ptujski GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO I ŠT. 2 AVGUST 1977 pema.tnixia.x* Nova tovarna krmil pomembna delovna zmaga kolektiva Dne 13. 8. 1977 bo začela obratovati nova tovarna krmil DO »Perutnine« Ptuj, z letno zmogljivostjo 16.000 vagonov. Po kapaciteti se bo vrstila med največje tovrstne tovarne v Jugoslaviji in največjo v Sloveniji. Sodobna in tehnološko izpopolnjena strojna oprema pa jo uvršča na prvo mesto v državi. Zakaj gradnja nove tovarne krmil? DO »Perutnina« Ptuj je v svojem intenzivnem razvoju z načrtno investicijsko politiko izgrajevala osnovne proizvodne obrate, kot npr. farmi nes-nic za valilna jajca Sela in Kidričevo, valilnico, klavnico perutnine s predelavo, kreditirala izgradnjo hlevov v kooperaciji itd. Povečava oziroma izgradnja novih kapacitet za proizvodnjo krme je bila načrtovana na poznejši čas iz razloga, ker je bilo mogoče s podaljšanim delovnim časom v stari mešalnici proizvesti potrebno količino krme. Glede na intenzivno povečavo _ proizvodnje brojlerjev v zadnjih letih je ustrezno temu narastla tudi proizvodnja krme. Ta je v lanskem letu dosegla skoraj 57.000 ton, kar je že gornja meja zmogljivosti mešalnice v treh izmenah. Republiški srednjeročni plan razvoja kmetijstva in živilske industrije za obdobje 1976— 1980, v katerem ima DO Perutnina Ptuj pomemben delež, nalaga vsem TOZD PP ve- like naloge. Plan 30.000 ton brojlerjev ki naj bi jih proizvedla DO Perutnina Ptuj v letu 1980, bi bil neuresničljiv, v kolikor ne bi bila zagotovljena dovoljna količina kvalitetne krme. Stara mešalnica krmjil, ki je bila zgrajena leta 1962 ne bi zmogla proizvesti potrebne količine krme, kot jo srednjeročni plan predvideva v letu 1980, ker je kapaciteta premala in stroji dotrajani. Poleg navedenih dejstev je za sedanjo in bodočo proizvodnjo premala tudi kapaciteta silosov za žita in ostale surovine. Kapaciteta starih silosov je 2.100 ton, kar zadošča, pri sedanji proizvodnji 12-dnevno zalogo, v letu 1980 pa bi zadoščala ta zaloga samo za teden dni. Pri neurejenem tržišču in nestabilnih cenah je to absolutno premalo. Glede na omenjena dejstva in na dolgoročno, jasno začrtano razvojno politiko, ki jo vodi podjetje, smo že v letu 1973 pristopili k načrtovanju nove tovarne krmil, silosov in ostalih pripadajočih objektov. Pomen izgradnje nove tovarne krmil Nova tovarna krmil in ostali objekti, ki so plod vestnega dela mnogih odrekanj celotnega kolektiva Perutnine, ter podpora združenega dela, je velikega pomena, ne samo za Perutnino Ptuj, ampak za širšo družbeno skupnost. Z izgradnjo nove tovarne krmil, ki j e med naj večjimi v Jugoslaviji, s trenutno najbolj sodobno opremo in tehnološkim postopkom je postavljen čvrst temelj za reallizacijo srednjeročnega plana podjet- ja, kakor tudi osnova poleg že izgrajenih proizvodnih objektov, še za nadalnje poveča-vanje proizvodnje. Glede na spremenjen način prehrane, ko potrošnik zahteva nemastno in lahko prebavljivo meso in ko je perutninarstvo uspelo poceniti meso piščanca nasproti ostalim vrstam mesa, ima potrošnja perutnine in ostalih perutninskih izdelkov še velik razmah. Perutnina Ptuj, ki je s svojimi kvalitetnimi piščanci da- (Nadaljevanje na 2. str.) Nova tovarna krmil (Nadaljevanje s 1. str.) nes poznana ne samo v Jugo-slaviji, ampak tudi izven naših meja, bo imela v bodoče še toliko več možnosti, da zadrži renome kvalitete, če je še ne izboljša, saj je kvalitetna krma tista, ki poleg ostalih vzrejenih dejavnikov in faktorjev predelave odločilno vpliva na kvaliteto piščanca. Sodobni tehnološki proces in kvalitetna strojna oprema je garancija za dovolj no količino kvalitetne krme, povečane skladiščne kapacitete, pa bodo omogočale, da bo vedno na zalogi dovolj na količina surovin, in zaradi tega nemotena proizvodnja. Ob uspešni komercialni službi bo mogoče nabaviti surovine v večjih količinah takrat, ko bo cena teh ugodna in na ta način vplivati na pocenitev krme. Investicijska vrednost in potek izgradnje Predračunska vrednost investicije, ki ie bila pripravljena pri SDK 31. 12. 1974 je znašala 109.659,000 din V tem znesku so bila zajeta obratna sredstva v višini 12.000,000 din Po tehnični strukturi bi bila razdelitev predračunske vrednosti naslednja: a) Gradbena in obrtniška dela (vključno prvi del elektro- inštalacij) 48.821.228 din b) domača oprema vključno z montažo 24.245.000 din c) uvozna oprema vključno z montažo 15.857.916 din e) ostali stroški 1.200.000 din Skupaj 90.124,144 din Po investicijskem programu je bila predračunska vrednost gradbenih del 31.268.423 din. Ob zbiranju ponudb za gradbena dela, so bile ponudbe za predviden obseg del višje za cca 6.000.000 din, vendar je uspelo dobiti pred oddajo teh del popust v znesku 4.800.000 din, tako da so bila gradbena 'dela zaključena v vrednosti 32.153.509 din. Premiksarna — mala mešalnica v mešalnici Med gradnjo ni prišlo do povišanja cen, ker so bila gradbena dela in del elektro-inštalacij z aneksom k osnovni pogodbi fiksirana na cene v letu 1975. Domača oprema je stala celo manj od predračunske vrednosti. Tuja oprema ni presegla predračunskega zneska, nasprotno, glede na velik interes številnih firmi, ki so želele dobaviti tako velik obseg opreme nam je »spelo močno znižati ceno ponudbe. Razlika med predračunsko in končno vrednostjo za gradbena in obrtniška dela je nastala zaradi povečanega obsega del, ki so se pokazala kot nujna med gradnjo in sicer: — parkirni prostor in vratar- nica, ograja in pleskanje celic 2.200.000 din — ■ transportno dvigalo v premiksarni 260.000 din — povečan obseg elektromštalacij in provizorij za žitne silose 8.763.500 din — barvanje transportne opreme 300.000 din Skupaj 11.523.500 din Končna vrednost investicije bo predvidoma znašala 100.700.000 din. Investicijo so finansirali: -— Ljubljanska banka, podružnica Maribor s cca Vi deležem kredita; — Kreditna banka Maribor — podružnica Ptuj s cca !4 deležem kredita; — Kmetijsko živilsko razvojna skupnost in Zvezna direkcija za rezerve živil (samo za silose). Nujno je omeniti tudi velik delež lastnih sredstev, ki so bila vložena v investicijo. Projektant gradbenih in o-stalih inštalacijskih del je bil Slovenijaprojekt Ljubljana, ki ima dolgoletno prakso pri projektiranju takih objektov. Na licitaciji zbiranja ponudb za gradbena dela je bil najbolj uspešen GIP Gradis Ljubljana, GE Maribor. Energetska omara med montažo Njegovi podizvajalci so bili: IMP Ljubljana — TOZD Elek-trokovinar Ptuj in TOZD Dvigalo Klepovod Maribor, Monter Poljčane, ŽTP Maribor — Sekcija za obnovo prog itd. Začetek gradbenih del je bil 12. 2. 1975. Zgrajeni so bili naslednji objekti: — silosi za žita — kapacitete cca 10.000 ton; —■ silosi za težko tekoče surovine — kapacitete cca 2.000 ton; — mešalnica — kapaciteta cca 160.000 ton na leto z večiz-menskim delom; — rampa za vsipnik ob železniškem tiru ter vsipnik s kip napravo za kamionski sprejem; — adaptacija stare mešal-nice in kotlarne; — prekritje med objekti; — čuvajnica in parkirni prostor; — industrijski tir: — zunanja ureditev. Gradnja silosov je potekala po sodobnem tehnološkem postopku, s takoimenovanimi drsnimi opaži. Tak način gradnje je mnogo lažji in hitrejši od klasičnega, zahteva pa neprekinjenost gradnje ne glede na vreme in čas. Skupino žitnih silosov sestavlja 18 osmerokotnih celic višine 39.83 m, kapacitete po 503 tone ter 8 štirikotnih — povezovalnih, kapacitete po 120 ton. Gradnja je trajala od temeljne plošče do vrha samo 27 dni. Uporabljeno je bilo 3.350 m3 betona in 442 ton armature. Skupino silosov za težko tekoče surovine sestavlja 20 štirikotnih celic višine 30.64 m in kapacitete po 100 ton. Gradnja je trajala le 13 dni, uporabljeno je bilo 1.340 mC betona in 167 ton armature. Mešalnica je visoka 64.94 m in ima 14 etaž. Gradnja je potekala s klasičnimi opaži, zato je bila znatno daljša od gradnje silosov. Uporabljeno je bilo 1.370 m3 betona in 130 ton armature. Po obsegu del in vrednosti opreme je na drugem mestu domača strojna in transportna oprema. Dobavitelj te o^ preme je bil Mlinostroj Domžale. To opremo v glavnem sestavljajo: elevatorji, verižni transporterji, transportni pol- ži, elektromotorji z reduktorji, cevovodi, zasuni, preklop-Le in lopute, oprema za aspiracijo itd. Montaža te opreme je začela v začetku julija lansko leto. Izvajalec dlektroinštalacij-skih del je bil Elektrokovinar Ptuj, ki je začel z delom 12. 9. 