Stv.23.
V Mariboru 4. junija 1874.
Tefcaj YIII.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3gld. —kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar N.ivak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, nepla č.mi listi se ne sprejem jo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., in vsakokrat za kolek 30 kr.
Udje kat. tiskovnega društva
so povabljeni k občnemu letnemu zboru, ki se bode obhajal 10. t. m. to je, prihodnjo sredo ob 10. uri predpoldnč v vrtni dvorani gostilnice „zur Stadt Wien."
Društveni odbor.
Prosimo več zdrave politike, pa manj šepave teologije!
Da je vredništvo „Narodovo" s politiško vednostjo že zdavnej pri kraji, se ne da več tajiti; kajti že kakih par let sem se suče v politiškib vprašanjih, kakor petelin na strehi, ki ga veter sem ter tje maja. „Narod", nekdaj navdušen federalist, vleče zdaj jartn s centralisti in ž njimi vred se očitno roga od Čehov predloženim fundamentalnim členkom. Nekdaj ves goreč za zedinjeno Slovenijo, je zdaj že davno o njej umolknil, kajti dal se je po dr. Razlagu prepričati, da male deželice ne morejo prenašati preveč avtonomije! Od tak6 podučijivega vredništva se toraj še pričakovati sme, da se bo dalo nemčurskim Prusakom v Ljubljani še podučiti, da bi Slovenci ne mogli nikoli bolj varno napredovati, kakor če bi prišli pod Bismarkovo varuštvo in šibo. Vsaj je Bismark najboljši prijatelj pravoslavnih Rusov, krutih sovražnikov kat. cerkve; tedaj se gotovo pod njegovimi peruti za slovensko narodnost ni bati nijene pogube; le očiščena bi bila do korenine „klerikalcev" in „jezuvitov", in to je voda na mlin „Narodov."
Ker mu tedaj s politko ne gre več po sreči, se je spravil „Narod" v novejšem času nad b o-goslovje, češ, to je polje, kjer se sme svobodno lagati in obrekovati brez strahii, da se pride z državnim pravdnikom v neljubo dotiko, in vrh tega se še z lehkim trudom zasluži venec svobodomiselnosti in naj čistejšega liberalizma.
¡J<F" DenaŠnji list ima za prilogo:
Sicer pa „Narodovi" možje „niso zoper vero", kakor so se že stokrat pridušili, in tedaj jim moremo že verjeti; ampak ravno, ker so vsi goreči za vero, si toliko prizadevajo, da bi jo očistili vseh klerikalnih peg in jezuvitovskih madežev in jo zlasti rešili iz oblasti rimskih papežev, kteri so po „Narodovem" nauku naj veča nesreča za krščansko vero in za slovansko narodnost. Da so pa „Narodovi" možje skoro še bolj, kakor za ka vero, vneti za vero in obrede pravoslavnih tarc vercev, se ne bode nihče čudil pri njih znanem nagnjenji k ostremu življenji; kajti pri staro-vercih najdejo več in bolj ostrih postav, kakor pri katoličanih.
Prav zato so se pa tudi sv. Oče s svojo najnovejšo okrožnico do Rusinskih škofov hudo zamerili pri „Narodu", kteri jih v svojem 122. listu po svoji šegi prav dobro ošteva.
„Narod" najpoprej pokrega papeža," da govorijo „v tonu, v kterem ustanovitelj kršč. vere govoriti nij imel navade." S tem „Narodovci" kažejo, da so sv. pismo še pač malo brali, sicer bi vedli, da je Kristus pastirje, ki niso pri pravih vratih v ovčji hlev prišli, še vse drugače imenoval; on jih imenuje naravnost „zgrabljive volkove." — „Narod" pravi, da je „skušal Rim že apostola Cirila in Metoda preganjati" zavolj slovanskega bogočastja. Resnica pa je, da ni Rim „skušal jih preganjati, ampak da je bil Metodij od zavid-nih sosedov v Rimu tožen.*) Ker papež ni vse-gaveden, je pozval Metodija na odgovor, in ga ni spoznal kar za nekrivega, ampak ga je s pohvalo in še z večimi pravicami nazaj poslal na Moravsko, ter prav pri tej priliki potrdil rabo slovanskega jezika pri bogočastji. — „Narod"
*) V molitveniku, od Eimske stolice potrjenem, se bere: „Sovražnik pa je zavidal obilni sad in zasejal lulike. Metodij namreč, zapleten v zanjke zlovoljnih, moral je v Rim potovati, kamor je bil poklican. Ko je pa tukaj uja nauk odobren in pohvaljen bil, so mu papež Joan VIII. vladanje škofijo vuovič potrdili.' (Prop. La-vant. pag. 116.)
,Popis ročne mlatilnice na cveke."
