1. JUNIJ LETO IV ŠTEVILKA 6 NAJPOMEMBNEJŠI TEMELJNI SAMOUPRAVNI AKT j Centralni delavski svet podjetja je 14. maja sprejel novi statut podjetja, to je najpomembnejši temeljni samo-i upravni predpis podjetja, ki vsebuje bistvene določbe o I organizaciji, upravljanju in splošnem poslovanju, na podlagi katerih naj podjetje tudi v bodoče dosega optimalni razvoj, rast in napredek. Novi statut je s tem stopil v veljavo in življenje ne glede na to, da mora o njegovih določbah podati svoje mnenje še občinska skupščina. Po zakonsko predpisanem ne rešitve lahko oblikovane IPostopku je osnutek statuta šele potem, ko je o osnutku družbeno-politične pripravila posebna komisija, razpravljala celotna delovna za(^J® v P0CoetJu ^ki jo-je imenoval CDS. Delo skupnost, komisije je bilo zahtevno, saj TF7FNI o se pojavljala mnoga važna „ 1 - - 6 CELOTNE DELOVNE SKUPNOSTI bil prvotni osnutek statuta skemu svetu, ki ga je v tej razmnožen v 350 izvodih in obliki sprejel. Lahko torej razdeljen posameznim obra- trdimo, da je statut izraz tom v razpravljanje, da bi hotenj in teženj celotne de-lahko vsak član kolektiva lovne skupnosti, da si v okvi-podal sVoje pripombe in m ustavnih in zakonskih predloge. O osnutku so raz- predpisov sama uredi svoje pravljali zbori monterjev, delo in odnose s ciljem, da v obratni delavski sveti in svojem poslovanju dosega organi- čim boljše in čim večje uspehe. nih vprašanjih pa obvestiti občinsko skupščino. Če se samo na kratko ozremo na nove določbe statuta, naj opozorimo predvsem na II. poglavje, ki govori o organizaciji podjetja in pravnem položaju posameznih enot. Obrati, ki obdrže enake sr glede na pestro dejavnost podjetja težko rešljiva vprašanja, za katera so bile konč- Za čim širšo razpravo je Centralni delavski svet med zaključnim razpravljanjem o osnutku novega statuta podjetja. 1 nazive, so dobili pravni po- Ob obravnavanju osnutka - ložaj samostojnih organizacij je bilo podanih precej pri- Statut mora biti predlo- združenega dela, ne da bi pomb in predlogov za spre- žen v obravnavanje še občin- bili pravne osebe. Kot taki membe in dopolnitve, o ka- ski skupščini, ki v 30 dneh volijo svoje organe uprav-terih je nato ponovno raz- lahko poda k njemu svoje ljanja in izvršilne organe, pravljal strokovni kolegij pripombe in priporočila; ta nadalje samostojno - toda v podjetja v razširjeni seji sku- za podjetje sicer niso obvez- imenu in na račun podjetja paj s komisijo, nakar je bil na, toda CDS bo moral, če kot celote - nastopajo na osnutek z vsemi spremem- bodo pripombe in priporo- tržišču, sklepajo pogodbe z bami in dopolnitvami pred- čila dana, o njih razpravljati, določenimi omejitvami, do-ložen še centralnemu delav- 0 svojih stališčih v posamez-’ ločajo svojo organizacijo dela, prejemajo svoj plan dela in razvoja, ugotavljajo in delijo dohodek, dokončno I m odločajo v medsebojnih de- lovnih razmerjih in samostojno rešujejo druga vprašanja v okviru svoje pristojnosti, vse to pa v izvajanju H enotne poslovne politike f podjetja, ki jo določa centralni delavski svet. Za nji-H hove obveznosti jamči in odgovarja podjetje kot celota. - Kot nesamostojni organizaciji združenega dela nastopata livarna v Ivančni gorici in delavnica v Slov. Konji-H cah, katerim pravice in dolž-' nosti določata njuni matični | organizaciji združenega dela ' (obrat Trata oz. obrat Elek-tromontaža). Kot nesamostojni, toda vendarle s posebnim položajem so orga-\ nizirani: biro za dela v inozemstvu in blagovni izvoz, projektivni biro, enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji ter počitniška skupnost. (Nadaljevanje na 2. strani) Sprejet novi statut članov ter ima poleg tega svoje komisije kot kolektivne izvršilne organe. Novost v statutu so še določbe o narodni obrambi ifl NADALJEVANJE S 1. STR.; SPREMEMBE PRI IZVRŠILNIH ORGANIH 'nih zakonih, deloma po statutu samem, v bistvu pa je ostala nespremenjena. Namesto upravnega