1976. Najprej je napravil elek-troinštalacijo za razsvetljavo, nato pa provizorični priključek inštalacije za transportno opremo žitnih silosov, tako da smo te že lansko leto v jeseni začeli uporabljati. Po prejemu načrtov za energetsko in ijelejno omaro ter komandni pult so istočasno potekala dela na izdelavi te o-preme in elektroinštalacijske-ga dela v Tovarni krmil. Računa se, da je bilo inštalirano okrog 1.330 kablov s povprečno 15 žic v enem in skupne dolžine okrog 60.000 m, oziroma celotne dolžine žice cca 900.000 m. V relejno omaro je bilo vgrajenih 1.500 relejev CNO, 125 časovnih relejev, 70C varovalk in 40.000 m žice. Navedeni podatki dovolj zgovorno ■ pričajo o velikem obsegu del, ki so bila opravljena pri gradnji in montaži. Strojna oprema in tehnološki postopek Pri odločitvi, katera oprema naj bo domača in katera uvožena, smo bili mišljenja, da je lahko transportna oprema domače proizvodnje, ker' se ta že desetletja izdeluje doma in je glede na enostavno izvedbo relativno kvalitetna. Ostala oprema, ki se ne izdeluje doma oziroma da je neustrezne kvalitete, smo uvozili. Od številnih tujih firm, ki so poslale ponudbe na naš razpis, smo se odločili za švicarsko firmo Biihler iz razloga, ker je ta firma nudila okrog 80 % opreme, in je znana v pogledu kvalitetnih strojev, ter sodobnih tehnoloških rešitvah. Poleg firme Biihler smo nabavili manjši obseg o-preme še od firme Bize^ba Libra Werk, Sulzer — Escher-wyss in Vrieco. Uvozili smo del opreme za sprejem, čiščenje in mletje surovin, komplet za doziranje in mešanje surovin, linijo za briketiranje in ovrečevanje •krme ter opreme za premik-sarno. Avgust Delavci TOZD MEŠALNICA KRMIL, Vas vljudno vabimo na OTVORITEV TOVARNE KRMIL IN SILOSOV, ki bo v soboto, dne 13. avgusta 1977, ob 8. uri v Ptuju, Zagrebška c. 52 z naslednjim programom: 1. pozdrav predsednika centralnega delavskega sveta, 2. predstavitev novih objektov, 3. slavnostni govor predsednika občinske skupščine 4. otvoritev in ogled objektov Polletni poslovni rezultati Bistvena razlika med tehnološkim procesom v novi in stari mešalnici je, da je v novi proizvodni proces popolnoma avtomatski, kar omogoča sodobna tehnološko izpopolnjena strojna oprema, v stari pa je bil proizvodni proces polavtomatski. Doziranje surovin je bilo v stari mešalnici z eno dozirno tehtnico iz devetih dozirnih celic. Ker je bilo premalo dozirnih celic, je bilo potrebno pripravljati predmešanico. V novi mešalnici pa je 27 dozirnih celic in bo vsaka surovina v posamezni celici, zato ne bo potrebno pripravljati predme-šanice. Zaradi večje točnosti tehtanja bo doziranje surovin s tremi tehtnicami kapacitete 3.000, 750 in 150 kg. Doziranje bo programirano z luknjano kartico. Proizvodni proces bo kontroliral in evidentiral porabo surovin poseben računalnik. Krmiljenje celotne transportne in strojne opreme bo na enem mestu preko skupne komandne plošče. Nov pomemben člen v proizvodnji krmil v novi tovarni bo briketiranje krme. Za jugoslovansko ndustrijo močnih krmil je proces briketiranja krme na začetku, dočim se je v zapadni Evropi v zadnjem desetletju skoraj v celoti uveljavila prehrana perutnine in svinj v obliki briketov. Prednosti so velike in opravičujejo stroške briketiranja. Za proizvodnjo premiksov smo nabavili specialno avtomatsko dozirno tehtnico, ki deluje na sistemu lukniane kartice, za tehtanje vitaminov in ostalih aditivov, poseben mešalec za mešanje aditivov ter fluidlift za transport pre-miksa iz premiksarne v dozirne celice. S to opremo se bo v veliki meri zmanjšalo fizično in zdravju škodljivo delo, ki je pri tehtanju vitaminov in ostalih aditivov. Pred skladiščenjem bomo surovine očistili z rotacijskim magnetom, in sitom ter jih stehtali. Za kontrolo temperature surovin je v vsaki celici montiran termometer, ki na treh oziroma na štirih nivojih avtomatsko meri in beleži temperaturo. • Ovrečevanje krme bo v bodoče z neto ventilsko ovreče-talno tehtnico po 50 kg. V., primerjavi s sedanjo zmogljivostjo bo kapaciteta nove tovarne večja za cca 150 %, število dodatno zaposlenih pri polni obremenitvi pa bo znatno manjše, kar pomeni visok dvig produktivnosti. Varstvo delavcev in zaščita okolja Najbolj sodoben tehnološki proces proizvodnje močnih krmil ne bi bil popoln in zadovoljiv, če ne bi istočasno poskrbeli za varstvo delavcev in za zaščito okolja. Najbolj škodljivi dejavnik v tovarni krmil je ropot in prah. Največji ropot povzročajo mlini, zato smo pri projektiranju upoštevali ta moment in postavili mline pod žitne silose, ki so prostorsko ločeni od proizvodnega dela tako, da bo ropot zmanjšan na minimum. Prah, ki nastaja pri praznjenju in pri izdelavi surovin ter povzroča zdravstvene motnje dihalnih organov in istočasno onesnažuje okolje, smo rešili z močnimi aspiratorji, ki sesajo prah z mest, kjer ta nastaja. Ta se vodi skozi filtre in se vrača v celice, očiščen zrak pa gre skozi zračnike in navzven. Problem odpadne embalaže bomo rešili na ta način, da jo bomo sproti s stiskalnico stiskali v bale in te odvažali. Velike asfaltne površine okrog tovarne bodo omogočale večjo čistočo. Zaključek Končana je velika in pomembna investicija DO Perutnine Ptuj, ki bo pripomogla k realizaciji začrtanih proizvodnih nalog podjetja. Z njo smo vskladili proizvodne zmogljivosti vseh faz proizvodnje perutninskega mesa in hkrati omogočili z delom v več izmenah nadalnje povečanje. Visoka investicijska naložba je jasen dokaz ozke povezanosti in soodvisnosti posameznih TOZD združenih v DO Perutnina, ter ostalega združenega dela. Delavci, ki združujejo svoje delo v TOZD PP Tovarna krmil bodo dobili z izgradnjo nove tovarne še večje naloge in odgovornosti. Pomembno je, da se jih v celoti zavedajo in opravičijo dano zaupanje vseh TOZD Perutnine in širše družbene skupnosti. Franc Ribič V dneh 27. in 28. julija 1977 so delavci temeljnih organizacij združenega dela delovne organizacije »Perutnina« Ptuj razpravljali in odločali o začasni delitvi dohodka, ki so ga dosegli v letošnjem polletju. Tokrat se je o delitvi dohodka med letom prvič razpravljalo in odločalo po določilih zakona o združenem delu. Iz informacije o poslovnih dosežkih v letošnjih prvih 6 P P Tovarna krmil PP Perut, farme PP Mesna industrija PP Obrat za kooperacijo PP Servis PP Commerce Tiskarna Tovarna krmil je v letošnjih mesecih proizvedla za 3.600 ton krmil več kot lani. Tudi planirani načrt proizvodnje je prekoračen za 2,9 %. Perutninske farme so povečale proizvodnjo jajc za 11,6 %, dan starih piščancev za 1,8 % ter piščancev za 49 %. V tej TOZD obstojajo določene neskladnosti v kapacitetah glede valilnih jajc in valilnice, ki bodo odpravljene z izgradnjo dodatnih zmogljivosti valilnice. Tako bodo odpadli nekateri problemi s tega področja. Mesna industrija je povečala proizvodnjo perutninskega mesa za 19,6%. Proizvodnja mesnih izdelkov je na ravni proizvodnje v lanskem obdobju, proizvodnja ostalega mesa pa zaostaja za 35 %. Zaostajanje te proizvodnje je posledica znanih problemov, ki niso novi. Poprečna rast proizvodnje te TOZD znaša 9,2 %. Obrat za kooperacijo je povečal rejo piščancev za zakol za 13%. Indeksi na osnovi števila piščancev so- manj u- mesecih povzemamo važnejše poslovne kazalce. 1. Fizični obseg proizvodnje Osnovna usmeritev poslovanja vseh TOZD je v stalnem povečevanju fizičnega obsega proizvodnje, kajti le z večanjem proizvodnje je moč povečevati gospodarnost. Posamezne TOZD so v obravnavanem obdobju dosegle naslednjo raven proizvodnje v primerjavi z lansko ravnijo in načrtovano proizvodnjo: I n d e x 113,1 102,9 117,6 107,0 60—120 50—110 113,2 103,9 100,6 105,1 114,3 105,5 godni — 108,8. Povprečne teže letošnjih piščancev so porasle. Storitve TOZD Servis so le za 0,6% večje od lanskih. U-speh dejavnosti te temeljne organizacije je v tem, da je s povečanjem storitev za 0,6 % zadovoljil potrebe povečane proizvodnje 11 % na nivo j,u delovne organizacije. TOZD Tiskarna je v letošnjem obdobju dosegla na j večji razmah svoje proizvodnje v zadnjih letih. Rast fizičnega obsega proizvodnje 12 % ne odraža dovolj povečanja dejavnosti. Zmogljivosti strojgv so bile letos za 57 % več v o-bratovanju kot lani. Delalo se je v dveh izmenah. ' , Na nivoju delovne organizacije je letošnja proizvodnja večja za 11 %. V glavnem t. j. perutninskem sektorju znaša porast cca 15 %. Planirani obseg je prekoračen za 5 %. Letošnja proizvodnja je na višjem nivoju. Lani je povečanje znašalo 21 %. Zaradi tega se bomo morali navadifj na 'nekoliko nižja relativna De! dozirnega sistema v novi mešalnici 30. 6.77 30.6. 77 TOZD 30. 6. 