SKUPSCINSKl	za občine ČRNOMEU,
	KOČEVJE^ KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik X.	Novo	mesto,	16.	avgusta	1973	§t.	21
VSEBINA
OBČINA KR S KO:
281. Odlok o najviših stanarinah in najemninah
282. Odlok o določitvi stanovanjskega standarda
283. Sklep o potrditvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Krško
284. Statut solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Kr^o
285. Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in pri-spe^^ov občanov ter zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1972
286. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
287. Odlok o podelitvi domicfla aktivistom OF med narodnoosvobodilno borbo za Kogansko okrožje
288. Odredba o obveznem pošiljanju cenikov v evidenco organu za cene
289. O^dba o ukrepih za družbeno kontrolo cen
290. Sklep o imenovanjih
291. Poročilo občin^e volilne komisije Krško o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje rekreacij^ega centra v Brestanici
292. Popravek o^oka o prispe^u za uporabo mestnega ze^jišča
293. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje rekreacijskega centra v Brestanici
OBCINA METLIKA:
294. Odlok o družbeni pomoči borcem in aktivistom NOB v občini Metlika
295. Odlok o financiranju vzgoje in izobraževanja v občini Metlika
OBČINA NOVO mesto:
296. Odlok o poslovnem času v trgovini, gostinstvu in obrti
297. Odredba o najvišjih stanarinah in najemninah za poslovne prostore
OBČINA KRŠKO
281.
Na podlagi 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/72), 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379/72), 3. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št.
6-28/73, 21-101/73), 10. in 16. točke dogovora o izvajanju politike cen v letu 1973 (Uradni list SFRJ, št. 28-388/73) in 225. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64 in Skupščinski Dolenjski list št. 4-5Ž/68 in
4-47/69) je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. 7. 1973 sprejela
ODLOK o najviših stanarinah in najemninah
1. člen
V	izvajanju ukrepov neposredne družbene kontrole cen se predpisujejo kot niajvi^e stanarine, ki jo plačujejo imetniki stanovanj^e.pravice v občini od 1. julija 1973 dalje, polne stanarine, določene v veljavnih stanovanjskih pogodbah.
Določila tega člena se smiselno uporabljivo tudi za njyemna stanovanja v lasti občanov.
2. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka
preneha linearno" subvencioniranje stanarin, ki je bilo v veljavi od 1. januarja 1966 dalje.
' Od 1. julija 1973 dalje se prične uporabljati za delno nadomestitev stanarine odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Skupščinski Dolenjski list, št. 7-97/73).
3.	člen
S 1. oktobrom 1973 se stroški obratovanja s stanovanj^imi hišami v družbeni lastnini izločijo iz stanarine tako, da jih plačuje imetnik stanovanjske pravice poleg stroškov tekočega vzdrževanja stanovanj, kot je to določeno z zakonom o stanarinah in z odlokom o tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini (Skupščinski Dolenjski list, št. 11-168/71 in 11-157/73).
^4. člen
Najemnine”za poslovne prostore v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini se s 1. julijem 1973 lahko povišajo največ do 10%, upoštevajoč pri tem potrebo, da se povišanje izvrši diferencirano in da se zaščiti tiste dejavnosti, pri katerih povišanje neposredno vpliva na življenjsko raven.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. julija 1973 dalje.
Številka: 1-36-17/73
Datum: 19. 7. 1973
Predsednik občinske skupščine Krško: JOŽE RADEJ, 1 J.
282.
Na podlagi 21. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št.
5-11/72) in 225. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64 in Skupščinski Dolenjski list, št. 4-52/68 in 4-47/69) je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. 7. 1973 sprejela
ODLOK O DOLOČITVI stanovanjskega STANDARDA
1. člen
S tem odlokom se določa standard stanovanja z namenom, da se določijo merila in pogoji, po katerih se ugotavlja pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali nakup nove stanovanjske hiše, obnovo stanovanja ali za rekonstrukcijo obstoječe stanovanjske hiše ali stanovanja, če je gradnja, nakup ali rekonstrukcija hiše ali sta- ^ novanja v mejah predpisanega stanovanjskega standarda v občini.