odbora CDS na vsaka 4 leta ODS, njegovo izbiro pa po- lavski svet kot svoj organ organih, ki so zadolženi za trdi centralni delavski svet. upravljanja. Člani se volijo posebne naloge na tem pod-individualni izvršilni za 4 leta, s tem da se na vsa- ročju dela. ki 2 leti izmenja polovica Ko bo statut po prejemu Po določbah III. poglavja, izvoli odbor za gospodarje-ki ureja upravljanje podjetja, nje in odbor za programira-je CDS sedaj edini organ nje in razvoj ter komisije za članov. Pristojnosti ODS do- mnenja občinske skupščine loča statut. Kolektivni izvr- dokončno sprejet, bo sekre- upravljanja na ravni pod- razna področja dela kot svo-jetja. Člani se volijo po volil- je kolektivne izvršilne orga- nih enotah (organizacijah ne. Individualni izvršilni or-: združenega dela) za dobo 4 gani so razen glavnega direk-let, vendar tako da se na vsa- toija im pomočnika glavneti 2 leti izmenja polovica ga direktorja tehnični svetni-članov. Delavci zaposleni v ti ter vsi direktorji obratov inozemstvu volijo v CDS 2 in posameznih strokovnih svoja člana. Pristojnost CDS služb; voli jih CDS, razen je deloma določena po raz- direktorja obrata, ti ga voli Tudi organi se volijo za 4 leta, vendar pa CDS vsako leto ob sprejemanju zaključnega računa oceni njih delo in uspe- Silni organi v samostojni or- tariat podjetja poskrbel, da he ter jih pod določenimi ganizaciji združenega dela so ga bo dobil vsak član delov-pogoji lahko razreši še pred komisije za razna področja ne skupnosti v obliti poseb-potekom dobe, za katero so dela; njihove člane voli ODS ne tiskane knjižice. Po terfl bili izvoljeni. 4 leta. Individualni izvr- pa bo na vrsti izdelava nove- ct cnr TTDmTTEv šilni organ v obratu je direk- ga pravilnika o celovnih raz nr nS En tor- merjih, ti je tuui zelo po DELOVNIH RAZMERIJ Pripomniti je, da ima pro- memben splošni akt pod V samostojni organizaciji jektivni biro skupen obratni jetja, saj neposredno zadevi združenega dela (obratu oz. delavski svet z enoto skup- pravice in dolžnosti vsakegl enoti skupnih služb) delovna nih služb, vendar sam voli v člana delovne skupnosti, skupnost izvoli obratni de- delavski svet enote 11 svojih G. K Centralni delavski svet je na seji dne 14. maja razpravljal o poročilu direktorja plansko-analitske službe o izvršitvi plina bruto realizacije in plana prodaje za mesec Glavna tema razpravljanja komisije za družbeni stan-april in skupno za prve 4 mesece tekočega leta. na sejah obratnih delavskih dard in stanovanjske zadeve Iz poročila je razvidno, da je podjetje kot celota iz- svetov je bil osnutek novega P° katerem je bilo 55 prosil- OBRATNI Elektromontaža DELAVSKI SVETI ODS je odobril poročilo Glavna tema razpravljanja k°rmsvje vršilo plan bruto realizacije za april v višini 25,525.448 din (presežek za 40,9 %), v prvih 4 mesecih pa v višini 81,396.938 (presežek za 24,9%). Plan prodaje je bil v aprilu izvršen z 19,816.678 din in s tem presežen za 22,25 %, v 4 mesecih vključno s prenosom iz prejšnjega leta pa 175,120.642 din, kar presega plan za 21,7 %. Prav tako sta bila plan bruto realizacije in plan prodaje več ali manj presežena v posameznih obratih — točnih podatkov nam v tem članku ni mogoče navajati. Vsekakor je CDS lahko ugotovil, da je bil začetek novega poslovnega leta tako v posameznih obratih kot v podjetju kot celoti dober in prav uspešen. Po razpravljanju o predloženih podatkih je CDS poročilo soglasno sprejel. V nadaljnjem je CDS raz- poročila, o katerih pa bo pravljal o osnutku novega CDS razpravljal in zavzel statuta. cem Po obrazložitvi posameznih določb statuta, zlasti tistih, ti so glede na XV. amandma k zvezni ustavi in spremembe drugih zakonov podeljeno posojilo za gradnjo stanovanj v različnih zneskih. Centralni komisiji pa je bilo dano na razpolago 35.000 din za nakup stanovanj socialno šibkim članom nove, so ODS k posameznim' kolektiva, določbam predlagali dolo- Plan nabave osnovnih