76 načrt 30.6.77 tak-le: v 000 din Polletni poslovni rezultati (Nadaljevanje s 3. str.) števila. Dejanski porast reje piščancev znaša preko 1.600 ton. 2. Produktivnost dela Dosežena rast produktivnosti dela iz prvega tromesečja se je nadaljevala tudi v drugem tromesečju. Na nivoju delovne organizacije je porasla za 2,8 %. Tovarna krmil ima indeks produktivnosti 98, Perutninske farme 114, Mesna industrija 105, Servis 94, Commerce 95, Obrat za kooperacijo 110 in tiskarna 119. S podrobnejšo analizo je treba ugotoviti vzroke zaosta- janja produktivnosti dela v tovarni krmil, Commercu in Servisu. Na povečanje produktivnosti dela je vplivalo tudi boljše zdravstveno stanje zaposlenih. V lanskem obdobju je bilo poprečno 5,0 % delavcev v staležu, letos le 4,5 %. 3. Realizacija .elotnega prihodka in dohodka Povečanje fizičnega obsega proizvodnje, povečanje pn> duktivnosti dela ter ekonomičnosti pri delu, so osnovni dejavniki, da so temeljne organizacije pri poslovanju dosegle porast prihodkov in dohodka in sicer: v 000 din TOZD Celotni prihodek Indeks 77/76 Dohodek S) D -o C. Tovarna krmil 151.104 115 16.528 326 Perutninske farme 83.166 142 15.345 206 Mesna industrija 293.466 110 30.318 200 Obrat za kooperacijo 199.484 113 7.059 186 Servis 20.219 146 10.181 170 Commerce 311.251 110 11.858 178 Skupne službe 7.062 121 5.227 139 Tiskarna 9.200 167 5.694 201 Skupaj: 1,074.952 116 102.210 196 Lani je celotni prihodek znašal 928.688.000 din ter je povečanje za 16 % v glavnem posledica večjega obsega dela in le v manjši meri višjih cen. Letni načrt celotnega prihodka je dosežen 50,6%. Deltev dohodka Pri oceni dohodka moramo poudariti, da primerjava z lani doseženim dohodkom ni povsem realna. Lani SO' veljali drugi predpisi za plačano realizacijo, Zaradi njih je bil dohodek nižji. v 000 din TOZD Osebni dohodki Pogodbene obv. prisp. SIS in davi Skladi Tovarna krmil 2.217 5.661 7.824 Perutninske farme 4.575 4.936 5.834 Mesna industrija 12.459 8.572 9.287 Obrat za kooperacijo 1.799 3.069 2.191 Servis 6.314 1.877 1.990 Commerce 7.100 2.239 2.519 Tiskarna 3.033 1.205 1.307 Delovna skupnost 4.655 372 200 42.152 27.931 31.152 Lani 30. 6 32.327 14.273 5.455 Porast osebnih dohodkov izhaja iz višjih osebnih dohodkov ter večjega števila zaposlenih. Pri obveznostih iz dohodka sta najbolj porasla prispevka za izobraževalno in raziskovalno skupnost. Porast obveznosti z dohodka je precejšen, in je enak rasti dohodka. Primerjava skladov je z lanskim obdobjem, kakor smo že omenili nerealna zaradi predpisov. Lani so vse temeljne organizacije imele dohodek v neplačani realizaciji skupaj 18.000.000 din. V skladih je tudi 7.939.000 din, ki so jih TOZD združile kot posojilo federaciji za financiranje manj razvitih republik, združena sredstva za ceste, železnico, elektrogospodarstvo, luko in PTT v Slove- niji. Ob upoštevanju še rezervnega sklada in sklada skupne porabe je delež skladov za razširitev materialne osnove dela precej okrnjen. 4. Dohodkovni odnosi Temeljne organizacije s perutninsko proizvodnjo so že drugo leto v dohodkovnem odnosu. V medsebojnih odnosih obračunavajo medfazne izdelke na osnovo standardov t. j. v naprej postavljenih meril, ki so potrebna za določen izdelek. Tej lastni proizvodni ceni se doda enotna stopnja akumulacije. S tako oblikovano interno ceno se oblikujejo začasni odnosi med TOZD. V dokončnem obračunu se upoštevajo še vplivi nabavnega in prodajnega tržišča. Ob letošnjem polletju je končni obračun dohodkovnih odnosov TOZD Skupni dohodek Dal Prejel Tovarna krmil Perutninske farme Mesna industrija Servis Obrat za kooperacijo 290 1.543 4.711 1.873 1.005 4.711 4.711 5. Splošna ocena V drugem tromesečju je prišlo do bistvenega dviga cen surovin v tem,el j ni organizaciji tovarne krmil. Zaradi tega je koncem aprila prišlo do delne korekcije prodajnih cen. V tej zvezi so tudi delavci in kooperanti na novo ovrednotili medsebojne odnose. Iz informacije in razprav delavcev na Zborih izhaja zaključek, da bo treba z dosedanjim delom nadaljevati. Dosedanji poslovni dosežki uresničujejo cilje, ki smo si jih zastavili v gospodarskem načrtu za leto 1977. Splošna ocena je, da letos poslujemo v relativno normalnih pogojih in dosegamo normalne poslovne rezultate. B. M. Kadri in zopet kadri S sklepom Okrajnega ljudskega odbora Ptuj leta 1954, je bilo ustanovljeno podjetje, zametek današnje TOZD Ptujska tiskarna Ptuj. Po poskusnem delu se je uveljavilo, čeprav le za potrebe ožje skupnosti. Počasi, pa vendarle vstrajno se je širila dejavnost, širil se je obseg del pa tudi kvaliteta. To kar danes predstavlja grafično industrijo v ptujski občini, je rezultat prizadevanj vseh delavcev, tako večine priučenih kot tistih nekaj kvalifi.iranih, ki so ostali zvesti tej delovni sredini. Začetek tega razmišljanja ni vsakdanji za naslov sestavka. Kako potrebno je, naj ponazori naslednja preglednica strukture zaposlenih PKV KV NIŽ. SS Skupaj 44 16 6 4 70 Bili bi krivični, če bi trdili, da se v vseh teh 23 letih ni nčesar ukrenilo, ali vsaj poskušalo izboljšati kadrovski sestav zaposlenih. Ko iščemo vzroke, kje je 28 kvalificiranih delavcev, ki so si kvalifikacije pridobil v Ptujski tiskarni, je odgovor zelo pisan. Večina, kar 8 jih je odšlo v letih 1965-67 v ZR Nemčijo in Avstralijo in le eden od »u-bežnikov« je ostal v Mariboru. To pomeni, da so bili glavni vzroki nizki OD v grafični panogi v Sloveniji in ne le v Ptujski tiskarni. Postopoma se izpopolnjuje tudi srednješolski kader. Pri tem velja poudariti, da je šele leta 1973 stopila v kolektiv tovarišica s srednješolsko izobrazbo, trije kvalificirani delavci pa so z izobraževanjem ob delu dosegli to kvalifikacijo. Zakon o kadrovski politiki, prav tako pa družbeni dogovor podravske regije, sta vspodbudila delavce TOZD, da so začeli resneje razmišljati o kadrih, kvaliteti dela, napredku ... Slednje še zlasti, kajti razvoj grafične tehnologije v svetu je v le nekaj letih doživel tako korenite spremembe, da bi mu brez kadra, slabo specializiranega, zelo slabo ali sploh ne mogli slediti. K temu pa sili tudi bodoči razvoj kartonaže o okviru delovne organizacije. Gospodarski načrt za leto 1977 TOZD Ptujske tiskarne Ptuj bi bil skromen, če ne bi posvečal pozornosti tudi kadrom. Ta del smo takorekoč v mesecu juliju že 100% realizirali, kar naj panazori naslednja preglednica: 3 stav i 1. letnik 1 tiskar 1. letnik 1 kartonažer 1. letnik 1 montažer-kopist 1. letnik 1 tiskar 2. letnik 2 stavca 3. letnik 1 tiskar 3. letnik Ugotovitev bi bila enostranska, če ne bi skrbeli tudi za srednje in višješolski kader. Delavci TOZD zavestno združujejo sredstva za štipendiranje sodelavca na redni Višji grafični šoli v Zagrebu, ob delu pa dva sodelavca na Srednji grafični šoli v Ljubljani in enega na VEKŠ. Spoznanje, da je kader ob primernem nagrajevanju sestavni del družbeno-ekonom-skih odnosov, je prisotno. U-pamo, da bodo prav ti štipendisti v nekaj letih s svojim delom in dohodkom omogočali izobraževanje naslednikom. LST Samoupravni sporazum O ZDRUŽEVANJU DELA DELAVCEV V TOZD IN V DELOVNI SKUPNOSTI KOT OSNOVA NJIHOVEGA ZDRUŽEVANJA Pomembna novost, ki jo zakon o združenem delu uvaja na področju samoupravne u-reditve razmerij združenega dela, je samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev. Ta akt je resnično nov samoupravni akt ;n se bistveno razlikuje od dosedanjih samoupravnih splošnih aktov, saj daje zakon o združenem delu povsem nove rešitve na področju samoupravnega urejanja družbenoekonomskih odnosov v združenem delu, ki temeljijo na ustavnih načelih. Samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev ni mogoče istovetiti s sedanjim sporazumom, o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Od tega akta se bistveno razlikuje, tako po svoji vsebini in načinu sprejema o-ziroma sklenitve kot tudi glede na značaj in funkcijo, ki jo ima pri združevanju dela delavcev. V nadaljnem bomo podali njegova najpomembnejša o-beležja, ki jih ima kot samoupravni akt na področju samoupravnega prava. Opredelili se bomp na oris značaja tega akta ter opisali področja oziroma razmerja, ki naj jih ta sporazum ureja. Značaj in funkcija sporazu-m a Sposobnost sklenitve samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev pridobijo delavci z dnem, ko postane sklep o organiziranju TOZD veljaven (do sedaj so delavci sprejeli najprej statut). Ta sporazum je torej pri nastanku nove TOZD prvi, t. i. temeljni konstitutivni akt, saj določa oziroma ureja osnovne odnose, ki morajo biti samoupravno urejeni zaradi nastanka nove TOZD; le-ti se kasneje podrobneje urejajo z izvedbenimi samoupravnimi splošnimi akti (pravilniki, poslovniki itd.). Sporazum morajo sprejeti oziroma skleniti delavci že obstoječih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ker ima ta samoupravni akt tudi v tem primeru značaj temeljnega akta za vse samoupravne splošne akte, ki morajo biti usklajeni z zakonom o združenem delu v zakonsko predvidenih rokih. S samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavci določajo dejavnost temeljne organizacije, osnove družbenoekonomskih odnosov, medsebojne pravice in dolžnosti ter odgovornosti pri združevanju dela v TOZD oz. v delovno skupnost, skratka, s tem sporazumom ustanavljajo sebe v subjekte združenega dela in samoupravljanja. Prav zaradi tega se po sprejemu sporazuma na referendumu vsak delavec še s podpisom posebne izjave svobodno odloči ali sporazum sprejme ali ne. Kolikor delavec te izjave ne podniše, se šteie, da ne želi delati v TOZD oz. DSSS, zato mu delovno razmerje preneha po zakonu. Podpis te izjave velja tudi za nove delavce kot pogoj za sklenitev delovnega razmerja. S sprejemom tega sporazuma postane delavec združen z drugima delavci in si s tem pridobi pravico upravljanja z družbenimi sredstvi ter iz tega izhajajoče druge pravice, hkrati pa prevzame tudi obveznosti in odgovornosti. To pomeni, da se proti delavcu, iki dela in se ravna v nasprotju s sporazumom lahko izvajajo konsekvence, ne samo zaradi neizponjevanja njegovih delovnih obveznosti, temveč tudi zaradi neizpolnjevanja obveznosti, ki jih ima kot sa-moupravljalec. Vsebina sporazuma Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev kot temeljni akt vsebuje posamezne opredelitve družbenoekonomskih odnosov delavcev. 1. Dejavnosti TOZD: — glavna, stranske; — opravljanje in spremem be dejavnosti. 2. Notranja organizacija-; — poslovna; — samoupravna. 3. Upravljanje z družbenimi sredstvi: — sredstva za delo in poslovanje; — obratna in osnovna sredstva; — sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb; — pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev pri upravljanju z družbenimi sredstvi. 4. Osnove za ugotavljanje in razporejanje prihodka, dohodka in čistega dohodka. 5. Osnove za razporejanje sredstev za osebne dohodke. 6. Uresničevanje samoupravljanja: — oblike odločanja; — odločanje z osebnim izjavljanjem; — organi upravljanja; — poslovodni organ. 7. Delovna razmerja: — opredelitev tistih specifičnosti, ki niso posebej urejene z zakoni (npr. delovni čas, razporejanje delavcev, opredelitev kršitev delovnih obveznosti, določitev organa za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornosti delavca, ipd). 8. Združevanje dela in sredstev v delovno organizacijo: — cilji združevanja; -— oblike delitve dela; — temeljni medsebojni odnosi s področja združevanja dela in sredstev. 9. Obveščanje delavcev; — pravice in dolžnosti organov TOZD. Navedena področja predstavljajo le glavne značilnosti, ki naj bi bile opredeljene v samoupravnem združevanju dela delavcev, dokončna vsebina se bo seveda izoblikovala ob samem delu oziroma ob izdelavi osnutka tega sporazuma, ki je že v teku. Sestavek je zato le informativnega značaja. Njegov namen je, seznaniti delavce in kooperante s pomenom in vsebino tega samoupravnega akta, ki ga bomo sprejeli z osebnim izjavljanjem na referendumu še v tem letu, saj je sporazum kot temeljni akt za vse nadaljne sampupravne splošne akte osnova tudi za akte, s katerimi se urejajo dohodkovni odnosi; le-te pa smo po zakonu o združenem delu dolžni normativno urediti do konca tega leta. Samoupravni sporazum o združevanju dela sprejmejo tudi tisti kooneranti, ki dolgoročno združujejo delo in sredstva s TOZD Kooperacija in ki bodo prevzeli subsidialno odgovornost za poslovanje TOZD in iriziko za skupno gospodarjenje in poslovanje. Komisija za izvajanje zakona o združenem delu Stroj za briketiranje krmil Iz dela samoupravnih organov 1. Dne 13. 7. 1977 se je sestal koordinacijski odbor za pripravo in izvedbo volitev pri konferenci 00 sindikata Perutnine. Delegati so se dogovorili o enotnem načinu izvajanja evidentiranja. Fevd ar jemo ie bilo, da je potrebno obdržati kontinuiteto dela, zato se naj evidentirajo delegati za približno polovico sedanje garniture. Pri evidentiranju morajo biti odbori pozorni na kadrovsko strukturo in da e-videntirajo čimveč žensk in mladine. Člani koordinacijskega odbora so sprejeli sklep, da je potrebno prvo fazo evidentiranja izvesti do 15. avgusta, dokončno verificiranje kandidatov in izpolnjevanje popis-nic pa do 15. septembra. 2. Dne 20. 7. 1977 je bila 1. redna seja uredniškega odbora glasila Ptujski perutninar. Člani odbora so podali oceno 1. številke glasila. Ocena je bila pozitivna. Potrdili so predlog zbranih prispevkov za 2. številko. Glasilo mora izhajati do 15. v mesecu. Pridobiti moramo lektorja. 3. Dne 1. 8. 1977 je zasedal delavski svet skupnosti skupnih služb Mesokomibinata Perutnina Ptuj, na katerem so obravnavali predlog začasne delitve dohodka do 30. 6. 1977 ter sprejeli sklep, da se sprejme predlog začasne delitve dohodka za prvo polletje 1977 v predlagani obliki. Nadalje so sprejeli sklep, da se določi povečanje vrednosti točke za obračun OD od 2,60 na 2,90 din. Nova vrednost točke velja od 1. 7. 1977 dalje. Sprejet je bil tudi sklep, da bodo delavci Mesokomibinata Perutnina Ptuj v avgustu prispevali en delovni dan za odpravo posledic elementarnih nesreč na Kozjanskem in v Posočju. 4. Dne 1. 8. 1977 se je vršila 3. redna seja komisije za izvajanje nalog za uresničitev zakona o združenem delu, na kateri so razpravljali o vključevanju kooperantov v združeno delo. Člani komisije so tudi sprejeli osnutek predloga samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev, ki je poleg statuta osnovni akt, ki določa temelje, osnove in načela za vsa medsebojna razmerja v temeljni organizaciji. Vsaka temeljna organizacija in delovna skupnost skupnih služb bo morala v ta sporazum vnesti svoje specifičnosti. Osnutek predloga samoupravnega sporazuma bodo člani komisije obravnavali in dopolnili na prihodnji seji. Priprave na ljudsko obrambo Družbena samozaščita v praksi V zadnjem obdobju vse več govorimo o družbeni samozaščiti in o varstvu pri delu v želji, da bi čimbolj varno delali in očuvali kolikor mogoče največ družbene imovine, ki nam je zaupana v upravljanje. V Perutnini so delavci že večkrat ukrepali v smislu samozaščite tudi praktično. Tak primer je bil tudi v soboto 2. julija, ko se je v fakturnem oddelku že v jutranjih urah vnel fakturni stroj. Delavke v fakturnem oddelku so takoj podvzele vse kar je bilo možno, da se ogenj ne razširi in da se reši vsa dokumentacija. V najkrajšem možnem času pa so bili na mestu požara tudi naši gasilci iz TOZD Mesna industrija. Požar so lokalizirali, do prihoda gasilcev ptujskega gasilskega društva, ki so ga dokončno pogasili. Akcija je velikega pomena, saj je bil ogenj lokaliziran, tako da je uničen le elektronski del enega fakturnega stroja. Da ni nastala nmogo večja škoda gre vsa zasluga delavkam v fakturnem oddelku, ki so ukrepale takoj_, ko se je požar pojavil. Ta primer nas ponovno opozarja, da moramo na področju družbene samozaščite in varstva pri delu storiti še več, predvsem več praktičnega pouka. Uredništvo Uničeni del fakturirke (desni del stroja) Socialistična republika Slovenija organizira iti gradi ljudisko obrambo kot neločljivi del socialistične samoupravne ureditve za primer, če bi bile ogrožene svoboda, neodvisnost in suverenost jugoslovanskih narodov in narodnosti ali czemljska neokrnjenost in z ustavo določena družbena ureditev SR Slovenije in SFRJ, ter za primer naravnih in drugih hudih nesreč ali drugih izrednih razmer. Zakon o ljudski obrambi SRS, ki je v veljavi od oktobra 1976, nalaga vsem delovnim organizacijam in njihovim TOZD, da se organizirano vključijo v izvajanje obrambnih priprav. TOZD so1 dolžne, da sprejmejo svoje obrambne načrte na področju ljudske obrambe v skladu z zakonom in obrambnimi načrti ter sklepi družbenopolitičnih skupnosti, organizirajo' in izvajajo priprave za delo v vojni ter za zaščito in reševanje ljudi in materijalnih dobrin v vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter drugih izrednih razmerah, da zagotavlja sredstva za ljudsko obrambo in opravljajo druge naloge, ki so pomembne za ljudsko obrambo. V skladu z določbami zakona o LO so vsi delavski sveti TOZD v prvi polovici maja t. L ustanovili svoje odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, na nivoju delovne organizacije Meso-kombinata »Perutnina« Ptuj, pa je bil ustanovljen koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v TOZD so organi delavskih svetov za opravljanje nalpg s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite njihove naloge pa so konkretno določene v 27. členu zakona o LO SR Slovenije. Koordinacijski odbor za ljudsko in družbeno samozaš- čito koordinira izvajanje skupnih nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki bodo določene s posebnim sporazumom. ORGANIZACIJA