pravi, „da slovanska liturgija v Rimu ni po godu in po srci"; in vendar sv. Oče prav v tej okrožnici, ktero „Narod" graja, hvalijo slovansko bogočas tj e Rusinov in škofom strogo naročajo, ga braniti in varovati. „Narodovi" bo-goslovci menda tudi o tem nič ne vedó, da ako je enkrat kterakoli liturgija pri tem ali onem narodu od Rimske stolice dovoljena, posamni duhovni po lastni volji od te liturgije odstopiti ne smejo; tedaj se morajo tudi Rusinski duhovni slovanske liturgije držati, in se ne smejo latinskega obreda posluževati. *) — „Narod" se tudi nad tem huduje, da sv. Oče tako ostro govorijo zoper duhovnike, kteri rusinsko liturgijo skušajo „kaj razviti in očistiti". S tem kažejo „Narodovci", da so tudi v cerkvenem pravu slabo podučeni, sicer bi morali vedeti, da velja v kat. cerkvi od nijene strani oporekano pravilo, da spada oblast, ktere koli določbe v liturgiji dajati, med pravice poglavarja katoliške cerkve. In zares, kam bi prišli, ako bi bilo vsakemu župniku in kteremu koli duhovniku dovoljeno po lastni volji obrede spreminjati? Verniki bi pri Božji službi ne vedli več, ne kako odgovarjati, ne kako se obnašati, ako bi vsak duhovnik po lastni volji „očiščeno" bogočastje na župnijo seboj prinesel; zidali bi zares stolp Babilonski! — „Narod" ve tudi povedati o ,,narodnej zavednosti" Rusinov vsled njih slovanske liturgije. Nam je o tej zavednosti dosihmal prav malo znano; to pač vemo, da so Rušim in njih poslanci s celó redkimi iz-jemkami nemškim ustavakom do zdaj vedno služili kot slepo orodje za politiko, Slovanom pogubno. — Liberalni „Narod" nema nijene graje za Rusko razkolništvo, ki s siloj in pobijanjem kat. Rusine k razkolništvu sili; dosledno je, da tudi nijene pohvale nema za sv. Očeta, ki s takó možato besedo branijo svobodo verskega prepričanja Rusinov. — „Narod", ki je nekdaj slovenske „prvake", ki so zoper njegovo voljo hodili v državni zbor, toliko zasmehoval in pso-val zavoljo njih „koristolovne" politike (Utilitats-Politik), je zdaj sam postal od nog do glave ko-ristoloven politikar. On pravi: „Kaj bode vspeh tega papeževega pisma proti (?) Slovanom? Nobenega ne bo, ali pa baš čisto protiven od onega, ki ga Rim pričakuje. . . Kako je Rim pogubljal naše konfesijonalne postave. Kdo se je zmenil za to ? Nihče; potrjene so in Rim mora molčati in molči". — „Narodu" ni tedaj nič več mar z a nravnost in pravičnost principov, ampak le za hipno korist in vspeh tekočega dneva. „Narod" v svoji liberalni zaslepljenosti ne vidi in ne ve, da svetovna zgodovina svojih osodepolnih či-
*) Glej določbe vesoljn. zbora- Floretinskega od 1. 1439, postavo papeža Pija V. od 20. avg. 1566 in zlasti natanjčne ukaze papeža Benedikta XIV. od 26. maja 1742. V teh s€ med drugim bore ostra prepoved, da ne smejo grški duhovniki po latinskem, naši pa po grškem obredu sv. meše služiti in druzih svetih opravil opravljati. Primeri: Koessing. Lithurgische Vorlesungen pag. 381 sq.
nov ne izvršuje po letih in desetletjih, ampak mnogokrat se le po sto in stoletjih. Kolikokrat so za krajši ali daljši čas že obvladala najkrivič-nejša načela! Ali zgodovina je šla svojo pot; podrla je krivico in zopet na prestol postavila pravico; kajti dnh človeški ni ustvarjen za laž in krivico, ampak za resnico in pravico, in zato tudi krivica nikdar in nikoli ne more obvladati do konca. Zato nas tudi v našem prepričauji nikakor ne moti začasna zmaga lažiliberalnih principov sedanje dobe. Mi verujemo v večno veljavo resnice in pravice. Svet, ki že denes osupnjen gleda osodni polom krivih liberalnih principov v narodnem gospodarstvu, na ktere so liberalci še včeraj prisegali kakor na večni evangelij, bo nekega dnč — gotovo, ali kedaj, ne vemo, — še veliko bolj osupnjen gledal vesoljni strašanski polom lažiliberalstva na politiškem in vero-zakonskem polji. Takrat bo tudi v prahu že trohnela kratkovidna in ošabna politika „Narodovih" modrijanov; kat. cerkva pa bode zmagovalno svojo pot hodila v sredi narodov do konca sveta!
Gospodarske stvari.
Skrbimo živini za zdrave parklje in kopita!
Živali, ki na prostem živč in se morejo gibati, kolikor, kdaj in kje se hočejo, ne potrebujejo posebne skrbi za parklje in kopita. Tu je že po naravi za vse poskrbljeno, kar je zdravju parkljev in kopit potrebno.
Drugače pa je to pri hlevni in delavni živini. Tu se mora na parklje in kopita gledati, sicer nastanejo škode in zgube. Glavna načela, kterih se gre pri tem poslu držati, se dajo ob kratkem v sledečem razložiti: Prvo je: „P a r-klji in kopita naj so snažni". Na podplatih kopit in parkljev, če niso dobro iztrebljeni in porezani, se nabira nesnaga in blato vseh sort. To začne tu trohneti in gnjiti in napravlja pri konjih rožno gnjilobo (Hornfaule), pri ovcah pa gnjilo hromost (Moderliinke). Kakor hitro se kaj takega zapazi, gre parklje in kopita o pravem času do čistega iztrebiti in porezati in živini suho nastljati. Tako se ti bolezni najbolj v okom pride. Podkovanim konjem se morajo kopita vsak dan iztrebiti. —
Ker parklji in kopita od zgoraj navzdol rastejo, postajajo pri živini, ktera v hlevu vedno na enem mestu stoji, grdi in neukretni. Po strančh prihajajo predolgi in se vdirajo, pri prežvekovalcih se začni» navzdol zavijati, palec pa zmiraj naprej raste. To dela, da živinče slabo stoji in stopa, da šanta, da se stanje vicela (Fessel) menja in ravno tako tudi nastopanje. To je dostikrat vzrok vsakovrstnim boleznim na parkljih in kopitih. Toraj velja za drugo načelo to: „Kopita
in parklji se morajo od časa do časa po rezati in na palcu prikrajšati".
Da se kopita in parklji v dobrem stanu ohranijo, jim je posebnega namakanja treba, če hodi živina na pašo, ji takega namakanja parkljev in kopit nikdar ne primanjkuje, navadno tudi v hlevih ne, posebno živini s parklji in ne-podkovanim konjem. Podkovana kopita pa, posebno na prednjih nogah, le prerada suha in krhka postanejo in tako trpijo. Taka kopita potrebujejo toraj od časa do časa namakanja, kar se najlože z okladki iz ila, kravjeka ali lanene moke doseže. Tretje pravilo toraj je: „Kopita in parklji se morajo od časa do časa namakat i".
Pa vedna in prevelika mokrota bi zopet na kopito in parklje slabo delovala, posebno hlevna gnojnica kopito razjeda, zmehča in slednjič napravi, da začnejo gnjiti. Dostikrat nastane med parklji zagnjida (Kiauenspaltentztindung) in druge bolezni^ posebno pozimi. Toraj velja za četrto ravnilo: „Skrbi za suho nasteljo in pri ovcah tudi za suho ovčje dvorišče".