čene spremembe in dopol- sredstev in plan investicij nitve in nato osnutek odo- vzdrževanja za leto 1970 je izhod med rednim delovnii’1 časom vpisati v posebfl1 knjigo. Imenovana je hova koifl' sija za izdelavo norm, k mora do 15. junija izdela11 predlog novih norm za obtf' čunavanje projektov. Prošnje za posojilo za na kup stanovanj se predlo# pristojni komisiji, ti naj da loči vrstni red razdelit# sredstev. brili. CKV Ljubljana bil potrjen. V poslovni sklad obrata se prenese znesek 1,500.000 statuta podjetja. Po obrazložitvi vseh pripomb in predlogov za dopolnitve in spremembe prvotnega osnutka, ki sp jih podali zbori delovnih ljudi, obratni delavski sveti in družbeno-politične organizacije, je CDS z nekaterimi nadaljnjimi svojimi pripombami predlog statuta-s popravki soglasno sprejel. Statut bo predložen še občinski skupščini, ti lahko svoje stališče naknadno. Ker je bila to zadnja seja CDS v dosedanji sestavi, saj so bile volitve že razpisane, din za kreditiranje naročnikov, 500.000 din pa se posodi centralnemu skladu podjetja za nakup novih prostorov za predstavništvo podjetja v Beogradu. Nekaterim članom delovne skupnosti obrata je bila poda svoje pripombe in pri- večje uspehe kot doslej. Razen statuta je ODS obravnaval investicijski plan obrata za leto 1970. Za investicije je obrat sicer ustvaril precejšnja sredstva, ki pa vendar za vse potrebe ne se je glavni direktor zahvalil bodo zadostovala. Zato bo vsem članom za uspešno so-‘obrat dobil posojilo iz cen- zaradi day čaSa ttajajoče bo-delovanje pri upravljanju tralnih skladov podjetja. V. lezni odobrena denarna po-podjetja v pretekli mandatni tem okviru je bij plan inve-j m0£ dobi z željo, da bi podjetje s sticij sprejet. podporo in delovanjem no- £a posojilo za gradnjo sta- Projektivni biro Sa Cdo3oe8LatiaVmeše novanj je bdo vloženih Pre" ODS je sprejel sklep, da sveta doseglo enaKe in se cej prošenj Komisija je ugo- bo v bodoče potrebno vsak dila 32 prosilcem in jim do- CKV Maribor ODS je odobril dodelite' posojila za stanovanja ra?; nim prosilcem, Jančar Avg6' stu je bilo odobreno plačil6 stroškov za zdravljenje ' zdravilišču. Skleniti je kolektivno He' zgodno zavarovanje za v# delavce obrata na enak fl3J čin, kakor so zavaroval11 obrati v Ljubljani. Za vestno in uspešno del6 je bil nagrajen Božič Jož6: Drugi obratni delavsk’ sveti na teh sejah razen s*3 tuta niso obravnavah kak nih posebno pomembni zadev. G. k IMP Glasnik izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja, Ljubljana. Izhaja mesečno v 2750 izvodih. Uredništvo in uprava, Ljubljana, Titova 37. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Edvin Stepančič, odgovorni urednik Aleksander Perdan. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. delila posojila od najmanj 10.000 do največ 50.000 din. ODS je njene sklepe odobril, hkrati pa je sklenil, ■ da se tistim prosilcem, ti jim je bilo odobreno posojilo preko banke, toda manj kot 30.000 din, poviša posojilo na 30.000 din REZULTATI KRIŽANKE Med pravilnimi rešitvami križanke, ki je bila objavljena v prejšnji številki Glasnika, je običajna komisij3 to pot izžrebala naslednje nagrajence: 1. Miroslav Suša - CKV Ljubljana 40 din 2. Knez Henrik - Slov. Konjice 30 dj3 3. Sušnik Milan-TEN 20 4. Kastelic Robert - Trata lOdU1 Naši vajenci so proslavili svoj dan Širom naše domovine proslavljamo Dan mladosti kot nato so bile podeljene lepe dan delovne manifestacije mladih, bodočih nosilcev naše knjižne nagrade obratov 30 družbene in gospodarske ureditve, v njihovih prizadeva- najboljšim vajencem. Sledila njih pri doseganju skupnih ciljev. Tudi naši vajenci, ki je zakuska za vajence, ki jo predstavljajo jedro mladine pri podjetju, so 25. maja pro- je pripravilo podjetje, slavili svoj praznik, že tradicionalni Dan vajencev. Ob tej priložnosti se za- Letošnja proslava je bila v Športnem parku v Domža- hvaljujemo glavnemu direk-lah. Zbrah smo se pred