CIVILNE ZAŠČITE V TOZD Civilna zaščita je del ljudske obrambe in družbene samozaščite in je najširša oblika priprav in udeležbe delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob morebitnih vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah. Do aprila 1.1. je bil'v naši delovni organlilzaciji skupni štab CZ in skupne enote civilne zaščite. Taka organizacija civilne zaščite ni bila v skladu z zakonom o LO SRS, zato je bila v aprilu in maju 1977 izvedena reorganizacija civilne zaščite. Na nivoju delovne organizacije je bil ponovno imenovan skupni štab civilne zaščite, v TOZD pa so bile ustanovljene enote civilne zaščite. Z ozirom na to, ker so nekatere TOZD skoncentrirane na ožjem območju, so bile ustanovljene enote CZ, ki pokrivajo potrebe več TOZD skupaj in sicer: enote za potrebe TOZD PP Servis, Comerc, DS skupnih služb in DE živinska klavnica, enote, ki pokrivajo potrebe TOZD PP Mesna industrija, Tovarna krmil, obrat za kooperacijo Hajdina in perutninske farme Breg ter enote za potrebe TOZD PP perutninske farme Sela in njene organizacijske enote. Zaradi reorganizacije enot CZ je bilo potrebno na novo razporediti večje število obveznikov CZ, ki so že prejeli odločbe o razporeditvi in knjižice obveznika CZ. V zvezi z novo organizacijo CZ je bil izdelan srednjeročni plan nabave oblek in opreme za enote CZ za obdobje 1976— 1980, ki bo delno realiziran že v tem letu. V program dela štaba CZ za leto 1977 so med drugim predvidena predavanja za vse obveznike CZ, da bi jih seznanili z osnovnimi pravicami in nalogami, ki jih imajo kot obvezniki CZ, kot tudi z njihovo vlogo, ki jo imajo v pripravah za ljudsko obrambo za primer vojne nevarnosti in v mirnem času. V okviru strokovnega usposabljanja obveznikov CZ je bilo v februarju 1977 prijavljeno v razne tečaje 24 obveznikov CZ in sicer: za prvo medicinsko pomoč 6, za tehnično reševanje 10, iz enot reda in varnosti 7 in za RBK zaščito 1. Tečaje organizira Oddelek za ljudsko obrambo SO Ptuj, ki pa nas do sedaj še ni obvestil, kateri obvezniki so do sedaj navedene tečaje uspešno opravili. Dne 27. maja 1.1. je občinski odbor RK organiziral ob-činško tekmovanje ekip prve medicinske pomoči. Iz naše delovne organizacije se je tekmovanja udeležilo 6 obveznic |CZ in sicer: Erna RIMELE, Katica SILAK, Terezija KO- KOL, Marija VESENJAK, Terezija SLEMENŠEK in Frančiška CVETKO. Vse tovarišice so pokazale veliko prizadevnost v pripravah na tekmovanje, na samem tekmovanju pa so dosegle zaslužene 2. mesto v občini Ptuj, za kar jimi čestitamo in izrekamo posebno zahvalo. V prvi polovici maja 1.1. so delavski sveti v TOZD že imenovali načelnike in enote narodne zaščite. S tem zvezi obveščamo bralce, da bomo vprašanje družbene samozaščite, kakor tudi vlogo enot narodne zaščite obširno obravnavali v posebnem prispevku v naslednji številki našega lista. Uresničevanje družbene samozaščite v TOZD, je pogoj za uspešno izvajanje obrambnih priprav. Da ne bi zamenjavali raznih pojmov in da bi ločili, kaj pomeni civilna zaščita, narodna zaščita, družbena zaščita, je prav, da vprašanje družbene samozaščite in narodne zaščite obravnavamo posebej in bolj konkretno. Kontrola ob izhodu — tudi to je družbena samozaščita Kje je meja zmogljivosti tiskarne Ko so delavci TOZD Ptujske tiskarne prejeli v roke skromno, deset strani obsegajočo poročilo o polletnem poslovanju in realiziciji gospodarskega načrta za leto 1977, so brli presenečeni. Kljub sprotnemu informiranju, v tem obdobju je bilo šest rednih in dve izredni seji DS TOZD in štirje zbori delavcev, so zbirni kazalci uspešnosti resnično bolj plastično prikazali delovno razpoloženje. Naj podkrepimo to ugotovitev s podatki, sicer izsečki po- ročila. Terminologija posameznih kazalcev še ni v skladu z zakonom o združenem delu niti novim kontnim planom, gre preprosto za to, da bi delavci kar najbolj razumeli. Element Doseženo 30. 6. 76 Načrt za 1977 Doseženo 30. 6. 77 Indeks 77:plan 77:76 CELOTNI DOHODEK 5,494.430 15,000,000 9,200.230 167,4 61,3 Porabljena sredstva 2,662,682 6,250.000 3,506.079 131,7 56,1 DOSEŽENI DOHODEK 2,831.748 8,750,000 5,694.151 201,1 65,1 Pogodbene obveznosti 81.912 167.100 87.327 106,6 52,3 Zakonske obveznosti 231.127 1,279.214 908.842 393,2 71,0 Osebni dohodki 2,144.031 5,456.000 2,844.268 132,6 52,1 Osebni prejemki 126.611 397.430 189.070 149,3 47,6 OSTANEK DOHODKA 167.031 1,449.280 1,576.342 944,0 108,5 Amortizacija nad predpisano stopnjo + 87.802 Osebni dohodki 4- osebni prejemki 2,270.642 5,853.430 3,033.338 133,6 51,8 DELITEV OSTANKA DOHODKA Rezervni sklad Poslovni sklad Sklad skupne porabe Obveznosti do samoupravnih sporazumov 175.000 705.280 319.000 250.000 113.863 1,033.974 160.000 269.005 + 87.802 65,0 146.6 50,2 107.6 Nepoznavalcu razmer v poslovni politiki in poslovanju TOZD bi se kaj kmalu posta-vtloi vprašanje odnosov med lansko realizicijo, letošnjim planom in letošnjo realizacijo. Pri tem moramo omeniti še zaposlenost, ki je ostala na lanski ravni, t. j. 70 zaposlenih, po Vkalkuliranih urah pa celo za 3 delavce manj. Ob sprejemanju gospodar- skega načrta smo bili v dvomih, ali je realno planirati 20% povečanje. Izhodišče je bilo, da je možno izkoristiti strojne (tiskarske) kapacitete in pri tem je ostalo, obenem pa se je povečala kvaliteta del, konkurenčna sposobnost in ekspeditiv-nost. Z uveljavitvijo sistema kontrole delovnih opravil in nalog za vsak oddelek posebej, je bila za današnje razmere zasedenost strojnih kapacitet v dveh izmenah 95,1 %. To pa je podatek, ki je spodbuden, obenem pa opozarja, da bo v prihodnje potrebno posvetiti več pozornosti modernizaciji. Sedanjih 8 tiskarskih strojev, s kapaciteto 16.000 odtisov na uro je zastarelih, zlasti še na novo tehnologijo in kvaliteto tiska, ki se uveljavlja v grafični industriji. Na to je potrebno opozoriti zlasti zaradi spoznanja, pa tudi dokazov, da so sedanje zmogljivosti ob sedanji kadr rovski strukturi in zasedbi skoraj optimalno izkoriščene. Res je, da bodo poprečni rezultati cb tretjem tromesečju nekoliko nižji (zaradi stagnacije naročil in dopustov) kot vsako leto, zato pa bo po vseh predvidevanjih močan dotok naročil zlasti v zadnjem tromesečju. Investicijskih vlaganj v prvem polletju takorekoč ni bilo, čeprav smo z gospodarskim načrtom to predvidevali. Temu je vzrok dolgotrajen postopek in pridobivanje soglasij. Večje naložbe bodo realizirane v drugem polletju, saj je šivalni stroj STANDARD za potrebe knjigoveznice že prispel, v roku dveh mesecev pa pričakujemo stroj za brušenje knjigoveških nožev (NDR), prav tako pa upamo, da nam bo Gospodarska zbornica Slovenije dala dokončno soglasje za uvoz tiskarskega stroja HEIDELBERG cilinder formata B-2 in stavnega stroja LINOTVPE — — 4 krovnik. Izvršni odbor zbora delegatov panoge je že dal soglasje in priporočilo medresorski komisiji. Naj ob zaključku pozdravimo še ugotovitev, da so delavci na zboru 28. julija poleg poročila o gospodarjenju in začasne delitve sprejeli tudi program aktivnosti v prihodnje in njegove nosilce: 1. Stalno spremljati stanje na tržišču in pridobivati nove poslovne partnerje (komerciala). 2. Spremljati in dograjevati sistem organizacije dela (direktor, tehnični vodja, vodje oddelkov, izmeno vod j e). 3. Povečati samoupravno in politično aktivnost pri vskla-jevanju medsebojnih odnosov, delitvenih razmerij, stimulacije — nagrajevanje po delu itd. v skladu z zakonom o združenem delu. 4. Utrditi kontrolo kvalitete dela in zaostriti odgovornost (tehnični vodja, delavska kontrola). 5. Mesečno ugotavljati proizvodne stroške, rezultate poslovanja, finančni položaj (računovodja) in utrditi lastno in prodajno ceno. 6. Prizadevati si, da se po-polnijo nezasedena delovna mesta in realizira plan kadrov v gospodarskem načrtu (odbor za medsebojna razmerja). 7. Večjo skrb posvetiti izgle-du delovnega mesta, delovnih prostorov (vsi delavci). 8. Pospešiti nabavo planiranih osnovnih sredstev (direktor, računovodja). 9. Pričeti z oblikovanjem o-nutka osnov gospodarskega načrta za leto 1978 (direktor). LST VABILO K SODELOVANJU Uredništvo Ptujskega pe-rutninarja vabi k sodelovanju čimveč delavcev. Vsak perutninar lahko kaj prispeva. Moramo pa vas spomnili, da mora biti vsak prispevek podpisan, tudi prispevek, ki je napisan po službeni dolžnosti. Če kdo ne želi, da se objavi njegovo ime, naj to pripiše, lahko pa izrazi željo, da se objavijo le inicialke ali kaki drugi znaki. Uredništvo Avgust Kooperacijska proizvodnja piščancev v prvem polletju 1977 V prvem polletju so kooperanti izpolnili program reje živih piščancev kljub problematiki, ki je bila občasno v rejah prisotna. V letošnjem polletju so kooperanti vzredili in oddali v perutninski klavnici 9,743.000 kg živih piščancev napram 8,600.000 v letu 1976 ali za 13 % več kot v istem obdobju lani. Iz priloženih podatkov je razvidna dinamika oddaje žive teže piščancev v kg kot sledi: Mesec enota mere oddani kg živih piščancev 1976 1977 indeks Januar kg 1,372.744 1,586.931 116 Februar kg 1,231.541 1,419.180 115 Marec kg 1,315.566 1,615.323 123 April kg 1,482.655 1,668.775 113 Maj kg 1,515.366 1,631.336 108 Junij kg 1,682.792 1,821.481 108 Povprečje kg 8,600.664 9,743.026 113 Navedeni podatki zajemajo seveda tudi kooperante, ki sodelujejo in redijo piščance preko KK Slovenska Bistrica. Do 31. 