2. člen
Standard stanovanja opredeljujejo naslednji elementi:
— površina in funkcionalnost stanovanja,
- opremljenost stanovanja in objekta,
- notranja in zunanja obdelava konstrukcijskih elementov objekta,
— urejenost neposredne okolice objekta.
3. člen
Elementi standarda stanovanja iz drugega člena tega odloka so določeni v „OSNOVNIH ELEMENTIH STANDARDNEGA	STANO-
VANJA", ki je sestavni del tega odloka.
4. člen
Šteje se, da je gradnja, nakup ali rekonstrukcija stanovanjske hiše ali stanovanja v mejah stanovanjskega standarda, če stanovanjska hiša ali stanovanje, ki se gradi, kupuje ali rekonstruira, ne presega elementov standarda, določenih s tem odlokom in če cena 1 m2 koristne stanovanjske površine ne presega cene, ki jo za vsako leto predpiše skupščina » samoupravne stanovanjske skupnosti, do ustanovitve samoupravne stanovanjske skupnosti pa ceno predpiše občinska skupščina.
Investitor je dolžan predložiti dokazila, da je načrtovana gradnja stanovanj v skladu s standardi, predpisanimi s tem odlokom, samoupravni stanovanjski skupnosti.
5. člen
Pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali nakup stanovanj v stanovanjskih objektih, ki so do dneva uveljavitve tega odloka dograjeni do druge gradbene faze, se določila tega odloka ne uporabljajo.
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu.
ŠtevUka: 1-36-18/73
Datum 19. 7. 1973
Predsednik občinske skupščine Krško: JOŽE RADEJ, l.r.
OSNOVNI ELEMENTI STANDARDNEGA STANOVANJA
IZHODIŠČA ZA OPREDELITEV STANDARDNEGA STANOVANJA
Stanovanje je namenjeno človeku, družini, njenemu razvoju in njihovim pocrebam. Iz socialnih vidikov zato ne smemo dopustiti gradnje funkcionalno neustreznih stanovanj.
Iz družbeno ekonomskih vidikov je treba pospeševati kompleksno racionalizacijo graditve, prilagoditev projektnih zasnov in organizacijskih zasnov standardizaciji, tipizaciji in industrializaciji. Dati je treba prednost zazidalnim sistemom in oblikam stanovanjskih stavb, ki zadovoljujejo racionalno izrabo zazidljivih površin in komunalnih naprav ter ekonomsko upravičenost izgradnje spremljajočih objektov.
STANDARDNO STANOVANJE
Standardno stanovanje mora biti po svoji velikosti, strukturi in organizaciji prilagojeno številu članov družine ter mora po svoji funkcionalnosti, opremljenosti in kvaliteti zadostiti higiensko tehničnim pogojem in sodobnim zahtevam do stanovanja glede na prostornost, možnost opremljanja in urbanistično lego.
KRITERIJI
FUNKCIONALNOSTI
STANOVANJA
Kot kriteriji funkcionalnosti so predvsem pomembni:
- notranja organizacija, povezanost in oddelitev stanovanjskih prostorov,
- zadostna površina stanovanjskih prostorov za možnost postavitve funkcionalnega pohištva in ustreznih prostih površin za gibanje,
- ustreznost glavnih in pomožnih prostorov v stanovanju ter pripadajočih funkcionalnih prostorov izven stanovanja in skupnih prostorov za več stanovanj.
KRITERIJI ZA DOLOČANJE ŠTEVILA LEŽISC SO NASLEDNJI;
- bivalna kuhinja nima ležišča,
- dnevni prostor ima eno ležišče, do največ 6 oseb, od 7 oseb naprej pa nima ležišča,
- spalnica do 10 m2 velikosti ima eno ležišče,
- spalnica nad 10 m2 velikosti za otroke in nad 12 m2 za starše ima dve ležišči.