Kopita, s kterimi se na prej povedani način ravna, se morajo potem od časa do časa ma-zati z maščobo ali kopitno mažo. Konjem se ma-žejo kopita z raznimi mažami, da se tako bolje ohranijo, vendar pa mazanje namakanja še ne stori nepotrebnega.
Tudi tla, po kterih živina hodi in živi, imajo na parklje in kopita veliko veliko upliva. Konji, ki v močvirnatih nižavah živč, imajo slabejša, bolj grobovlaknata (grobfaserig) in nizka kopita ; oni pa, ki so po višavah na suhih in trdih pašah iz-rejeni, bolj trda, krepka in glasna kopita.
Podkovana kopita vlaga manj premaka, ker se ali malo ali cel6 nič tal ne dotikajo; nasproti se pa zadnje noge bolj premakajo od prednjih. Angličani so potrebo kopita namakati najprej spoznali in obrajtali. Izmislili so zato tudi marsi-ktere naprave, post. podplatne blazinice (Sohlen-polster), črevlje itd., kar pa je vse več ali manj bolj nepotrebno. Hlevna gnojnica je nevarnejša od druge vlage, ker po svojih obstankih do raz-krojitve in gnjilobe kopit pelje. Premočena kopita se morajo vsakokrat z mažo namazati. Kakor premočeno usnje posušeno prav prhko postane in se lomi, ravno tako tudi kopita. Navadno črn j en je kopit, če niso bila poprej lepo čisto iztrebljena, nima dosti vrednosti na sebi. S tem se dostikrat le po nesnagi maže, kajti maža deluje le po vrhu, kopita pa ne zmehča kakor se navadno misli. To stori le voda, maža pa brani, da se kopita tako naglo ne izsušijo, ker izhlap-ljenje vlage zadržuje, kakor firnež. Mast in loj sama na sebi ali pa pomešana po primeri z voskom, smolovcem (Theer) ali terpentinovcem je dobra maža za kopita. Nekteii imajo rajši navadni firnež. Tudi podplata se morajo včasih s terpen-
tinovcem namazati. Toraj velja za peto ravnilo: „Skrbi za primerno mažo za kopita".
Vsaka podkev tudi najboljša z časom kopito pokvari. Najbolje bi seveda bilo, ako bi se živali mogle brez podkev puščati, ali to je po mnogih naših krajih nemogoče, toraj mora gospodarju za poglavitno ravnilo veljati: „Skrbi konjem za izvrstno podkev". Podkve brez bradke (štole) so vsakako najboljše, pa se ne dajo pov-sodi rabiti. *) Celó napol podkev, ki le palec varuje, bi lahko zadostovala. Če je pa kopito pokvarjeno, se pa najbolje in najprej popravi, ako se konj nepodkovan na mokrotno pašo spušča.
Občni zbor banke „Slovenije", dné 28. maja v Ljubljani.
Nazočih je bilo 30 delničarjev, zastopajoČih 884 delnic. Podpredsednik, g. dr. Costa, pozdravi nazoče z nagovorom, v kterem omeni velikih težav, s kterimi se je banka „Slovenija" v prvi dobi svojega obstanka borila, ter je imela sovražnikov ne le v nasprotnem, timveč tudi v domačem taboru; morala je prestati čas dunajskega borznega poloma in splošnega denarnega pomanjkanja, vrh tega pa je imela v svoji sredi še črve, ki so jo najbolj spodjedali. Vsled tega se ni čuditi, da kaže današnja bilanca 61.799 gld. (po odbitih 17.185 gld. dobička pri oddelku za življenje) le 44.614 gld. zgube. A tega se ne smemo ustrašiti, kajti zdaj so premagane glavne težave, osebe, ki so bile banki na kvar, so odpravljene in posrečilo se je dobiti novega vodjo v osebi g. Blaške-ta, moža čistega imena in sijajnih zmožnosti, o kterem se smemo po pravici nadjati, da bo banko kmalu zopet spravil na pravo pot ter se bo škoda brž popravila, da bo bilanca koncem drugega leta vsa druga, povoljna. — Potem se je potrdila bilanca, spremenil neki paragraf, vrednost znamek nazočnosti (Prasenzmarken) stalno določila na 5 gld., ter se tudi dovolila remuneracija podpredsedniku s tem, da mu jo ima odmeriti opravilni svét. Dr. Bleiweis priporoča prihodnjemu opravilnemu svetu varčnost in previdnost, dozdanjemu pa izreka zahvalo, kteri pritrdi zbor enoglasno. Gospod Bezenšek se spominja marljivega, nesebičnega in društvu na vse strani koristnega delovanja podpredsednika, g. dr. Coste, in predlaga, da mu zbor izreče zahvalo za to, kar se tudi zgodi. — Za tem je volitev opravilnih svetovalcev, pregledovalcev računov in namestnikov.
Opravilni svetovalci so izvoljeni: Za predsednika gosp. Leopold knez S al m Reifer-scheid, za podpredsednika g. Jože Debevec, trgovec v Ljubljani, za svetovalce gospodje: Jurij Bezenšek, dr. Karol Bleiweis, Andrej Brus, dr. Gustav I p a v i c, France M i k u š, Miha P a k i č,
*) Za težko vožnjo in po klancih ali pozimi celó no; le pri konjih za jozdarjenje so take podkve najbolje, ker se kopitu najbolj prilegajo.	Vredn.
Andrej Pirnat, Franjo Ravnikar, France S c k o 11 m a y e r , dr. Fr. Sterger, Matej Žva-nut, Peter Ur h; namestniki: Andrej Jeglič, Šimen Obilčnik, Miha Starč, Jurij Tutek. Pregledovalci računov: Andrej Krem žar, Jan. Več, Hugon Tur\k; namestnika: Janez Fabi-jan, Fr. Potočnik. — H koncu obljubi dr. Costa, kteri se je bil zarad prevelikih drugih opravkov že prej odpovedal podpredsedništvu, banki še dalje svojo pomoč, kedarkoli je bo potrebovala, — obljuba, ktero sprejme zbor z velikim veseljem. — Vladni komisar pri zboru je bil gosp. Fr. Paller, c. k. namestnije svetovalec, zapisnikar gosp. dr. Munda. — Zbor se je po tem razšel z nado boljše prihodnosti. To smo posneli iz „Slovenca" v Ljubljani; pristavljamo še, da so se odpravile podružnice na Dunaji, v Peštu in Pragi, ki so največ primanjkljeja krive, ter bodo v teh mest-h le agenture, ki dobivajo le provizije. Podružnica v Trstu pa, ki je v prav dobrih rokah, ostane.