6. 1977 je plan predvideval oddajo 9,375.000 kg. Ker so kooperanti oddali 9,643.000 kg znaša indeks povečanja 104. Količina oddanih živih piščancev bi lahko bila še večja, če v rejah ne bi obstojali zdravstveni problemi, predvsem je precejšnji izpad predstavljal v maju in juniju pogin vsled toplotnega udara, tako v hlevih kot na transportu pri prevozu v perutninsko klavnico. V prvem polletju so bili doseženi sledeči proizvodni rezultati: Mesec januar februar marec april maj junij Pov.teža pov. v kg konver. pov. zasl. po kom. po kg % pogin čas reje število dni kooper. 1,86 2,21 3,86 2,08 4,93 54,2 126 1,87 2,18 4,11 2,21 5,73 53,8 109 1,84 2,19 3,96 2,15 5,02 52,8 133 1,80 2,18 3,89 2,15 5,21 52,2 128 1,87 2,30 3,15 1,69 6,43 55,0 140 1,77 2,35 3,14 1,77 7,35 53,9 158 1,83 2,24 3,67 2,01 5,82 53,7 132 povprečje izplačane škode po skladu rizika 0,04 ~2,05 Če izvršimo primerjavo bruto zaslužkov v kooperacijski reji za prvih 6 mesecev 1976 in 1977 so razpoložljivi sledeči podatki iz kooperacijskih obračunov: ______ Mesec 1976 1977 januar 1,82 2,08 februar 1,78 2,21 marec 2,00 2,15 april 1,90 2,15 april 1,90 2,15 maj 2,02 1,69 junij 1,70 1,77 Povprečje 1,87 2,05 Bruto zaslužki so v letošnjih 6 mesecih večji za 9 % od lanskih v prvih 6 mesecih. To razmerje se bo še v drugem polletju nekoliko zboljšalo z ozirom na rezultate, ki so že znani v mesecu juliju 1977. Tako je iz obračunov razvidno, da že od 1. 7. do 29. 7. 1977 oddalo 144 kooperantov 1,525.239 kg živih piščancev in doseglo po posameznih dnevih sledeče rezultate: datum obračuna pov. teža pov. starost pov. konverzija zaslužek po kg v din po kom. 1. 7. 1,81 54 2,31 1,91 3,48 5. 7. 1,75 54 2,31 1,89 3,35 8. 7. 1,76 53 2,33 1,79 3,19 12. 7. 1,83 54 2,30 2,09 3,84 15. 7. 1,79 53 2,30 2,04 3,67 19. 7. 1,73 52 2,29 1,93 3,38 26. 7. 1,74 52 2,27 2,11 3,70 29. 7. 1.78 53 2,26 2,17 3.88 Povprečje 1,77 53 2,29 2,06 3,65 Iz navedenega sledi, da so se povprečni zaslužki v juliju zopet povsem normalizirali in so v povprečju višji za 0,18 din po kg ali 9,7 % nad stroškovnikom. Če bomo v kratkem uspeli sanirati še nekatere zdravstvene probleme pri začetnih poginih DSP v prvih 10 dneh, bomo proizvodnjo zopet popolnoma obvladali in to — moramo. O drugih problemih bomo v našem glasilu pisali zopet v eni od prihodnjih številk. REISMAN Jože Anton Brglez, kmet kooperant in predsednik DS Anton Brglez, kmet iz Črešnjevca 140 je še »mlad« kooperant »Perutnine« Ptuj. Z rejo piščancev je začel šele pred štirimi leti. Vkljub temu pa se je v terni ikratkem času tako uveljavil, da je že kar dober rejec piščancev .Doslej je zredil že blizu 360.000 kg lepo rejenih lin kakovostnih piščancev. Anton pa ni samo dober rejec piščancev, ampak je tudi dober samoupravi j alec. Zato smo ga tudi izvolili za predsednika delavskega sveta pri TOZD PP »Kooperacija« Hajdina. Vsi ga visoko cenimo kot predsednika DS, saj na sejah in v raznih komisijah zelo ustvarjalno sodeluje ter se zavzema za uveljavljanje takih stališč, ki so dolgoročno gledano najboljša. Sicer pa je Anton »pravi« perut-ninar, saj mu je delo s piščanci glavni in skoraj edini vir dohodka in sredstev za preživljanje. Anton že od mladih nog živi na Črešnjevcu, v idilični ter res lepo urejeni vasi blizu Slov. Bistrice. Na domu jih je šest: Anton z ženo Milico, stara mati, sin Jurij z ženo in z enim otrokom. Zeinilje imajo bolj malo, zato se je moral sin zaposliti kot električar, žena Milica pa v administraciji. Hlev Antona Brgleza iz Črešnjevca Anton je član ZZB. Od leta 1944 se je boril na Dolenjskem, ob koncu vojne na Koroškem, za kar je bil tudi odlikovan z medaljama zasluge za narod in hrabrost. Takoj po odpustu iz JLA se je zaposlil v Tovarni železniških vozil »Boris Kidrič« v Mariboru, kjer je sprva delal v kovačnici. Tu je oblikoval parna kladiva, odkovke in zobnike za vagone, zadnjih petnajst let pa je bil dispečer vse do leta 1972, ko se je »zaposlil« na farmi doma, katero je taikrat pričel graditi. V času, ko je bil zaposlen v Mariboru, je opravljal v podjetju več pomembnih funkcij, tako v sindikatu in v delovni enoti. Na Črešnjevcu je še zmeraj v odboru ZB, praporščak pri ZRVS, član nadzornega odbora pri KO SZDL, član delegacije pri občinski skupščini Slovenska Bistrica in še drugo- Anton je zelo ponosen, da je domačin na Črešnjevcu. Črešnjevec je lepO' urejen. V zadnjih letih se je tam marsikaj spremenilo na boljše. Imajo asfaltirane ceste, vodovod, telefon, novo šolo ter veliko število novih stanovanjskih hiš, vse v cvetju in zelenju. Obnavljajo 'in povečujejo tudi gospodarska poslopja ter gradijo tudi nova. V okolici je lepo razvito sadjarstvo. Anton Brglez je kot rejec ih kooperant »Perutnine« Ptuj ponosen na to, da je član te skupnosti. Zadovoljen je z delom strokovne službe, z dostavo krmil in z odvozom piščancev. Želi si, da bi to sodelovanje ostalo takšno tudi v bodoče ter da bi bilo tudi čim manj nihanj v kvaliteti piščancev ter krmil. Anton nima veliko prostega časa. Ko ga ima, rad prebira sodobno literaturo ter gleda kmetijske TV in poučne oddaje. Anton je trenutno prepričan, da si je izbral dober poklic, ko se je odločil za delo v reji piščancev, ki mu je poleg zaslužka postal tudi glavni »hoby«. Zdaj tudi brez piščancev ne bi mogel več živeti, saj ima ob delu pri njih izredno veselje in zadovoljstvo. Drago Čater Spomini na j sta rej še perutninarke Le malo je delavcev, ki se zaposlijo v neki delovni organizaciji in v isti delajo do zaslužene upokojitve. Pri nas je tak primer MARIJA HORVAT-ANGELOVA, ki je tudi najstarejša delavka v Perutnini Ptuj. Marija je vse od 1942. leta do danes ostala marljiva delavka, ki je po najboljših močeh opravljala potrebna opravila. Zaradi delavnosti jo je kolektiv večkrat izbral, da ga je zastopala v raznih organih upravljanja. Zadnje čase je sodelavci ne obremenjujejo več z zadolžitvami, saj ji ne manjka dosti do zaslužene upokojitve. Zaprosili smo jo, da nam pove kdaj in kako je začela delati in kaj meni o začetkih »Perutnine« in o sedanjem razvoju Perutnine. Kdaj ste začeli delati v Perutnini in kakšna je bila takrat proizvodnja? V sedanji Perutnini sem začela delati 11. 11. 1942. To je bila moja prva zaposlitev. Seveda se firma takrat še ni imenovala Perutnina, ampak je bil lastnik firme Reinchard. Dva meseca smo čistili perutnino, nato pa so nas odpustili. Ponovno so me poklicali na delo 5. 4. 1943. Tokrat sem ostala stalna delavka. Začeli smo z odkupom, sortiranjem in prodajo jajc. V poletnih mesecih pa smo že začeli čistiti perutnino. Tak način dela je ostal do osvoboditve. Po osvohoditvi je firmo pre vzel Mlakopromet Ptuj, kasne J e pa se je perutninarstvo od cepilo in tako je nastala Pe rutnina Ptuj. V prvem obdob ju smo enako kot pred vojno v pomladanskem času prede lovali jajca, kasneje pa perut nino. Čistili smo predvsem ko koši in piščance, poleg tega pt tudi ostalo perutnino, ki sme jo odkupili, največ iz Hrvat ske. Delo je bilo sezonsko, k nekaj nas je stalno delalo. Od kupovali smo tudi divjad, k smo jo izvažali, izvažali pa smo še večino jajc. Za sortiranje jajc smo uporabljali zastareli sortirni stroj, vso perutnino smo čistili ročno. Delovni pogoji so se le počasi izboljševali vse dotlej, ko smo začeli z lastno farmsko proizvodnjo. Kaj nam lahko poveste o primerjavi farmske proizvodnje s prejšnjim načinom dela? Prehod na farmsko proizvodnjo je bil pomemben napredek. Proizvodnja je bila skozi vse leto skoraj enaka, tako ni bilo več sezonskih nihanj. Dobili smo nove sodobnejše stroje. Tudi pri čiščenju piščancev smo začeli uporabljati stroje. Klanje drugih vrst perutnine smo opustili. Mene so potem premestili v jajčni oddelek, ki se je ločil od klavnice. Proizvodnja in predelava jajc se je kasneje prenesla na farmo Sela, kjer še vedno delam. Tu so soveda delovni pogoji mnogo boljši. Prostori so veliki, svetli in suhi. Skladišča so temperirana. Proizvodnja pa je skoraj enaka poleti in pozimi. Urejene imamo sanitarije in garderobe. S prehodom na farmsko