Ležišče za dojenčka ne šteje v število ležišč. Velikost spalnice je lahko zmanjšana do 20%, če je omara za obleke in perilo izven nje.
V	garsonjeri za eno osebo mora biti dana možnost postavitve dveh ležišč.
VELIKOST IN OZNAČEVANJE STANOVANJ
Različnim velikostim in strukturam družine ustrezajo tudi različne velikosti in strukture stanovanj. Kriteriji za določanje velikosti stanovanja so:
1. število ležišč
2. zasnova bivalnih prostorov (kuhinja, jedilno mesto, dnevna soba)
3. oblika in velikost kuhinje (delovna, delovna z jedilnim mestom, bivalna).
V	primerih, ko ima stanovanje bivalno kuhinjo, smatramo vse sobe za spalnice. V drugih primerih je eno sobo smatrati kot dnevni bivalni prostor.
OPREDELITEV
STANDARDNEGA
STANOVANJA
PROSTORI STANOVANJA
Prostori standardnega stanovanja, ki ustrezajo potrebam odnosno funkcijam stanovanja, so prikazani v zbirni tabeli št. 1 in obsegajo:
- prostore dnevnega bivanja (dnevna soba, kuhinja, jedilni prostor, balkon ali loža),
- spalnice,
- pomožni prostori (kopalnica, ločeni WC, predsoba).
Prostorom dnevnega bivanja je določena skupna površina, kar dopušča projektantom možnost izbire zasnove stanovanja. Vsaki stanovanjski enoti pripada praviloma zunanji prostor (balkon ali loža) v izmeri 1
-	2,5 m2 reducirane površine po JUS-u, ki pa se lahko tudi vključi v prostore dnevnega bivanja.
KOPALNICA IN WC
V standardnem stanovanju naj bosta stranišče in kopalnica v istem prostoru v stanovanju do treh članov (ležišč), pri štirih članih pa je ločitev stranišča in kopalnice obvezna. V vsaki kopalnici je obvezno upoštevati prostor in priključek za pralni stroj.
V ločenem stranišču je tudi umivalnik.
PREDSOBA IN DRUGA KOMUNIKACIJE
V	vstopni predsobi mora biti vsaj en m2 proste stene. Razširjeni deli komunikacij, ki iniajo direktno osvetlitev in zračenje, se lahko izrabljajo tudi za igro otrok, jedilno mesto itd.
SHRAMBA
Vsakemu stanovanju pripada shramba 1 — 2,5 m2 z ozirom na velikost stanovanja.
K etažnim stanovanjem v več stanovanjskih objektih pripada kletna shramba, velikosti; 2-6 m2 odvisno od velikosti stanovanja. V primeru lokalnega ogrevanja naj bo kletna shramba za 50% večja. Površine kletne shrambe ne prištevamo h koristni površini stanovanja.
SKUPNI PROSTORI V VEC STANOVANJSKIH OBJEKTIH
Med skupne prostore v več stanovanjskih objektih spadajo:
- veža z vetrolovom,
- stopnišče,
- dvigalo,
- hodniki in galerije,
- kolesarnica in shramba otroških vozičkov,
- prostor za smetnjake,
- skupne sušilnice za perilo,
- zaklonišče,
- prostor za samoupravne organe hiše.
Velikost, opremljenost in funkcionalnost skupnih prostorov hiše so predpisani z ustreznimi pravilniki. K tehničnim normativom in predpisom pa se dodaja nekaj elementov za naslednje skupne prostore:
- VEŽA - VETROLOV naj bo vsaj 4 m2 velika in opremljena s tipiziranimi pisemskimi nabiralniki,
-KOLESARNICA IN SHRAMBA OTROŠKIH VOZIČKOV: obe shrambi naj bosta praviloma ločeni. Računati je 1 kolo na stanovanje in en otroški voziček na 3 stanovanja. Na število koles je računati 1/4 mopedov.
