662
scd
CHABAN-DELMAS PRI NAS
Ondan je obiskal Slovenijo francoski ministrski predsednik Chaban-Delmas. V novinarskem poročilu smo brali, da so se sprejema na Bledu udeležili »predstavniki javnega, gospodarskega in kulturnega življenja«. Če odštejemo šramelske godbenike, ki so med večerjo igrali razigranim politikom Alpenmusik (med kosmopolitskonacionalnim jedilnikom in alpsko muziko, je bilo seveda rahlo neskladje), je bila pripuščena k ogledovanju živega in pravega Chaban-Delmasa kaj maloštevilna skupinica kulturnih delavcev. Nihče nima nič proti temu, da se politiki sestajajo in
663
Chaban Delmas pri nas
obiskujejo. Kar moti, je to, da poskušajo gostitelji garnirati svoje kulinarič-no-politične razgovore s predstavniki kulturnega življenja. Kar zadeva participacijo kulturnih delavcev v politično-rutinsko-manifestativnih srečanjih, bi kazalo razmisliti o naslednjem: če že vabimo na sprejeme kulturne delavce kot dekorativno kuliso ali pa kot zastopnike slovenske kulturne Potemki-nove vasi, potem bi bilo bolj pametno, če bi ustanovili posebno službo in poklic — »kulturni delavec, ki deluje na sprejemih«. S tovrstno službo bi namreč kaj kmalu dosegli harmonijo med politiko in kulturo, sčasoma pa tudi izredno strokovno usposobljenost, saj bi se »kulturni delavec, ki deluje na sprejemih« lahko kvalificiral do popolnosti šarmantnega kulturnega kozerja in diplomata. Če pa želimo na sprejemih predstaviti resnične zastopnike duhovne kulture naroda in družbe, potem je kajpak jasno, da sedanji protokolarno-institucionalno-zaupniški sistem ne ustreza več.  To  pomeni,  da kulturni
delavci ne morejo biti nikakršen dekorativni privesek k politični in gospodarski substanci, ki se pogovarja s svojimi gosti o usodi sveta. Vedeti namreč moramo, da ustvarjalci kulture s svojo navzočnostjo lahko posredujejo političnodržavnim srečanjem novo, duhovno razsežnost. To pomeni nadalje, da ustvarjalci kulture zaradi svojega znanja tujih jezikov in zaradi svoje duhovne vrednosti lahko prispevajo k temu, da se rutinski državniški razgovori zaobrnejo k vsebinskim problemom in duhovni konfrontaciji. In končno, duhovni ustvarjalci bi bili zaradi odpiranja kulturnih, umetniških in miselnih razsežnosti v stikih med narodi sposobni preseči diplomatsko manipulacijo z odnosi med državami. Vsekakor bi bilo koristno opustiti sedanjo kulturniško reprezentanco, kakršna je protokolarno v navadi sedaj, kajti s svojo trenutno funkcijo ni prav daleč od nekdanje institucije dvornih poetov in filozofov...
scd