Gospodarske skušnje.
Kedar se tele odstavlja, je neumno ravnanje, če se pusti starki spred oči gnati, kajti skušnja uči, da krava tjeden do 14 dni potem rada ne je in tudi mleka le malo ali pa nič ne da. Od tega pa prihaja slabost na životu, vnetje vimena itd. — Kako tedaj storiti? Kdor le more, naj kravo dene v drug hlev in jej 3 dni dobro polaga; kdor pa le eden sam hlev ima, naj kravo v stran postavi, v jaslih ji pa dobre krme pripravi, potem krava popolnoma na tele pozabi.
Rudeča detelj ca, ki se v ajdo, najbolj pa v repo seje, preden se odnaša za svinje, je prekonstna klaja za govedo, ker govejega živin-četa nikdar ne napne. V veliko korist služi tudi bučelarjem, ker daje bučelicam obilne hrane. Skrbeti je toraj že zdaj pri setvi, da se dovolj semena dobi in sploh bi bilo želeti, da se bolj v našem kmetijstvu udomači.	J. F.
Se enkrat zapriseženi vinski meše-t arij i. Na vprašanje deželne vlade: ali bi se v po-speh ložje in boljše vinske prodaje po važnejših vinskih krajih za poskus njo postavili zapriseženi vinski mešetarji, pritrdila je temu trgovinska in obrtnijska kamora v Gradci v seji dn6 5. marcija t. 1. Vinorejcem bi pa bilo na prosto voljo dano, ali želijo posredovanja po mešetarjih ali ne. Kot mesta za mešetarje so se predložile: Maribor, Ptuj, Radgona, Ljutomer, Ormuž, Brežce, itd. — Bolj ko o tej stvari premišljujemo, bolj se nam tudi — nepraktična dozdeva. Dvomiti namreč ni, da bi se mnogo kupcev iz tujih krajev obračalo do mešetarjev. Ti bodo nasvetovali posestnike, ktere imajo vpisane. Kdo daje poroštvo, da ne bodo ravno večji in premožniši vinorejci
tudi pri mešetarjih v prvi vrsti? Manjši vinojejci se ne morejo z unimi meriti in siliti naprej. Če bi pa vendar skušali po tem potu svojemu pridelku veljave pridobiti, bo moral mešetar naravnoč pi-sarnico z uradniki imeti, kar stane veliko stroškov. Kdo jih bo trpel? Le vpisani vinorejci, ki dobodo s tem nov davek.
Nova telegrafska napeljava. Gra-ška trgovinska in obrtnijska kamora priporoča pri ministerstvu trgovine napeljavo telegrafa iz Celja čez Žalec, Vransko in Podpeč v Ljubljano, in od sv. Lenarta v SI. gor. do južne železnice.
Dopisi.
Stročjaves pri Ljutomeru 24. dnč maja 1874. (Požarna nesreča — mili klic na pomoč.) Komaj je potihnil glas o hudem mrazu i poškodovanju Mure v našem okraju, se privali nova nesreča. Na binkoštni praznik popoldne Bl/i ure nastane v dvorišču J. Pucanja — ogenj, in tako rekoč v jednem hipu pogorela so — razun jed-nega skednja — 6 kmetom in želarju razun malega zidovja vsa njih poslopja, ki so žalibog bila slamo pokrita in po slabem zavarovana — do tal. Uničil je ogenj ljudem tudi mnogo obleke in živeža ter po takem prebivalce v malem trenutku na beraško palico spravil.
Samo po vrh cenjena škoda znaša
od poslopij .... 5300 gld. od živeža in obleke . 4011 „
vkupaj . . . 9311 gld.
Več gospodarjev je bilo na polji ogledavat od mraza poškodovanega rastlinstva, zarad tega je tudi požar iz začetka skoro brez vsega napotka razsajal. Kakor blisk prihiteli so ljutomerski gasilci z dvema brizgalnicarua; podpirali so jih tudi cvenjski možje s svojo brizgalnico, ter zedi-njenimi močmi ogenj na toliko ustavili, da ni pri vetru vsa ves pogorela.
Hvala Bogu, da se ta nesreča ni ponoči pripetila, kder bi še lahko bilo kakovega človeka ali živino poškodovalo ali usmrtilo! V imenu vseh poškodovanih izrekam prisrčno hvalo za krepko branenje ter še posebno hvaležno omenjam hrabro delovanje gasilnega društva v Ljutomeru, ostalih ljutomerskih gospodov in c. kr. žandarme-rije za njih skrbno uredovanje in pomoč pri ovej nesreči. —
Slavno uredništvo „Slov. Gospodarja" pa prosim, da bi blagovolilo milodarne prineske za „pogorele Stročjanje" nabirati in na podpisano županstvo poslati.
Občina Stročjaves.	Marko Novak,
župan.
Pristavek vredništva. Iz srca radi to storimo, ter prosimo blagodušne prijatelje, naj bla-
govole nesrečnim rojakom na pomoč priteči. Nagla pomoč bo dvojna pomoč!