- SKUPNE SUŠILNICE PERILA: na vsakih 25 stanovanj naj bo vsaj 10 m2 velik prostor za sušenje perila, dobro prezračevan in opremljen z napravami za racionalni način izrabe prostora,
-HIŠNIŠKA STANOVANJA: v več stanovanjskih hišah, ki so opremljena z dvigali, hidrofornimi postajami, toplovodnimi postajami, je obvezno hišniško stanovanje. Hišni-ško stanovanje je obvezno zgraditi tudi sicer na vsakih 200 stanovanj. Hišniško stanovanje naj bo dvosobno;
- PROSTORI ZA HIŠNE SAMOUPRAVNE ORGANE: pri gradnji večjih stanovanjskih naselij je na vsakih 200 stanovanj zagotoviti prostor za delo hišnega sveta, velikosti minimum 15 - 20 m2 z lastnim WC-jem. V objektih, ki imajo več kot 20 stanovanj in niso v sklopu večjega stanovanjskega naselja, naj bo prostor za delo hišnega sveta 6 -10 m2. Prostori naj omogočajo večnamensko izkoriščanje. Ob njih najbo WC z umivalnikom.
UREDITEV NAJOŽJE OKOLICE STANOVANJSKE STAVBE
K ureditvi najožje okolice stavbe spada:
- zaščitni pas ob fasadah stanovanjskega objekta, širine največ 120 cm,
- tlakovana ploščad ob hišnem vhodu s pristopi in dovozom s pripadajočo razsvetljavo,
- parkirani prostor, zelenica in otroško igrišče, če način ureditve in financiranja ni drugače določen,
- čistilno mesto za iztepanje preprog.
OPREMLJENOST
STANOVANJA
INSTALACIJE
Standardno stanovanje mora biti priključeno na javni vodovod, elek-
trično omrežje in na javno kanalizacijo. Ce je v kraju plinska ali toplovodna napeljava, naj bo stanovanje priključeno tudi na te javne komunalne naprave.
Instalacije morajo biti v stavbi speljane v skladu s predpisi za posamezne vrste instalacij.
VODOVOD
Vsak stanovanjski objekt, tudi družinska hiša, mora imeti svoj vodomer. V blokovni gradnji posamezna stanovanja nimajo lastnih vodomerov, lahko pa jih nosilci stanovanjske pravice montirajo na svoje stroške. -
ELEKTRIKA
Priključek stanovanja je praviloma enofazni, dvotarifni. Poraba toka se mora dati odčitati za vsako posamezno stanovanje na lastnem števcu, posebni števci pa merijo porabo elektrike v skupnih prostorih (kleti, veže, stopnišča itd).
Standardna instalacija mora v stanovanjih zagotoviti splošno in individualno razsvetljavo prostorov, možnost priključka čistilnih aparatov v vseh prostorih in možnost instalacije naraščajoče električne opreme v gospodinjstvu. Poleg jakega tokaje v standardnem stanovanju tudi šibki tok za zvončno napeljavo od hišnega vhoda in stanovanjskih vrat, pri visokih objektih (stolpnicah) pa domofoni. Pri objektih z več kot 6 stanovanji je obvezna instalacija skupne RTV antene.
TELEFON
V krajih, kjfer je javno telefonsko omrežje, mora biti vsakemu stanovanju dana možnost telefonskega pri-Idjučka.
PLIN
V krajih s plinskim omrežjem se investitor lahko odloči tudi za plinsko ogrevanje in kuhanje. V stanovanja mora tedaj biti napeljan plin do kuhmje in kopalnice ter do vira toplovodnega ogrevanja.
TOPLOVOD
V mestih in naseljih, kjer imajo toplarne na daljinsko ogrevanje, naj bodo stanovanjski objekti priključeni na javno toplovodno omrežje. Oskrbeti je v soglasju z distributivnim podjetjem ustrezne prostore za hišne razvodne postaje.
OBDELAVA TLAKOV
Tlaki v sobah naj bodo „topIi“ ter akustično izoUrani od stropne konstrukcije.
V predsobi in kuhinji je tlak lahko „poltopel“. Tlaki v sanitarijah morajo biti nepremočljivi, zato mora biti konstrukcija stropa ustrezno izolirana proti vlagi.