Centralnim stadionom v Ljubljani, toiju podjetja in vsem usluž-od koder smo se ob 8. uri z avtobusi odpeljali v Domžale, bencem, ki so se kljub pre-Tu smo imeli rezervirano in pripravljeno igrišče za mali obremenitvi na delovnem nogomet. mestu proslave našega praz- Po prihodu v Domžale smo se zbrali na igrišču, kjer je nika udeležili. Prav tako se tov. Lopatič v imenu uprave podjetja in vodstev posamez- zahvaljujemo predstavnikom nih obratov pozdravil vse udeležence. Orisal je pomen občine Domžale in vodstvu praznika in dejal, da si moramo prizadevati doseči cilje in tamkajšnje športne organi-izpolnitev nalog, katere postavljajo pred nas podjetje, šola zacije, ki so nam omogočili, in mladinska organizacija. Ponosni smo lahko, da smo da smo praznik proslavili na yajenci podjetja IMP Ljubljana, ki uživa velik ugled doma njihovih igriščih. F. L. in po svetu. S primemo dejavnostjo v šoli in na delovnem niestu, kakor tudi z našim ponašanjem, pa bomo prispevali k še večjemu ugledu podjetja. Nato je predsednik mla- ‘in TEN. Obrat Koper letos °mske organizacije podal ne- svoje ekipe ni prijavil. V finalni del tekmovanja so se uvrstile ekipe CKV Ljubljana, Trata in TEN. Po medsebojnih srečanjih je končni vrstni red naslednji: 1 2 3 4 5 osnovnih misli o delu in življenju mladinske organizacije v naši družbi in še pose-o delu in smernicah mladinske organizacije pri na-šem podjetju. Sledilo je 5 tekem v ma-hogometu. Ob igrišču se i,e nabralo precejšnje število °mžalske mladine, ki je sPodbujala nastopajoče. Športna tekmovanja je vo- Zmagovalna ekipa obrata ml dolgoletni vodja športnih CKV Ljubljana je tako osvoji61" v nogometu tov. Franc jila prehodni pokal, katerega Hočevar. je prevzela od lanskega zma- p Igralo je 5 ekip, in sicer: govalca — TEN. l IcV Ljubljana, CKV Mari- Po končanem tekmovanju 0t> Elektromontaža, Trata je bila slovesna razglasitev, 1. CKV Ljubljana 2. TEN 3. Trata 4. Maribor 5. Elektromontaža OSEM ČLANOV KOLEKTIVA BO LETOVALO V DOMOVIH ALPE-ADRIA Preventivni oddih Ljubljanski Mestni sindikalni svet je za letošnje leto namenil 550.000 din za preventivni oddih svojih članov, predvsem seveda socialno šibkih delavcev. Regres je pogojen s tem, da del sredstev prispevajo tudi sindikalne organizacije v podjetjih za svoje člane. Na predlog posameznih obratov je sindikalni odbor našega podjetja sklenil, da bodo letos v okviru te akcije letovali v planinah ali na moiju naslednji člani naše delovne skupnosti: Mihelčič Milan — Elektromontaža Škufca Jože — CKV Ljubljana Naglič Jože in Korunek Franjo - Skupne službe Čergič Kosa in Dvanajščak Kati - TEN Kaš Ivan in Fajfar Jože — Trata Franjo Korunek se nam je z razglednico že oglasil s sončnega Raba, kjer letuje v domu BOR. Njemu in vsem drugim želimo mnogo sonca in lepega vremena v upanju, da se bodo vrnili na delovna mesta z novimi močmi. Ekipa iz obrata CKV Ljubljana, ki je zmagala v malem nogometu. I S j ZANIMIVA NOTRANJA DELITEV DELA MED PRS IN TEN TEN je torej skupaj z eki- svetom prek aparatur IMF produkcije), posreduje prot lumulatorskih baterij. V niti najmanj enostavno niti PTT linijam kontrolne iOrneru izpada omrežja po- poceni. Druga rešitev, ki pa identifikacijske signale iflbna avtomatika brez vmes- ni zadovoljujoča in se je je podobno. :ga časovnega prehoda pre- RTV Ljubljana posluževala V mešalni enoti je vgrajef »pi napajanje na akumula- le v skrajni stiski, pa je obi-kompleten kontrolni sisteit f S tem je nevarnost pre- čajna telefonska zveza, ki pa za vse kontrole in meritve Ihitve prenosa zmanjšana žalne ustreza sodobnim zah-optično, merilno in akustičr najmanjšo možno mero. tevam. ■ no indikacijo. Posamezne občutljivejši ŠIROKA enote so vgrajene tako, d* UPORABNOST jih je mogoče v primeru kva KOMENTATORSKEGA ra v nekaj sekundah zame KOMPLETA njati z rezervnimi. i Celoten komentatorski Mešalna enota je pravzaio^piet je seveda primeren P° *z PRS zabeležila velik