proizvodnjo se je tudi marsikaj drugo izboljšalo. Organizi- Horvatova pri svojem vsakodnevnem opravilu 0 N V spomin Anici Sredi svojega polnega dela nas je dne 20. VIL 1917 za vselej zapustila naša sodelavka Markež Anica — vodja kuhinje družbene prehrane. V našem podjetju se je zaposlila leta 1961 kot kuharica. Postala je vodja kuhinje in na tem delovnem mestu ostala vse do svoje prerane smrti. Pri svojih 49. letih, ob katerih sledov težkega dela in nesebične skrbi za svojo številno družino, sicer ni bilo mogoče v celoti zakriti, je bila na delovnem mestu vselej polna delovnega elana, vestna in marljiva. Pri opravljanju odgovornega dela in v skrbi za čim boljšo prehrano svojih sodelavcev ji ni bila prerana nobena ura, saj je marsikatero jutro zapustila svojo družino še sredi sladkega spanja in odhitela na delovno mesto, da bi tisti, ki so prihajali za njo dobili pravočasno in dobro pripravljeno zasluženo malico. Ob svojem delu niti v zadnjem času, ko je ob stalnem povečevanju dela delala v dokaj težkih delov- : nih pogojih in ko je v sebi nevede že nosila kali krute zahrbtne bolezni, ni tarnala, temveč je znala probleme tudi sama reševati in bila tako za vzor svojim sodelavcem. Žal novih delovnih pogojev v prenovljeni kuhinji družbene prehrane, ki se jih je tako veselila in ki si ;• jih je ob svojem pridem delu celih 16 let v našem j podjetju tudi najbolj žele- i la, ni dočakala. Samo nekaj ! dni po tem, ko bi se lahko J skupaj s svojimi sodelavkami preselila v nove delovne prostore, jo je neizprosna smrt iztrgala iz naše sredine in preseliti se je morala tja, od koder se nihče ne vrne. Tov. Markež Anice ni več med nami, toda ostala nam bo v trajnem živem spominu, kot lik vestnega in požrtvovalnega sodelavca. Sodelavci iz TOZD PP — Mesna industrija rala se je topla malica, in ni bilo treba več nositi na delo lončkov. Omogočen je oddih na morju, organizirajo se izleti, proslave in sploh se posveča delavcu precejšnja pozornost. In kaj menite o medsebojnih odnosih? Delati moraš povsod, pa te imajo vsi radi. Vedno sem poskušala narediti kar mi je bilo naročeno, zato pa se tudi z nikomer nisem kregala. Povem lahko, da imamo pri nas na Selah dobre medseboine odnose delavci med seboj, kakor tudi z vodilnimi. Seveda se zavedamo, da moramo svoje delo kvalitetno opraviti. Zanima nas še, če ste doživeli kaka posebna presenečenja oziroma kaj, česar človek ne pozabi? Zelo lepo se mi vidi, kadar se srečam z generalnim direktorjem, da nam, predvsem starejšim delavcem, vedno stisne roko in najde čas, da z nami malo pokramlja. Najsrečnejša pa sem bila, ko sem ob 10. obletnici dela v Perutnini prejela uro v spomin. Razveselila sem se tudi nagrade ob dvajseti in trideseti obletnici, vendar je bila prva najlepša, najbolj presenetljiva. Marija nam je zaupala, da se po upokojitvi ne bo dolgočasila, ampak se bo bolj posvetila družini, ki jo je včasih morala malo zanemariti. Tudi delo na njeni njivici in vrtu ji bo krajšalo čas, če jo bo le zdravje služilo, kar ji vsekakor vsi želimo. Horvatova je lahko ponosna, da je po stažu najstarejša delavka v kolektivu. Prijetno ji je lahko, ko vidi kaj vse je v Perutnini nastalo v tem času in da po njenih stopinjah stopajo stotine novih delavcev. Vsi ti želijo isto, kot si je želela ona, da bi dobro delali in da bi nam bilo jutri boljše; čas pa ob tem mineva, da sa-nti ne vemo kdaj. L. C. Mi brigadirji MDB Dušana Kvedra Povprečni stroškovnik kooperacijske piščancev V mesecu juniju 1977 je bil korigiran povprečni stroškovnik v kooperacijski reji piščancev o katerem je razpravljal delavski svet TOZD PP »KOOPERACIJA« Hajdina na seji dne 29. 6. 1977. K posamieznim postavkam so člani delavskega sveta imeli nekatere upravičene pripombe, ki jih bo potrebno pri naslednji korekciji upoštevati. Posamezne povprečne postavke iz STROŠKOVNIKA priobčujemo z namenom, da vsak posamezni rejec lahko primerja in ugotavlja odstopanja pri poslovanju v svojem hlevu. Stroškovnik je sestavljen za hlev z kapaciteto 10.400 kom vzrejenih piščancev oziroma 17.680 kg žive teže oddanih v perutninski klavnici (povprečna teža 1,70 kg). Povprečni stroški so ugotovljeni kot sledi: 1. Materialni stroški din/kg — nastilj 0,2084 — električ. enerigija 0,1168 — plin 0,2206 — petrolin 0,0648 — vodarina 0,0114 reje — potrošni material 0,0660 — zdravila 0,0700 Skupaj : 0,7580 2. Pogodbene obveznosti: -— zavarovanje hleva in opreme 0,0130 — požarno zavarovanje DSP 0,0154 — sklad rizika 0,0330 — obresti od kreditov pri HKS 0,0460 Skupaj : 0,1074 3. Uporabnina hlevov in opreme 0,3381 4. Tuja delovna sila (nakladanje) 0,1363 5. Lastna delovna sila 0,5002 REKAPITULACIJA Ad 1. 0,7580 Ad 2. 0,1074 Ad 3. 0,3381 Ad 4. 0,1363 Ad 5. 0,5002 VSEGA: 1,8400 V kolikor znaša povprečna živa teža več kot 1,70 kg, so stroški po kg sorazmerno nižji in obratno. Stroškovnik je sestavljen in ugotovljen za celoletno povprečje. Jože Reisman Letos, ko praznujemo mnoge pomembne jubileje in obletnice, ki nas spominjajo na našo revolucionarno preteklost, prav gotovo ne moremo mimo jubileja, kateremu smo v preteklem času posvetili premalo pozornosti, to je 30 let mladinskih delovnih akcij. Naj vas že v uvodu spomnim na besede tovariša Tita s proslave 30-letnice MDA Brčko-Banoviči: »Ko danes proslavljamo 30-letnico MDA pravzaprav zaznamujemo jubilej šo- gadir. Bil pa je vendarle rojstni dan tovarištva, novih poznanstev, ljubezni... in prvi takšen rojstni dan je imela večina brigadirjev brigade Dušana Kvedra na Mladinski delovni akciji BRKINI 77. Izmed brigadirjev je kar 90 % na delovni akciji prvič. Kljub takšni sestavi je brigada dosegla z marljivim in vzornim delom zavidanja vreden uspeh, kar pogojujejo dokaj intenzivne priprave pred odhodom na akcijo. Prvi due- le, ki je v marsičem edinstvena na svetu. To je šola socialističnega vzgajanja mladine, šola bratstva in enotnosti, šola tovarištva in prijateljstva. Vse te vrednote globoko prežemajo našo mladino, potrebno pa je, da se ves čas izpričujejo in še naprej razvijajo, da se v dejanjih potrjujeta predanost in ljubezen mladih do svoje socialistične mladine.« Mladinske delovne akcije so v naprednem gibanju jugoslovanske mladine bile vedno in ostajajo značilna oblika njenega delovanja, ker že od začetka predsfavljajo resnično manifestacijo privrženosti idejam in nalogam naše socialistične revolucije. Spomnimo se samo stotisočih mladih, ki so se v treh desetletjih graditve nove družbe prav na delovnih akcijah širom Jugoslavije obogatili z največjimi vrednotami in lahko plemenitijo graditelja socialistične — samoupravne družbe — s tovarištvom, bratstvom in enotnostjo ter ljubeznijo do domovine. Kdor tega ne verjame, se lahko sam prepriča. Sicer pa poglejmo, kaj je zapisal naš brigadir v svoj dnevnik: Včeraj smo imeli rojstni dan. »Kako rojstni dan?« Pa menda ne vsi?« Dejansko je imel rojstni dan le eden bri- vi na MDA BRKINI 77 so potekali v znamenju seznanjanja brigadirjev z delom na trasi in na področju interesnih dejavnosti. Pridnost in vestnost pri delu sta prinesli prve uspehe, ki so se iz dneva v dan boljšali tako, da smo dosegli na udarni dan v prvi dekadi svoj največji uspeh. Dosežen normni učinek dela je bil 197,6 %, kar je bilo daleč nad povprečjem, ki je znašalo 146,5 %. Ob takih rezultatih na delovišču in na področju interesnih skupnosti smo osvojili vsa možna priznanja, kar je pogojevalo osvojitev najvišjega priznanja — trak akcije, ki sedaj krasi vrh našega prapor ja. Ob koncu bi se želel še enkrat v imenu vseh brigadirjev zahvaliti pokrovitelju Meso-kombinatu »Perutnina« Ptuj, ki je v največji meri materialno pripomogla k uspešnosti naše brigade z Željo, da takšno sodelovanje postane tradicionalno in da bi tudi v bodoče s ponosom gledali na uspehe, ki jih dosegajo naše brigade na mladinskih delovnih akcijah. Sekretar začasnega aktiva ZKS v brigadi Rajko Kuhar .