OBDELAVA STEN IN
STROPOV
Stene in stropovi pri standardnem stanovanju morajo biti toplotno in
STRAN 10 DOLENJSKI LIST - Št. 33 (1220) - 16. avgusta 1973
m
Z
CA
S
E
c«
H
u>
s>
K»
,Q
'g
sc
U>
akustično izolirani po predpisih JUS. Površinska obdelava sten in stropov je lahko v apneni ah kredni barvi ah sinkoht ah nepralne tapete (za steno).
Stene oz. površine, ki so izpostavljene stalnemu močenju (kopalnice, WC, delovna površina v kuhinji itd.) naj bodo obložene s keramičnimi ploščicami. V standardnem stanovanju zadošča višina do 8 vrst v WC, do 10 vrst v kopalnicah in 4 vrste nad delovno površino v kuhinjah.
OKNA IN VRATA
Okna in vrata naj bodo industrijske izvedbe, naj ne bodo preveč raznolika, da omogočajo pocenitev serije.
OPREMA KUHINJE
Pri standardnem stanovanju se kuhinj ne opremlja, obvezno pa je zagotoviti prostor in priključke za:
- štedilnik,
- delovni pult,
- pomivalni pult,
- viseče omarice,
- shrambno omaro in
- hladilnik.
KOPALNICA
Oprema kopalnice naj obsega: kopalno kad, umivalnik, električni bojler, v kolikor ni objekt priključen na toplovodno omrei^e, WC školjko, če WC in kopalnica nista ločeni.
V	kopalnici je potrebno predvideti prostor in priključek za pralni stroj.
HIGIENSKO-TEHNIČNI POGOJI
Med higiensko tehnične pogoje spadajo:
- naravna in umetna osvetUtev,
- osončenje,
- prezračevanje,
- ogrevanje,
- zaščita proti vlagi,
- toplotna zaščita,
- zvočna zaščita,
- varnost stavb,
- višina prostorov.
Higiensko tehnični pogoji morajo biti usklajeni z veljavnimi pravilniki in zakonskimi določili.
VREDNOTENJE OBJEKTA IN STANOVANJA
DOKAZ UPORABNE VREDNOSTI
Standardno stanovanje naj nudi stanovalcem optimalno uporabno vrednost. Iz projektne zasnove stanovanjskega tlorisa je mogoče ugotoviti, v koliko bo zgrajeno stanovanje uresničilo ta cilj oz. koliko se mu bo približalo.
Kriteriji za izbor glede na uporabne vrednosti stanovanja so naslednji:
- funkcionalna uporabnost prostorov in možnost ustreznega opremljanja,
- organizacija stanovanja: neposredne povezave, dostopnost, oddaljenost in shčno,
- možnost fleksibilne uporabe stanovanja,
- osončenje, osvetlitev in prezračevanje,
- lega stanovanja v objektu in lega objekta v okolju.
Za projekte stanovanjskih objektov, kjer je podana še konstruktivna zasnova pri načinu graditve, pa je potrebno izvršiti presojo na podlagi ekonomskih parametrov, ki prikazujejo racionalno zasnovo konstruktivnih delov, skupnih prostorov v etaži in objektu.
EKONOMSKA PRESOJA NAJ OBSEGA:
- racionalno izrabo površin stanovanja, etaže in objekta,
- obseg in razčlenjenost fasade,
- konstrukcijo in tehnologijo gradnje,
- opremljenost stanovanja in objekta ter obdelavo konstrukcijskih elementov in
- presoja stroškov eksploatacije.
Vrsta ekonomskih parametrov -
to je koeficientov razmerja med raz-hčnimi stanovanjskimi površinami, nudi strokovnjaku merljivo osnovo za presojo ekonomičnosti zasnove, tako glede odnosov do normiranih površin, do koristnih površin posameznih prostorov, gradbenih površin etaže in objekta, obseg in površine fasade in slično. Odnosi so med seboj primerljivi le za iste vrste stanovanj odnosno stanovanjskih objektov.