Iz Konjic 1. junija. (Zbor k a t. pol. društva.) Kakor katolške nevine poročajo, so verni katoličani po širokem svetu dne 13. majnika t. 1. 83. rojstni den svetega Očeta Pij a IX. prav slovesno obhajali. Se bolj slovesno pa nameravajo praznovati 21. den meseca junija, ker bo ta dan dopolnjenih 28 let, odkar sv. Oče Pij IX. papeževo trojno krono na glavi nosijo. Ker se bode gotovo tudi po slovenskih cerkvah in društvih ta dan praznično obhajal*) je g. zapisovalec našega društva pri včerašnjem zboru vse društvenike prijazno povabil, se vsaj cerkvene slovesnosti tistega dnč v obilnem številu udeležiti, ker naše društvo sedaj nima pripravnega prostora, kamor bi zamo-glo v ta namen slovesni zbor sklicati. Povedal je dalje zbranim društvenikom le nekoliko iz življenja sedanjega sv. Očeta in jim je razložil, zakaj da smo sedaj posebej dolžni ljubezen do sv. Očeta pred svetom očitno skazovati ? Zato namreč, ker je sinovska ljubezen do sv. Očeta znamenje izvoljenja, jasno znamenje pravega katoličana. In takošne skazovati se imajo pred vsem udje kat. političnih društev. Zbrani so na koncu govora iz dna svojih src zaklicali trikrat: „Živeli sv. Oče!" Na to stopi na oder nekdanji zapisovalec slovenograškega kat. pol. društva č. g. Fr. Sm. V gladki besedi pozdravi naše društvo, kateremu je že dalj časa pripisan, brez da bi se bil zamogel njegovih zborov udeleževati. Poudarja potem važnost takošnih društev, ter vse društvenike vabi, se zborov prav marljivo udeleževati. V daljšem govoru razlaga, kako strašne zmote da se dendenes po svetu, tudi po slovenskem, trosijo, kako da so nekteri, ki se učene imenujejo, začeli tajiti Boga, neumerjočnost duše in sploh vse resnice naše sv. kat. vere. V kratkih pa prav jedematih stavkih je pokazal, kam bi svet prišel, ako bi se ljudje teh brezbožnih naukov poprijeli, katerih se mora vsak varovati. Govor je bil z občno pohvalo sprejet. — Po-slednjic smo o tatovih eno spregovorili. Ker se število te vrste potepuhov v novejšem času tako množi, da je posestnike le kar groza pred njimi, se je po daljšem razgovoru soglasno sklenola prošnja do si. dež. odbora, „naj on sam v tem pomaga in vlado priganja, da kaj stori", kakor mu je štajerski deželni tbor v poslednji seji dne 16. jan. t. 1. naročil. Ker so dež. odboru, kakor vladi po sedanjih postavah večidel roke zvezane, se društvo drzne si. dež. odboru za silo dva pripomočka priporočevati: naj se večkrat na-pravljajo patrole po vsej deželi, ki so »e skoraj celo opustile, ter naj sodniki tatovom več postov nalagajo, ker se sedaj potepuhi ječ skoro nič več ne boj6. Temu pristavlja društvo prošnjo, da bi se prihodnjemu dež. zboru predložila postava, po
*) Tej slovesnosti primerna pesem č. g. J. Virka se nahaja v „Zg. Danici,"meseca jul. 1872. Treba je le številko „šesti" v „osmi" spremeniti.	Dopis.
kateri bi se sedanja pravica, da se vsak berač alj potepuh sme ženiti, času primerno omejila.
C. k. vlado je zastopal pri včerajšnjem zboru bi. g. grof Pacé, c. k. komisar iz Celja. Skazoval je pri dolgih razgovorih toliko hvalevredne potrpežljivosti, kakor njegova predhodnika, c. k. komisarja, Dr. Wagner in Kankowsky.
Prihodnji zbor se snide v god sv. Mohora, dne 12 julija. Prošnjo za spremembo srenj-ske postave v smisln g. Hermanovih načel so poslali dež. odboru posestniki nekdaj samostalne srenje „Konjiška ves."
iz Slatine. (Poštena kršanska krčma-r i c a.) Dné 28. maja smo materi zemlji izročili truplo pokojne ženke Zumerjeve, poštene kršanske oštarice. Po svojem lepem vedenji si je rajnka občno spoštovanje pridobila. Ni pustila v svoji hiši grdo klafati, ni trpela vlačug in nemarnežev, kakor se to po krčmah rado godi. Ob času božje službe po nedeljah in praznikih ni dala natakati in proti 10. uri po noči je skušala vselej iz lepa goste odpraviti. Pijanim ni dajala več pijače; in kar pijačo samo zadeva, se pri njej nikdar ni točila godlja ali spačeno vino, ampak čista vinska kapljica. — Sama je pripovedovala, kaj da je pri oštarijskih prepirih prestala, kolikokrat gostom življenje rešila. Kadar so se vojaki skavsali in so celó možaki iz strahú pobegnili, je pogumna kršanska žena razkačenim sablje z rok izvila ter jih skrila, in še le potem, ko so se bolj mirni odpravili, orožje jim povrnila. Umora pri njeni hiši ni bilo, ker je vsak hujši prepir z nevarnostjo svojega življenja zadušila. — Strah Božji, ki je izvir vse modrosti, je blago ženko navdajal in osrčeval, ter je bila kot krčmarica prava dobrot-nica bližnjemu, vredna da se njeni spomin hvaležno ohrani in drugim v lep izgled služi.
Iz Kamce pri Mariboru. Verno naše ljudstvo ne bo pozabilo dné 31. maja, ko smo dobili nov Marijin tron, kterega je prav okusno napravil naš domači umetnik, g. Juri Č u č e k, pozlatar v Mariboru, po rodu in duhu Slovenec poštenega značaja. Umetno delo ga priporoča vsakemu, kdor želi kaj dostojnega, okusnega in trpežnega v cerkvi omisli'i. Ko so se začeli popoldan mož-narji glasiti, ki se tukaj več let niso slišali, ker se je „strah" take „potrate" silno bal, je priha- r jalo ljudstvo od vseh krajev v Kamco. Ovenčanim deklotom so pomagali tudi mladenči tron nositi iz Maribora, kder je bil s podobo Matere Božje vred blagoslovljen. *) Na obrazih se je nazočim brala radost in veselje nad ginljivo svečanostjo. Ko je velika množica — bilo je 3—4 tisoč ljudi — v cerkev dospela, je bil svečanosti primeren nagovor. Toliko ljudi in tako veselega
*) Bralcem v tujih krajih bodi v pojasnjenje, da se v nekdanjem delu sekovske, zdaj labodske škofije ob svečanostnih obhodih, n. pr. na Telovo ali ob svetkih farnega patrona, v procesiji nosi podoba Matere Božje na tronu. To je častno opravilo deklet domače fare.
Vredn.
duh& že Kamca dolgo dolgo let ni videla. Dozdevalo se nam je, da je ta dan napočila mila zora boljšej bodočnosti, ktero je dozdaj toliko let mračil „kamški strah".
Politični ogled.
Avstrijske dežele. V okrožnici do deželnih predsednikov ukazal je minister notranjih zadev, da se vse potrebno pripravi za deželne zbore, ki se meseca septembra na delovanje skličejo.