prav studijska mešalna mizja Vse vrste reportažnih pre- delovni uspeh. Zanimiva je Ljubitelji športa so gotovo še vedno pod vtisom veli- Komplet komentatorske Komentatorski boks je v malem. Vse karakteristik tisov. Zaradi majhne teže in bila delitev dela med PRS in kega športnega spektakla VI. svetovnega prvenstva v ko- naprave za šest kanalov (iz- lična prenosna naprava, ki ustrezajo zahtevam po stmostavne montaže je še po- TEN. Ob podpisu pogodbe šarki, katerega zaključni del smo v preteklih dneh lahko delani so bili štirje kompleti) služi reporterju kot priključ- dijski kvaliteti, to pa je sicc bn0 prikladen za terenske med IMP in RTV Ljubljana videli v impozantni športni hali Tivoli. ^vsebuje ^deg^stih lahko je imela ekipa PRS^že^ pri- Ni naključje, da je bila prav ljubljanska hala prizorišče tega velikega športnega dogodka in Ljubljana gostitelj tisočev športnikov, ljubiteljev tega lepega športa, novinarjev in navijačev. Gostoljubje, turistična privlačnost, brezhibna organizacija in polna dvorana hvaležne publike so njene glavne odlike. Pri tehnični izvedbi prenosa po vsem svetu pa je imelo nemajhen delež zaslu tudi naše podjetje. Tovarna elektro-naprav v Vojkovi ulici je ob sodelovanju programsko razvojne službe in tehnične ekipe RTV Ljubljana v pičlih treh mesecih izdelala posebej za to priliko tranzistoriziran sistem za 24-kanalski istočasen prenos tona po vsem svetu. Naj omenim, da nima podobnih aparatur še nobena radijska hiša v naši širši domovini. Zadržimo se nekoliko ob teh tako imenovanih komentatorskih napravah. VELIKE ZAHTEVE GLEDE KAKOVOSTI IN ELASTIČNOSTI NAPRAV Hitra, solidna in enostavna manipulacija, preglednost celega sistema, ter možnost takorekoč trenutnih intervencij v primeru kvara, lah- Predvsem mora kvaliteta ka, prenosna izvedba posa- , . . , , . ,. .. tona, ki služi kot tonski del meZnih aparatur ter moder- tatorskih omaric ali boksov telefonsko kombinacijo, po-evrovizijskega prenosa, na oblika so glavne in še P° eno mešalno enoto ter možni TV sprejemnik ali ustrezati sodobnim normam osnovne zahteve teh naprav. Posredniško enoto. video-mimtor, priključek dodatnega mikrofona za in- Štiije šestkanalni komi* komentatorskih naprav r REPORTERSKIH KABINAH ska dela in spiske za nabavo materiala. Zaradi tako kratkega roka je bilo nujno nasloniti se skoraj izključno na domače tovarne reprodukcijskega materiala Ekipa PRS je postavila vse interne roke na vse faze dela in prevzela izdelavo najnujnejše dokumentacije za izdelavo komentatorskih boksov. TEN se je takoj lotila izdelave mehanskih delov, nabavna služba pa nabave materialov, ki jih glede na specifičnost aparatur ni bilo dobiti v domačem skladišču. RTV Ljubljana je imela nalogo nabaviti ves uvozni material, ki smo ga večinoma dobili takorekoč še toplega s carine „pet minut pred dvanajsto". Sem so spadale razne tastature, mikrofonski transformatorji in naglavne, studijske mikrotelefonske ljeno s 26 — ali 35 — pol nimi vtičnicami. Sam potek dela — tako razvojno konstrukcijskega kot montažnega - je vnaprej določila uuuou.i,6u I.IJIMV/Juim z-a ur .j. SIUU1JSK.C II1IMUIC1C1 U11SK.C gTUpa PRS Ul ga 113 podlagi tervju in po potrebi še do- enostavnostjo manipulacij'cakujemo kvalitetne ton- kombinacije. Nabavna služ- realnih možnosti razdelila na datnega telefona. Istočasno in terensko, mobilno izvet^prenose smučarskih sko- ba TEN je skrbela za mate- grobo takole: PRS je prevzela v zvezi z najstrožjimi internimi roki izdelavo dokumentacije za - .lip' na naši velikanki v Pia- rial, ki ga je bilo mogoče do-'K. *> slaloma, regat in še biti v Iskri. Določene artikle O CM Y-U ¥ F 0 F n [Čl TV-video S- 1 i se lahko priključi na boks še bo. Naši ekipi je s pomoč)1, drugi reporter. Eden od re- modernih tehnoloških p' v, 1 uaiuuu, icgai m »c oiu v iskti. voiucene aruMc parterjev lahko celo med od- jemov uspelo zadovoljiti vf^ogih drugih športnih pri- je Iskra izdelala po special- dajo govori po posebni kon- te zahteve. ltev. nem naročilu, nekaterih iz- • trolni liniji s svojo matično Posredniška enota je v bj (js . . ... , delkov pa Iskra enostavno ni ....