ki je po mili volji plenil banke in veletrgovin«, je policija ustrelila v Chicagu, ko je ravno zapuščal neki kino. Izdala ga je neka ženska, ki je dobila od policije 15.000 dolarjev nagrade.
Nad 1100 novih doktorjev vseh vrst je preteklo šolsko leto zapustilo dunajsko vseučilišče. Lepo število novih doktorjev so dala seveda še druga avstrijska vseučilišča. Vprašanje pa je, kje bodo vsi ti toktorji našli zaposlitev in kruh. Čudino torej ni, če se javljajo pravi dn pristni doktorji na Dunaju za službe sprevodnikov na cestni želeanici!	<>.
žuželke naj rešijo kanadske gozdove. Obširnim gozdovom v Kanadi grozi velika nevarnostjo zaradi nekega mrčesa, ki dela veliko škodo zlasti smrekam. Angleški učenjaki pa so do-gnali5 da žive v vzhodni Evropi žuželke, ki ta mrčes uničujejo. Iz Kanade je res odpotovalo več profesorjev v neko vae na Ogrskem, kjer sp nabrali nad 300.000 teh žuželk in jih vzel,i s seboj, da jih spuste v Kanadi nad škodljivi mrčes.
61.0€0 glav živine so postrelili doslej ameriški pastirji (»kovboji«) v državi Teksas zaradi silne vročine. Na dan pobijejo do 1000 glav. če bo vročina še kaj časa trajala, bodo izvozili iz Teksasa nad 1 milijon živine.
Pasja kri kot zdravilo. Znano je, da vbrizgavajo dandanes zdravniki bolnikom, če je treba, sorodno kri drugih ljudi, da rešijo bolnica smrti. Ruski zdravniki pa so poskusili vbrizgavati bolnikom pri nekaterih boleznih tudi pasjo kri in to, kakor poročajo, z odličnimi" uspehi.
Najdražji slamnik na svetu ima Amerikanec Viljem Leeds. Ta mož je ^napovedovalec« prt neki radijski oddajni postaji. Svojega slamnika ni dail nikdar iz rok, tudd pri svojem poslu ne. Ko pa je nekoč oddajal v radiopostaji svoje predavanje neki znameniti ameriški učenjak, ga je prosil Leeds za njegov lastnoročni podpis; ker pa ni imel papirja pri roki, mu je pomole! slamnik s prošnjo, naj se podpiše kar na slamnik. Ta dogodek je napotil Leedsa, da si je poiskal za svoj slamnik še toliko podpisov slavnih mož, kolikor je šlo nanj. Slamnik ima danes zaradi teh podpisov veliko vrednost in Leeds ga je dal zavarovati za 15.000 dolarjev.
Kmetska posojilnica Sn!ic
mammmmmmmmmmmt^mtmmm reg. zadruga z neomejeno zavezo mmmmmmmmmmmmsmmm.
v € j ubijam9 1yvševa (Dunajska) cesta IS (v lastni palači)
obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka
Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge jI Poleg lastnega premoženja Jamči za varnost vlog nad 6.600 narastle na	nad Din 2B0 milijonov I zadrugarjev neomejeno a vsem svojim premoženjem, kar
izkazane rezerve znašajo „ „ 10 „	| predstavlja milijardno jamstvo ln popolno varnost vseb vlog
7.
8.
9.
10.
avgusta: v Dolali pri Litiji, Trbovljah, Loki pni Zidanem mostu, Krki, Ptuju, Lembergu, Orni, Gori pri Ribnici, Krašnji, Vrhovcu, Celju, Martjaneih.
avgusta: v Ptuju, Dol. Lendavi, Draškovcu. avgusta: na Studencu pri Krškem, avgusta: v Žužemberku, Radečah pri Zidanem mostu, Vel. Slevci pni Vel. Laščah, Ljutomeru, Turniščn.
avgusta: v Dvoru, Rovtah, Dobu, Železnikih, Kamna gorici, Igu, Travi, Podčetrtku, Sv. Lovrencu na Temenici, Lučah, Brežicah, Gor. Radgoni, Sv. Barbari, Sv. Mariji v Jarenini,
Sv. Lovrencu na Ptujskem polju, Trbovljah, Sv. Lovrencu v Puščavi, Slov. gradcu, Raz-križju pri Ljutomeru, Cirkovljanih, Raoki, Kaniži. 11. avgusta: Senožečah.