Zadnjič smo poročali zastran posveta dalmatinskih drž. poslancev s hrvatskimi prvaki gledč združenja Dalmacije s Hrvatsko, kamor po svojim zgodovinskem pravu spada. Slovanske moči se pa Magjari bojč kot peklenščak kiiža. Brž sta toraj uradna lista: (magj.) nemška „Reform" in „Pest. Lloyd" poplašila magjarske poli-tikarje, češ, da se v Zagrebu kuje neka zarotba, kterej stojita na čelu škof Strossmajer in ban Mažuranič, in ktere namen je, po združenju Dalmacije s Hrvaškim in slovenskih pokrajin s trojedno kraljevino napraviti jugoslovansko skupino dežel. Uradna „Agramer Ztg." je stopila temu nasproti in izjave v „Reformi" imenovala „hudobno in neumno izmišljeno laž od konca do kraja." — „Obzor" pa ravno stvari ne taji, ampak Magjarom hude brije zarad njih strasti proti Slovanom. Tudi „Vtld.", ki je prvi to poročal, kar se dalmatinskega vprašanja tiče, ostane pri svojem in pravi, da se bodo ob svojem času te razprave objavile. — Mi rečemo le toliko, da važni zgodovinski dogodki vselej svojo senco raztezajo z bodočnosti v sedanjost.
Na Češkem napravilo je dne 1. jun. kat. pol. društvo sijajin zbor v Winterbergu. Predsedoval je knez Jurij Lobkovic. Razun odličnih katol. in narodnih žlahtnikov bilo je blizo 1000 kat. mož duhovskega in svčtnega stanti zbranih. Lep izgled za nas — zbegane, plašljive Slovence!
Vnanji svet. V Berolinu na Nemškem umrl je dnč 26. maja za plučnico Herrn, žl. Mal-linkrodt, dika nemških katoličanov in prebrisani voditelj kat. stranke v drž. in dež. zboru. Bil je neustrašen borilec za pravico in svobodo kat. cerkve proti krutemu nasilstvu Bismarkovemu in nja pritlikovcev. Pri vseh katoličanih vzbudila je nenadna smrt prisrčno sočutje, pri avstrijskih liberalcih pa škodoželjnost in roganje. „Nar." postavim imenuje blagega moža „fanatikarja", dasi mu nehotč priznati mora „nemali talent, kterega po navadi klerikalcem menjka". Oj, radikalni Jurček, kakošen „talent" si vendar ti!
Za poduk in kratek čas.
V zadevi Sloinšekovega spominka.
Skoro bo 10 let, kar so se začeli darovi za Slomšekov spominek nabirati, pa nikjer ni
ne duha ne sluha, da bi se blagi namen uresničil. Leta 1872 je „Gospodar" o tej stvari spregovoril, in oglasili so se rojaki pokojnega Slomšeka, vrli Ponikljani, s ponudbo, da bi se v nja rojstnem kraju spominek postavil. Izvedli smo tačas, da znaša fond kakih 5000 gld., ki so v mariborski hranilnici. Kakor čujemo, 6e je lani denar pri mariborski eskomptni banki na obresti vložil. Es-komptna banka sicer za 1 procent več plačuje, ali pri sedanjem denarnem stanju ne dajejo eskom-ptne banke dovoljnega poroštva. Ko bi se bil postavni odbor o tem vprašal, bi bil brez dvoma odločil, da naj denar, ako se še v stavljenje spominka porabiti ne more, rajši v hranilnici ostane.
Toda vprašanje zastran večega ali manjšega poroštva ni uzrok, da to stvar zdaj zopet sprožimo; povod temu daje nam stanje mariborske čitalnice, čije predsedništvo si je v tej zadevi pravice prisvajalo, ktere mu ne pripadajo. Čujemo namreč, da šteje čitalnica le še kakih 15 udov! Pri tem pičlem številu se držati dolgo ne more. V §. 14. čitalničnih pravil je pa določba, da — če društvo preneha, — pripada nja „imetek jugoslovanski akademiji v Zagrebu."
Skrajni čas je torej stvar do gotovosti spraviti in določiti, kdo da ima pravico razpolagati^ z denarjem za Slomšekov spominek. Se lani, ko je šlo za to, da škofijstvo zopet enega v odbor za SI. spominek voli, se je čitalnično predsedništvo prosilo, da naj blagovoli v pregled poslati osnovo odborovo, ki mora med listinami čitalnice biti. Zgodilo se to ni, češ, da koncepta najti ni. Izvoljen pa je bil preč. g. župnik in kanonik M. Glaser. — Načrta od-borove osnove nam ni treba, ker je v škofijski pisarnici vsa korespondencija v tej zadevi shranjena. Vsled teh oficielnih pisem stoji stvar tako-le:
1.	V svoji vlogi od dnč 1. okt. 1865, pod-pisanej po g. dru. S r n c u, kot predsedniku čitalnice, in g. J. Sumanu, kot tajniku, prosi čitalnični odbor kn. šk. konsistorij, da naj blagovoli izmed duhovenstva voliti dva odbornika v komitč za Slomšekov spominek. To se zgodi. — Da svet vidi, kakošen duh da je tačas še navdajal naše „narodnjake", naj posnamemo naslednje stavke z omenjene vloge. „Dobro vemo" — tako se bere v vlogi, — „da se tiče ta zadeva viših krogov memo našega, in da so naše moči preslabe, doseči zaželeni namen brez sodelovanja drugih. Zlasti naša sveta cerkev slavi Slomšeka kot uzor-nega biškupa, kot osnovatelja mnogo blagih kršan-skih društev in drugih imenitnih cerkvenih naprav... Upajč, da se nam spolni ta prošnja in želja, skle-nol je odbor našega društva, da ponižno povabi elavni konzistorij, da bi izbral dva odbornika, ki bi z dvema odbornikoma našega društva in z našim začasnim prvosednikom vred osnovali komitč itd."