‘postajo. stvu telefonska centrala, ^avija i ‘ imela dovolj na zalogi. Tuje e=li Vsak boks je s posebnim lahko kadarkoli posred#6bavnj , ’ ®1“s° šlo za nekaj sto tranzistor- L_|kablom povezan z mešalno vsakemu komentatorju te kg narir„„0 „A jev, prav tal Prva zgoraj: Posredniška enota — ročna centrala za kontrolno zvezo komentatorjev z matično radijsko hišo. Druga zgoraj: Manipulant ob mešalnih eriotah v TV tonskem centru Hale Tivoli med prenosom. Kontrolne linije O CM m tatorju teWke naprave ' t h" iev> Prav ta^° za nekaj sto %„oto, ki n nahaja » posel- L^'^,6”*' do osem^l m=s=- '"nsla.orje, in polando, prostoru. Tu tonsk, st o jo posebmh kont, e,, ^ „ astroJnomske. metro. nem MEŠALNA ENOTA tehnik skrbi za kvaliteten nih linijah. V tej enoti se n? ’ — h- -v aauuuumaAc. V ilustracijo obsega dela prenos vseh šestih kanalov, baja tudi celotni napajalni L a vse dosedanje evrovi- naj povem, daje v vse štiri pošilja vsakemu komenta- s(em za oskrbovanje z efl%, ^prenose si je ljubljan- komplete vgrajenih dvesto torju ustrezne napotke, S1)0 vseh enot v komple L RTV potrebne aparature raznih ojačevalnikov na ti- spremljajočo glasbo (medna- Napajalni del je prirej .^ sojala 0(j italijanske skanih vezjih, dvaintrideset rodni toni, vodiči, obvestila za P°g°n iz omrežja ali e RAI, kar pa ni bilo veznih kablov pa je oprem- Ekipa PRS pa je prevzela Zanimivo je, da je bilo boks in prekontrolirala prvi vsa montažna dela na mešal- delo kljub skoraj nerešljivim izdelani komad v tovarni nih oziroma modulacijskih problemom končano en te-TEN. Obdelala je sistema-in posredniških enotah. Prav den pred rokom. Tako je tiko povezovalnih kablov in tako je izdelala kompletno ostalo dovolj časa za preiz-ob minimalnih skicah vodila sistematiko in dokumenta- kus zanesljivosti in laborato-njihovo izdelavo v delavnici cijo za tiskana vezja, katerih rijsko kontrolo v hali Tivoli, šibkega toka TEN. Izdelala dokončno montažo je pre- Cel sistem se je izkazal kot je dokumentacijo za mehan- vzela TEN. Ekipa PRS je kvaliteten in popolnoma za-ske dele mešalnih in posred- spremljala tudi vsa tekoča nesljiv. Niti v času poizkus-niških enot. Izdelavo teh de- dela in sproti reševala vse nega pogona niti ob preno-lov je spet prevzela TEN, probleme in težave pri na- sih ni bila potrebna niti naj-prav tako vso površinsko ob- bavi, montaži in izdelavi manjša intervencija, delavo. podsestavov. y z. m e o s • © m Stroški vkalkuliranih pogodbenih M zakonskih obveznosti ter osebnih dohodkov Za beležko samo- Do sedaj obravnavane vrste stroškov bi lahko razvrstili v naslednje skupine: — stroški materiala — stroški storitev — stroški amortizacije Tako stroške materiala kot tudi stroške storitev v vsakodnevni praksi označujemo z izrazom materialni stroški. Za vse tri navedene skupine stroškov pa je značilno, da jih pri ugotavljanju dohodka odštevamo od oštvaijenega celotnega dohodka, seveda v glavnem v višini, ki ustreza prodanim in fakturiranim izdelkom in storitvam.0 Zaradi tega torej lahko trdimo, da so materialni stroški z amortizacijo nasprotje dohodka: dohodek je ob danem celotnem dohodku tem višji, čim nižji so ti šine oštvaijenega dohodka, računa, zato te vrste stro-Prispevek je torej odvisen od škov ne bomo podrobneje obsega poslovanja. obravnavali. Vodni prispe- Med vkalkulirane zakon- vek so dolžne plačati delov-ske obveznosti sodijo: obre- ne organizacije vodnim sti od poslovnega sklada, pri- skupnostim od osnovne let-spevek za uporabo mestnega ne potro? nje vode. Dodatni zemljišča, vodni prispevek, prispevek za socialno zavaro-dodatni prispevek za social- vanje morajo plačevati tista no zavarovanje ter prispevek podjetja, ki imajo nadpo-za obnovo in gradnjo prečno število bolezni