*> WSkm~, * Malica v dolini Draga — zadaj grad Kamen Tam, kjer murke cveto Na dopustu v Poreču V letošnjem jubilarnem letu je, poleg drugih pomembnih akcij, sindikalnim delavcem Perutnine uspelo spremeniti tudi dosedanjo obliko sindikalnih izletov. Doslej smo bili vajeni, da je bil sindikalni izlet namenjen več ali rtjanj kopanju v toplicah in skupni pojecftini dolločene delovne skupine. Letos se perutni-narji lahko pohvalimo s tem, da so bili vsi izleti organizira-ni v kraje, ki so bogati s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi. Delavci skupnih služb smo se odločili, da v letu pomembnih jubilejev obudimo spomin na tiste, ki so za naš lepši in svobodni danes trpeh in umirali v najhujšem okupatorskem zaporu — v Begunjah. Lepo sobotno jutro je bilo U. junija, Iko smo se z avtobusom! odpeljali proti Gorenjski. Za nekaj trenutkov smo se ustavili na Brniku, nato pa nadaljevali v Begunje. Med vožnjo smo se razgledovali po deželi naših velikih mož: Prešerna, Čopa in Zoisa. V Begunjah smo kar zdrveli skozi naselje, kot da nas je strah grozot iz časa, ko je tod vladal orel s kljukastim križem. V idilični dolini Draga smo se ustavili pod razvalinami gradu Kamen. Dolinica je res prekrasna in nič ni čudnega, ida so se že v davnini tod bojevali junaki, katere ljudska pesem opeva še danes. V tej prelestni pokrajini je Prešeren iskal besedi za izpovedovanje svoje ljubezni in hrepenenja. V Dragi, prepojeni s krvjo, je Slavko Avsenik zložil eno svojih pesmi — Tam, kjer murke cveto ... v lepi Dragi. Vrnili smo se v Begunje. Po dvorišču graščine je bil korak vse počasnejši. Vstopili smo v muzej in vsak se je potopil v svoje misli. Nekdaj slavno begunjsko graščino so že v Stari Avstriji spremenili v žensko kaznilnico. Že takrat je tu moralo umreti mnogo žena in deiklet zato, ker so hrepenele po svobodi, pravici in ljubezni. V maju 1941, v mesecu sreče in pričakovanj, so to graščino Hitlerjevi vazali spremenili v eno najhujših mučilnic pri nas. Kdo bi si mogel mj-sliti, da si bodo nacistični rablji poiskali za svoja zverinstva prav ta lepi kotiček. Tu so se krvoloki naslajali v trpljenju ljudi, ki so bili krivi tega, da so Slovenci, da ljubijo to našo slovensko grudo. Koliko uničene sreče, koliko razbitih družin, koliko trpljenja in gorja, koliko prelite krvi samo zato, da bi v krvi žrtev Skrili svoj strah, svoje Vedno več delavcev Perutnine se odloči prebiti nekaj dni dopusta ob morju. Tej želji so prisluhnili sindikalni delavci in predlagali delovni organizaciji, da se v letošnji sezoni nabavijo nove počitniške kapacitete. Na osnovi ugotovljenih potreb sta bili kupljeni dve prikolici, ki smo1 ju locirali v Portorožu. Zraven tega smo v Poreču najeli privatno hišo, katero naši delavci koristijo. Bivajo lahko štiri družine. Da bi vam ta kraj lahko predstavili, smo zaprosili tri sodelavce naj povedo svoje vtise. Vse smo zaprosili za odgovore na enaka vprašanja: 1. Kako ste potovali in kako ste se namestili? 2. Kakšno je vaše mnenje o plaži? 3. Kako ste bili zadovolojni z novim bivališčem in preskrbo? 4. Kakšne so možnosti za športno rekreacijo? 5. Vaše druge pripombe in predlogi. Ludvik BEZJAK, strojnik v valilnici Do Kopra smo potovali s poslovnim vlakom. Za Poreč smo imeli takoj zvezo z avtobusom, tako da smo bili ob dveh popoldne že na stanovanju. V turističnem uradu smo debili skico mesta z oznako poslopja, kjer smo kasneje stanovali. Tako smo zlahka našli bivališče. Stanovanje je bilo pripravljeno za sprejem gostov. Seznanili so nas z razporeditvijo prostorov in sanitarij. V tej stavbi je Perutnina najela dve triposteljni in dve dvoposteljni sobi, dve kopalnici; večji bivalni prostor in manjšo kuhinjo, v kateri je tudi hladilnik za začasno hrambo živil. Plaža je oddaljena približno en kilometer, če pa greš na plažo hotela Plava laguna moraš skozi mesto sko-rai^ dva kilometra daleč. Na bližnji plaži je voda zelo čista in topla, žal pa ne mjanjka ježkov. ® Hranili smo se v menzi. Hrana je bila kvalitetna in o-bilna, tako da je ni bilo potrebno dopolnjevati. Če si kdo želi sam kuhati, so vse trgovine dobro založene, kot tudi tržnice. Za nakup živil ni treba čakati v dolgih vrstah, pa tudi mesa ne manjka. 9 Tudi za razvedrilo je po- hlapčevstvo rajhu in postali »heroji nacizma«. Kri več kot tisoč žrtev je preplavila Begunje in Drago, toda narod ni klonil. Uresničile so se besede (Prešerna, ki jih je zapisal že sto let pred to grozovito preizkušnjo naroda: »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnevi«. Zapustili smo muzej krutih spominov, nismo pa mogli pregnati tesnobe, ki nas je spremljala. Odpeljali smo se skrbljeno v ne preveč oddaljenem gostišču, kjer je vsaki večer glasba. Glasba je tudi v vseh hotelih. 9 Bil sem zadovoljen, da-siravno je vreme malo nagajalo. Na morju želim preživeti del dopusta tudi prihodnje leto, vendar želim spoznati še južnejše predele našega Jadrana. Ivek KOVAČEC, dispečer v TOZD Commerce 9 Potovali smo nekaj več kot štiri ure z osebnim avtomobilom. V turističnem uradu so nas zelo lepo sprejeli. Tu smo dobili napotilo glede nastanitve, prehrane in možnosti za športno rekreacijo. Stanovanje je primerno u-rejeno, tako da se je dalo normalno bivati, le kuhinja je očitno premala, če bi želele vse družine kuhati. Tudi opremljenost kuhinje je preskromna. Lokal, v katerem smo se hranili je oddaljen od stanovanja le 100 metrov. Delavci v gostišču so bili zelo prijazni in ustrežni. Verjetno je na to malo vplival začetek sezone in še niso bili naveličani gostov. Hrana je bila v redu. 9 Do morja je približno 300 metrov, vendar so tu plažo komaj začeli urejevati. Mi smo se hodili kopat na plažo hotela Pical, to je slab kilometer od bivališča. Včasih smo šli na plažo peš, včasih pa z avtomobilom, saj je sence dovolj, da ni potrebno parkirati na žgočem soncu. Plaža je tod dobro urejena, ježkov ni. Na plaži sta dva pomola, za otroke pa so urejeni peskovniki. 9 V zvezi z bivanj emi smo bili brez posebnih pripomb. 9 Za športno rekreacijo je poskrbljeno, saj je več teniških miz, mini golf, izposojevalnica koles, čolnov za veslanje in motornih. Tudi za osvežitev in okrepčila je na tej plaži poskrbljeno. Tarife za izposojene rekvizite so zmerne. 9 Menim, da bi kazalo posvetiti več pozornosti raziskavi turističnih zmogljivosti in predvsem cen. Prepričan sem, da bi se dalo dopust organizirati še boljše in tudi cenejše, vendar bi za to v naši DO verjetno bil potreben referent za organizacijo dopustov in rekreacijo nasploh. proti Bohinju, in Begunje so bile že daleč za namii, ko je spet stekla sproščena beseda. V Bohinjskem kotu smo si ogledali še slap Savice in Vogel. Ura je že začela priganjati, zato smo se odpeljali proti domu. S seboj smo ponesli mnogo lepega, še posebno prijetno pa je bilo vzdušje med udeleženci, zato si takih izletov želimo še več. L. C. Dopustniški pozdrav iz Fiese Naša delovna organizacija »Perutnina« skrbi tudi za letni oddih in rekreacijo svojih zaposlenih in članov njihovih družin. V ta namjen vsako leto nameni nekaj sredstev za nabavo prikolic, za najem, stanovanj v krajih ob morju in drugo. Lahko rečemo, da smo v zadnjih letih podvojili naše zmogljivosti za oddih in rekreacijo ob morju. Saj imamo šest camp prikolic v Fiesi pri Piranu, dve camp prikolici v camipu Lucija pri Portorožu, hišice pri Biogradu na mora, sobe v Zadra in Poreču. Izbira mesta, kjer želi član kolektiva s svojo družino preživeti 10. dnevni dopust, je zares pestra in primerna tudi za tiste, ki nimajo svojega prevoza, saj ti lahko letujejo v Fiesi. Imajo tudi direkten avtobus iz Maribora v Biograd na mora. V nadaljevanju bi rad opisal samo avtocamp »Jezero« Fie-sa. Sam kraj leži v prijetnem zalivu med Piranom in Porto-rožom, obdan z hribom, ki fta prav krepko varuje pred vetrom ali burjo. Fiesa je pravi počitniški miren kraj z malo avtomobilskega in našega vsakodnevnega hrupa. Posebnost Fiese je jezero, le nekaj metrov oddaljeno od morja, vendar sladkovodno. V njem je možnost rekreativnega ribolova, saj so v njem kapitalne jegulje in ribe rdeče barve, zelo podobne našim »dravskim krapom«. Ribolov v njem je prost, zato je na jezerskem bregu polno upajočih dopustnikov obeh spolov. Za nekatere _ ribiče pa boljša polovica pripravlja roštilj, da speče ulov. Prostora in sence je več kot dovolj. Plaža za kopanje je sicer bolj kamnita, kar je za ta del Jadrana tudi značilno, vendar se razteza skoraj do Pirana. Primerna je za o-troke in tudi za neplavalce, vendar mora vsak paziti, da si že v prvih svojih počitniških dneh ne pridobi lovsko trofejo, ki jo najdeš vsepovsod v našem. Jadranu — to je morskega ježka. Na razpolago imaš tudi čolne in sandoline za prevoz po morju, balinanje, igranje badmingtona in drugo. Za tiste, ki si želijo sprehodov je izbira zelo velika. Najprej pot do Pirana ob obali, kjer te prijetna sapica ohladi od celodnevnega »praženja« na soncu. Sam ogled Pirana, pomorskega muzeja »Sergeja Mašerja«, kjer te seznanijo z zgodovino pomorstva in solin od davnega do danes, Tartinijeva soba znamenitega skladatelja, matematika, domačina Pirana, na katerega nas spominja lep spomenik v centra Pirana. Bolj vztrajni in korajžni si privoščijo malo daljšo pot do Portoroža, kjer si lahko ogledajo turistično naselje Bernardin. Še in še bi lahko našteval zanimivosti tega prijetnega letovišča, vendar si bo vsak, ki bo letoval v Fiesi svojo pot in čas razporedil tako, da bo