2.	V drugi prošnji od dnč 25. okt. 1865, podpisanej od dra. Srnca in dra. Ulage, ki je bil
z drom. Vogrinom v komit6 voljen, prosi sostav-ljeni „opravilni odbor", (Esekutiv-Ausscbuss), da naj blagovoli preč. konzistorij gospode dekane po škofiji pooblastiti, da razpošiljajo „pozive", ktere je pripravil „opravilni odbor", dotičniin fa-ram z vpisnimi polarni vred, da se začne nabiranje prineskov. V isti vlogi naznanja „opravilni odbor", da so v seji 12. listopada 1865 za odbornike imenovani vsi č. č. dekani škofije. — Tudi to prošnjo je preč. škofijstvo uslišalo, s tem pa tudi potrdilo volitev vseh labodskih dekanov kot pravih udov odbora za Slomšekov spominek, in v odpisu od dnč 29. listopada 1865 naznanilo, da naj dekanijski uradi nabrane zneske neposreduo pošiljajo tačasnemu „kasirju" komiteta, dru. Prelogu.
3. Kn. vi. škofijstvo razposlalo je vabila za nabiranje prineskov tudi drugim slovenskim škofijam, odkodar so zneski— po spri-čevanji dnevnih zapisnikov — redno dohajali v škofijsko pisarnico, ki jih je oddajala denarničarju.
Iz vsega tega sledi nepobitno:
1.	Pravi odbor za Slomšekov spominek sestavljen je iz vseh čč. gg. dekanov labodske škofije, kteri imajo kot zastopniki darovalcev odločilno besedo pri vsem, kar se fonda in stavljenja spominka tiče.
2.	Poleg tega odbora je v Mariboru z v r-ševalni alj „opravilni" komite, sestavljen iz dveh, od škofijstva voljenih duhovnikov, iz dveh gospodov od čitalnice*) z njenim načelnikom vred, ki predseduje pri sejali zvrševalnega odbora. V področje „zvrševalnega" komiteta spada — kakor se to po vsem svetu razumeva — zvrševanje sklepov širšega odbora, druga pa čisto nič ne! To je zvrševalni komitč sam dejanjsko spoznal, ko je pred nekaj leti v zadevi SI. spominka vse dekane k seji bil povabil.
3.	Mariborska čitalnica nema z denarjem za Slomšekov spominek čisto nič opraviti; ta fond ne spada v nje „imetek", torej ga tudi ne zadeva §. 14. čitaln. pravil, ki le govori o imetku čitalnice. — Ce bi toraj čitalnica nenadama prenehala, bi moralo — že z ozirom na vnanje škofije — preč. škofijstvo fond za Slom. spominek po pravni poti reklamirati. — Naše pojasnjenje, opirajoče se na oficielno korespondencijo, bodi pa javen in glasen protest proti vsakej nepostavnosti in samovoljnosti gledč fonda za Slom. spominek.
Slednjič prosimo, naj zvrševalni komite nemudoma skliče ves odbor, to je: povabi čč. gg. dekane v posvet, ter se naj postavi na dnevni red:
1.	Stanje fonda in kje da naj bo denar na obresti vložen ?
2.	Ali ne kaže, zvršiti željo in namen darovalcev in kako ?
*) Po načrtu bi imela v komitetu biti tudi 2 zastopnika mestne srenja; ali ta je njih volitev odrekla, češ, da ne spada to v srenj ske zadeve. To (si moramo prav dobro zapomniti.
3. Naj se sestavi zvrševalni komit6 tako, da se je nadjati krepke in umne delalnosti.
Slovensko slovstvo.
Častite gospode duhovnike in posebno še voditelje kat. političnih društev delamo pozorne na izvrstno knigo, ki je ravnokar v društveni tiskarni sv. Mohorja v Celovcu na svetlo prišla: „Ansprachen und Predigten" v letih 1866 — 1874, ktere so imeli prečast. knezoskof Krški, Dr. Val. Wiery. „Kämt. BI." poroča o tem delu naslednje: „Na 7 tiskanih polah obsega knižica 17 nagovorov. V kratkem sledita se dva snopiča teh nagovorov in predig. Drugi obsegal bo nagovore od leta 1866 (ob priliki vojske, ko so bile posebne pobožnosti v čast s trnjem kronane glave); tretji snopič bo podal nagovore na starega leta dan, ob priliki obletnice škofovega vmeščenja (8. dec.) in ob raznih drugih prilikah. — Nagovori od tako slovečega govornika načrtani ne potrebujejo še posebnega priporočila; le to rečemo, da je gradivo prav primerno in originalno odbrano, razviščenje naravno in priprosto, beseda izbörna in prisrčna. Predigarji, sezite po teh uzornih nagovorih! Dobivajo se po vseh bukvarnicab."
Razne stvari.
(O volitvi srenjskega zastopa v Celjski okolici) se nam piše: Dne 1. junija volila je prva skupina in zmagali so vsi narodni poštenjaki z 84 do 102 glasov. Borba je bila huda, ker je mnogo sicer narodnih, pa premalo politično izurjenih mož, ki bi umeli potrebo pri glasovanju združevati glasove, a ne trmasto cepiti. Mestni nem-čurji imeli so po 40—50 glasov. — V 2. skupini je zmaga tudi gotova, ker je tukaj med 96 volilci komaj kakih 10 nemčurjev. —
(Poslavljenje Celjskega Župana) vršilo se je v nedeljo 31. maja, ter mu je okr. glavar g. Haas pripel Franc - Jožefov red. Popoldni ob 3. uri bil je obed izvoljenih gostov in Nekermanovih somiselnikov pri „Kroni". Izmed duhovščine je seveda le g. opata ova sreča zadela. Na večer bila je baklada in „Ständchen".
(F prilogi) k denešnjemu listu podajemo popis ročne mlatilnice in druge na vitalo iz Praške fabrike, ki ima svojo z&logo pri g. Jož. De-bevcu v Ljubljani.
(Slovensko .dramatično društvo.") Pri shodu prijateljev slovenskega gledališča je bilo sklenjeno, da se prične splošna nabira, da se pokrije primanj-kljej 1200 gld., kterega ima „dram. društvo" od pretekle gledališke saisone. Nabiralne pole so že sprejeli dotični gospodje in razposlale so se že tudi po vsi Sloveniji poverjenikom „dram. društva" in drugim domoljubom. Ker je v prvi vrsti od ugodnega vspeha teh nabir odvisen daljni obstanek slovenskega gledišča, ki je gotovo
važen faktor v našem duševnem napredku, se je nadjati, da bodo tudi vnanji domoljubi prihiteli društvu na pomoč s svojimi doneski, kajti treba je skupne pomoči, da nam ne pogine z velikim trudom osnovano domače gledišče. Posamezno na deželi bivajoči domoljubi naj blagovolijo svoje doneske naravnoč poslati g. Žagarju, blagajniku „dram. društva" v Ljubljani. Vsako, če tudi malo darilo, bode dobro došlo, kajti iz malega raste veliko. Sploh bi bilo želiti, da bi bilo slovenski inteligenciji bolje mar za „dramatično društvo".