oz. Skopja. nezadostne zdravstvene in tehnične ukrepe glede var- uprav- Ijalca pu- me raz tu< me ge ka jer šk« iški SREDSTEV spevek. Prispevek za obnovo cija je dolžna voditi svoje fi- tu^^LShanThzakonsldh račnnava v višiniV^ od bru- Vsaka delovna organiza- ZA RACIONALNEJŠE stva pri delu. To je pravza-stroški oz. dohodek je tem nižji, čim višji so omenjeni KORIŠČENJE POSLOVNIH prav neke vrste kazenski pri-stroški. STROŠKI, KI NE VPLIVAJO _ . luu VMUVUlllaulll NA VIŠINO nančno poslovanje preko . .. ^ b ti t0 osebnih dohodkov, so DOHODKA Službe družbenega knjigo-* ™vez^ dolžna podjetja plačevati do _ . . , x vodstva, ki opravlja hkrati od poslovnega sklada, ki jm konca letošnjega leta. Danes si bomo skušah v tudi kontroloF finančnega J? tr*ba obracun.avati m pla- skupna zJn|čjlnost vkal. grobih obrisih obrazložiti poslovanja vseh uporabnikov ce/a ' v ™esocm a 1 kuliranih zakonskih obvez-tiste vrste stroškov, ki ne po- družbenega premoženja. Za Ja ' e 0 rea *,s'? Pranosti je, da sta njihov način menijo nasprotja dohodka, 0pravljanje plačilnega pro- °P e.na, . . a .j obračunavanja ter njihova ki torej pri ugotavljanju do- me^a) tako gotovinskega ka- P° -j. -*a’ -fPL višina določena z zakonski- hodka ne vplivajo na nje- kor tudi brezgotovinskega, ‘PPj "oPeltna mera znaša mi PredPisi’ P° čemer se govo višino, ampak nanje- pa so dolžne delovne organi- SK‘TčodvSno PravzaPrav razlikujejo od gOVO Strukturo. z-i/mip nrnvi-ziin n7 1 ' •> J _ P . novodhpnih nhvP7nnGti Te vrste stroškov pa lahko razvrstimo v pine: a. ) vkalkulirane pogodbene obveznosti b. ) vkalkulirane zakonske obveznosti c. ) vkalkulirani osebni dohodki Stroške vkalkuliranih po- zacije plačevati provizijo oz. k^tero da pogodbenih obveznosti. druga povračila za storitve. , . P ® ’ . •• n P Pmli. v: ip hiifl nrpH ipti delovna organizacija. Osnova naslednje sku- provizija, ki je bila pred leti Vkalkulirane osebne do- računana v razmetu nazne- za obresti je tdšma hodke ses^or cpV .rlipnpo-i nmmph nn poslovnega sklada, to je del _ osebni dohodki iz de. sek opravljenega prometa po ^ xV.° } J - posameznih vrstah transak- bpVr?, "nove l°vne8a razrr|erja Pii CP PO be> ki se obllkuJe in pove- _ osebnj d^,hodkj iz do. kumentov ter cene za storit- . J b k[ d temvečia ~ osebni dohodki iz za- rej poslovni sklad tem večja sebn0.pravnih razmerij To 1/a ta naiater >e sPloh napredovala in preden je Prostora ■ ■ ■ preteklo leto dni, že Ma- rička zapušča IMP in se seli v Celje... Čemu, to pa poskušajte sami uga- © BRZINA - Zakaj pa v tej številki Glasnika ni križanke? - Zato, ker so pri niti. Samo da ne bo sedaj prejšnji številki baje mno-prijavljenk za našo vrsto gi nosili rešitve križanke kar naenkrat preveč... v .tajništvo podjetja še sicer pa Trbovlje niso da- preden je časopis uradno leč! izšel... ' ©e ® „Naši ekipi jo je lani zagodla nepričakovana sprememba tekmovalnega šport da s strani mariborskih prirediteljev. Tako smo v predfinalu nastopili brez štirih najmočnejših igralcev in izpadli. Letošnja ekipa bo kompletna in pričakujemo dobro uvrstitev. Redno vadimo vsako sredo od 17. ure dalje u upravni stavbi podjetja." ING. JOŽE NAGLIČ, odbojka moški: „V Mariboru smo bili tretji, letošnje izglede naše ekipe pa je težko napovedati, preUno ne poznamo nasprotnikov. Skupnih treningov še nismo imeli, redno pa vadimo v svojih športnih društvih." ING. ALOJZ ŠTRUCELJ in FRANC V1DRAJZ, odbojka ženske: „Midva sva za sedaj še slabo razpoložena generala brez vojske. Prijavljenk je premalo in jni mogoče sestaviti vrste vsaj 6 igralk. Upava, da se bo stvar uredila, nakar bomo takoj začeli s pripravami." JOŽE JURCA, keglanje moški: „Naše lansko tretje mesto je bil velik uspeh, katerega bomo letos težko ponovili. Tudi v Trbovljah bo naša ekipa kombinirana, 5 igralcev bo iz Maribora, 6 pa iz Ljubljane, najboljši bo nastopil tudi v tekmovanju posameznikov. Treniramo pa redno, in sicer skozi vse leto: vsak četrtek od 16. do 20. ure na dvo-steznem kegljišču Tehnike v Vošnjakovi ulici. Na povratnem srečanju z mariborskim obratom, id je bilo v Ljubljani 16. maja, smo zmagali domačini, priredili bomo še eno srečanje junija, verjetno v Celju, pripravljamo pa tudi tekmovanje med starimi in mladimi . . .