Valute
ameriški dolar
nemška marka švicarski frank
1 angleški funt 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira
Din	33-90
Din	13-20
Din	1110
Din	172*—
Din	2-25
Din	1-42
Din	2-92
ZAHVALA
Težko nas je zadela nenadna izguba našega predobrega in nenadomestljivega tatička, sina, brata itd.
dr. Janžeta Novaka
V veliko tolažbo nam je bilo odkritosrčno sočustvovanje brezštevilnih pokojnikovih prijateljev, tovarišev in znancev, ki so mu tudi požrtvovalno priskočili na pomoč že ob nastanku bolezni, poskrbeli za njegov prevoz v domači kraj, ter nam pomagali, da je bila pokojnikova zadnja pot nad vse lepa in častna; iskreno se jim za to zahvaljujemo. Posebej izrekamo prisrčno zahvalo gg. govornikom za v srce segajoče poslovilne besede, Bežigrajskemu pevskemu društvu in pevskemu zboru tovarišev iz Beričevega za krasne žalostinke, številnim darovalcem krasnih vencev, vsem ustanovam in organizacijam, ki so počastile pokojnika na njegovi zadnji poti korporativno oziroma po svojih delegacijah ter končno vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku.
Ponovno vsem — tisočera hvala!
Žalujoči ostali.
Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. maja
1934, se mora do nadaljnje odredbe dodati še 28 Yi% na ime »primac.
Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8*60 dinarjev.
"Radio
Nedelja., 5. avg.: ob 9.15: Reportaža sokol-skega sprevoda iz Zagreba — ob 16: Reportaža II. sokolske javne telovadbe iz Zagreba.
Ponedeljek, 6 avg.: ob 19: Ob 15 letoici osvobojenja Prekmurja II. (V. Novak) — ob 19.30: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna).
Torek, 7. avg.: «b 19.80: MIl!^«^ posojila (Miki Piki) — ob 20: Stritar Bogdana poje ciganske pesmi. Vmes harmonika solo, g. Magister.
Sreda, 8. avg.: ob 19: Bajeslovje naših slovanskih pradedov (Fr. Terseglav).
Četrtek, 9. avg.: ob 19: Nekaj zabavnega Vam bo povedal Mirko Kunaič.
Petek, 10. avg.: ob 19.30: Po loškem go-spodstvu (Ante Gaber).
Sobota, 11. avg.: ob 19.: Koroška ura (gospod Modeirndorfer) — ob 19.30: Zunanji politični pregled (dr. Jug).
m ju'""	■mmuiimibb—
EIHSSMtfl
mh wsLlrqov$k£, uradne,,ivklam Tli ne,časopise, knjige. večdar ^HPnmitisk hitov in točeni!
TISKARNA MERKUR
L1UBUANA GREGORČIČEVA«25
%[-25-&^<iqmm:7iskamalUerkur.
KTecd.itni xiM.vcd. trgovine in industrije
DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI D(
reg. zadr. z neomejeno zavezo	.
v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica sL 1
Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka
VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 4% brez »dpovedi, po 5% pri tromesečni odpovedi. — JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog. Strankam undi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje na poroštvo, na vknjižbo in na zastavo premičnin in vrednostnih papirjev in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—127» in od 3--4V.. ^ ob sobotah in dnevih pred praznikiod 8—121/,'	_____ _	Podružnich KAMNU — MARIBOR
Stanje vlog: Din 35,000.000—. Rezerve Din 1,20D.000a—.
Ljublj CLViCL
Prešernova ulica štev. 5C (v lastnem poslopju)
Brzojavke: Kredit Ljubljana - Telefon štev.: 37-83,37-84,37-85; interurban: 37-81,37-82 PETERSON INTERNATIONAL BANKING CODE Chvestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedeposit i. t. d«
.........................................I I "TmfiMM-""^^"1^^^^™
9148534853534853235348485300535323234853532353234848485353002323530053232323484853234848535353532323485353235348232348532323234853235348535348535353482353234802235353235323235353234823902348482348484823900053232323484848232323535300