(Prekoredna hudobija). V noči od 30. do 31. majuika ob 11. uri je posestniku in krčmarju F. H. v občini Morje frajhamske fare hiša s hlevi vred pogorela. Ob 1/lll. uri so poslednji pivci iz krčme domu odišli, domači se spat podali, ob 11. uri je pa že vse v ognji bilo. Gregor Pod-križnik, eden izmed slednjih pivcev, je komej domu prišel in se na trato pred svojo hišo vsedel, ko ogenj zagleda; kmalu hiti nazaj in začne trkati pri oknih, ker je v hiši vse trdno zaspalo. Vrata bila so od znotraj zaklenjene, pa tudi o d zvunaj zavezane in zadelane, da bi nikdo ne mogel, ako bi ravno hotel, iz hiše se rešiti. Hudobnežu, ki je požgal, ni bilo zadosti vse po-žgati, tudi ljudi je hotel zažgati! Bilo je v hiši petero ljudi: mož, žena in troje otrok. Ljudi rešiti, morali so spieteuice (železne gatre) z drogami ulomiti, in pri oknu enega za drugim izleči. Uboga noseča žena presilnega strahu boleha ter se je nove bude nesreče bati. — Na sumu hudodelstva je neki potepuh, ki cunje pobiia.
{Blaženosti novih šolskih naprav.) Izpod Pohorja se nam piše: Preteklo jesen ravno na angelsko nedeljo so bili Marbeški iiberaluhi ob koncu šolskega leta učencem tudi veselico napravili, pri kateri se je pilo, jedlo, plesalo, na-p6sled — tarnjalo ! Eden Vokreških šolarjev, ktere je liberalni okrajni šolski oglednik z liberalnim učiteljem k veselici komandiral, je od vina preveč „korajžen" postal in svojemu tovarišu nogo spod-bil, da nesrečnež na tla telebue, ter si nogo ulorni. Morali so ga pri zdravniku v Marenbergi pustiti. Dva meseca ni mogel revež na nogo stopiti. Pač lep šolski napredek, da se namesto zahvalne sv. meše in preskušnje ob koncu leta mladež pelje na posvetno veselico, pri kteri se pije, poje, vriska in razsaja!
[Požar) Iz V o ženic se nam poroča: O polnoči 2. junija pogorela je hiša do golih zidanih sten in hlev tukajšnjemu g. učitelju. Užitek, klajo, 5 glav goveje živine in nekaj pohištva je ogenj pokončal; rešiti so zamogli le konje in svinje. Gasilci z Mute in tržani so le bližnjega soseda zamogli oteti, da ni pri njem se požar vnel.
(Kaplan — za vojaka!) V Gorici je dne 13. maja nabiralna komisija g. kaplana Fr. Ziaka, ki je že poldrugo leto v pastirski službi bil, —
med vojake vzela ter je kakor drugi novinci kaplan prisegel. Rojen 4. sept. 1847 je že 26 '/a leta star in v 7. razredu vojaštvu podvrženih. TO je res čudna reč! Ker vojaška postava le o „kandidatih" duhovskega stanú govori, kako zamore komisija duhovnika, ki je že poldrugo leto nehal biti „kandidat" duh. stanu, pred se klicati, in kako zamere duhovnik taka vabila sprejeti in še celó — priseči za vojaka!! Je mar to samo-voljstvo odgovor na prošnjo preč, škofov do mi-nisterstva, da bi namreč smeli posvečevati tudi tiste, ki so pred vstopom v semenišče med vojake bili vzeti, in kot prostovoljci ali sicer triletno dobo vojaštva dovršili?
Poslano.
Naša farna cerkev je dobila lansko jesen po radodarnosti blagodušnih faranov in drugih blagih dobrotnikov štiri nove, 70 centov teške zvone. Vlil jih je Mariborski zvonar gosp. Dencl. Zvonovi kaj jasno in milo pojejo. Vsak jih rad posluša in zvonarja hvali. Naj mu bode to v občno priporočilo, kterega g. Dencl gotovo zasluži.
Enake hvale in priporočila vreden je tudi tukajšni orglar g. Miha Krajnc. Napravil nam je nove orgle, ki so vrlo, mojstersko delo, oblika je ukusna, glas močen in prijeten. Štejemo si v čast, mojstra občinstvu priporočiti.
Pri sv. Magdaleni v Mariboru 1. rožnika 1874.
Tom. Rožanc, župnik.
rIVžiia cen»		V		V		V		V	
pretekli teden		Mariboru		Ptuju		Celju		Varaž-dinu	
		fl.	kr.	fl.	kr.	fl.l	kr.	A i	kr.
Pšenice vagan .		7	70	7	50	8	—	7	35
Rži		5	50	5	50	5	40	5	30
Ječmena „		5	10	4	60	4	—	4	40
Ovsa „		3	30	3	35	3	80	2	80
Turšice (koruze)	vagan .	5	70	5	35	5	60	5	10
Ajde	n	4	50	4	40	5	60	4	75
Prosa		5	—	6	—	4	20	—	—
Krompirja	n	2	70	2	50	2	90	2	70
	cent .	1	50	2	20	1	—	1	25
Slame (v šopkih)	n •	1	40	2	—	—	50	1	40
„ za steljo	n •	—	80	1	30	—	30	—	90
Govedine funt		—	31	—	30	—	32	—	24
Teletine „		—	30	—	28	—	40	—	24
Svinjetine „		—	32	—	30	—	40	—	32
Slanine „			40		40		40		40
liOleriJne števillies
V Gradcu 30. maja 1874: 8 68 59 6 53.
Prihodnjo arečkanje: 13. junija.
!_3 V^oiBusi ponudi»»«
Orgle s štirimi registri se dobijo dober kup pri farnem predstojništvu sv. Magdalene v Mariboru.