“ FRANC V1DRAJZ, keglanje ženske: „6 naših tekmovalk redno trenira skupaj z našimi moškimi predstavniki, vrsta bo torej pripravljena. Naši izgledi so v glavnem enaki kot lani." ING. MATJAŽ MAČEK, namizni tenis moški: „Letos bomo spet kompletni in se bomo uvrstili višje kot lani, borili se bomo za najvišja mesta, moštveno in med posamezniki. Redno treniramo trikrat tedensko v TEN. Za razpisano prvenstvo IMP je bilo prijav premalo in ga ne bomo organizirali. Dokončno ekipo bomo zbrali izmed tistih, ki redno trenirajo." FRANC ŽAKELJ, namizni tenis ženske: „Obe predstavnici, ki bosta zastopali IMP v Trbovljah, redno trenirata in utemeljeno pričakujemo vsaj tako dobro uvrstitev kot v Mariboru." FRANC BOLTA, streljanje ženske in moški: „Ekipi bosta sestavljeni iz 5 moških in 3 deklet, po eden pa 'bo nastopal tudi v tekmovanju posameznikov. Vsi naši strelci redno treni- rajo, vsak torek in četrtek popoldne v prostorih TEN. Moška ekipa bo v glavnem ista kot lani, ženska pa bo izboljšana. Pričakujemo boljšo uvrstitev kot v Mariboru, kjer so bili glede svetlobe nekoliko nenavadni pogoji." ADOLF TEKAVEC, balinanje: „Naše moštvo je pravkar zaključilo tekmovanje za mestno prvenstvo Ljubljane, točni rez^ tati še niso znani, zasedli pa stfl’ tretje ali četrto mesto. Dvakljj tedensko treniramo na igrišč!] Zarja v Savskem naselju. V M a? boru smo imeli precej smole •* smo izpadli že v drugem kol* Letošnja ekipa bo spremenje^ in računamo na boljšo uvrstite* pa tudi na nekaj športne sre# pri žrebu." ♦♦♦♦♦♦ KONČANO JE PRVENSTVO IMP V ŠAHU Mrtvi tek na vrhu V prvem tednu maja so bile odigrane zadnje partije šahovskega prvenstva IMP v šahu. Turnir, za katerega je značilna predvsem velika disciplina vseh 12 udeležencev, je povsem uspel, tako da tudi „vedno nezadovoljni" kapetan naše šahovske ekipe Franc Dolničar ni imel mnogo pripomb. Prvi dve mesti sta si razdelila Pelko Anton, ki je potrdil svojo dobro igro s sindikalnega šahovskega prvenstva Ljubljane, in Rep Ivan, ki je dokazal, da so bili njegovi spodrsljaji na istem prvenstvu le posledica trenutne slabe forme. Oba sta osvojila po 8,5 točke. Slede Perdan Aleksander in Škof Martin z 8 točkami, Maček ing. Matjaž 6,5, Gregl Boris 5,5, Dolničar Franc 5, Latinčič Miro 4,5, Dobrič Drago 4, Miklič Tomaž 3,5, Stankovič Časlav 3 in Vrhovec Stane 1 točka. V sredo, 13. maja pa je bil v okviru priprav za sindikalne športne igre gradbenih podjetij Slovenije v upravni stavbi podjetja odigran brzoturnir za maj; udeležilo se ga je 8 šahistov, ki poleg manjkajočega ing. Mačka najresneje kandidirajo za >1 vstop v našo 5-člansko ekipo za to prvenstvo. Pred začetkom brzoturnirja, ki je bil igran po dvokrožnem sistemu, je predsednik sindikalnega odbora podjetja tov. Miro Dražumerič izročil prvi četvorici s šahovskega prvenstva IMP: Pelku, Repu, Perdanu in Škofu lične praktične nagrade. Končni vrstni red udeležencev brzoturnirja pa je naslednji: Pelko 11 točk, Perdan 9 1/2, Mihelčič 9, Škof 6 1/2, Rep 6, Stankovič in Dolničar 5 ter Latinčič 4. Broturnir je pokazal, da se naši šahisti počasi privajajo tudi tej varianti igranja šaha, vendar so še vedno precej negotovi, zlasti v realizaciji dobljenih končnic. Časa do ŠIG 70 pa je še dovolj, da se tudi te pomanjkljivosti odpravijo. Letošnje sindikalne športne igre so namreč ugodna priložnost, da se naši šahisti približajo uspehu iz leta 1967, ko so na ] teh igrah dosegli celo 3. mesto, takoj za ekipami Ingrada iz < < Celja in Pionirja iz Novega mesta. < ’ Prvenstveni brzoturnir za junij bo v sredo, 10. junija, ob l7. uri v veliki sejni dvorani upravne stavbe podjetja. M. M.