DOKAZ OPTIMALIZACIJE STROŠKOV VZDRŽEVANJA IN POPRAVIL
Stanovanjski objekti dosežejo normalno 100 do 150 letno dobo trajanja, kar je treba upoštevati že pri projektiranju stanovanjskih stavb z upoštevanjem stroškov vzdrževanja in popravil.
Z vidika racionalizacije vzdrževanja je potrebno zagotoviti:
- čimvečjo homogenost posameznih elementov in enostavnost zamenjave,
- koncentracijo instalacijskih dovodov in odvodov ter lahko pristop-nost za popravila, dovoz goriva in odvoz smeti,
- omogočanje kasnejših ojačitev instalacijskih vodov z napredovanjem stanovanjske tehnike.
283.
Na podlagi 225. čl. statuta občine KrŠco (Ur. ‘vestnik okraja Celje, št. 36-284/64 in Skupščinski Dolenjski list, št. 4-52/68 in 447/69) je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. 7. 1973 sprejela
SKLEP o potrditvi statuta solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Krško
I.
Občinska skupščina potrjuje statut sohdarnostnega stanovanjskega sklada občine Krško, ki ga je sprejel upravni odbor sklada na seji dne 17. 5.1973.
II.
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem hstu, veljati pa začne osmi dan od dneva objave.
Številka: 011-5/73
Datum: 19.7. 1973
Predsednik občinske skupščine Krško:
JOŽE RADEJ, l.r.
POVRŠINSKI NORMATIVI STANDARDNEGA STANOVANJA
284.
Na podlagi 72. čl. zakona o financiranju družbeno-pohtičnih skupnosti v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 36-196/64, št. 43-334/67, št. 40-302/68 in št. 43-232/70) in 6. čl. odloka o ustanovitvi sohdamost-nega stanovanjskega sklada občine Krško, je upravni odbor sklada na seji dne 17. 5. 1973 sprejel
STATUT SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA
obCine krško
I.	SPLOŠNE DOLOCBE
1. člen
C«
H
?0
>
Z
oznaCba stan. enote	G	IS	IS+K	2S	2S+K	3S	3S+K	4S	4S+K	Sohdarnostni stanovanjski sklad občine Krško (v nadaljnjem besedi-
Število ležišč	1-2	2	2-3	3	4	5	6	6	7	lu: sklad) je ustanovila skupščina
PROSTORI dnevnega BIVANJA (DNEVNA SOBA, KUHINJA, JEDILNI	m2	m2	m2	m2	m2	m2	m2	m2	m2	občine z odlokom št. 2-023-11/72 z dne 26. decembra 1972 (Skupščinski Dolenjski list št. 2-21/73).
PROSTOR	18	26	29	29	30	32	32	34	36	
BALKON ali LOŽA* SPALNICE:	1	1.	1	1	1.5	2,5	2,5	3,5	2,5	2. člen Namen sklada je zagotoviti sred-
starši	-	-	-	12	12	12	12	12	12	stva:
1 otrok	-	-	7	_	7	_	7		7	a) za gradnjo najemnih stanovanj
2 otroka	—	—	—	-	-	10	10	2x10 10	2x10 10	v družbeni lastnini za določene občane.
BIVALNI PROSTORI SKUPAJ POMOŽNI PROSTORI	19	27	37	42	50,5	56,5	63,5	68,5	77,5	b) za individualno gradnjo in obnovo borčevskih stanovanj v pri-
- kopalnica	4	4	4	4	4	4	4	4	4	vatni lastnini ter nakup in gradnjo
- ločeni WC	-	-	-	-	(l,5x)	1.5	1,5	1,5	1.5	stanovanj v družbeni lastnini.
- predsoba	2	3	4 ,	4	4	4	5	5	6	c) za delno nadomestitev stanarin
- shramba	1	1.5	1,5	1,5	2	2	2	2	2.5	nosilcem stanovanjske pravice,
SKUPAJ POMOŽNI PROSTORI MINIMALNA POVRŠINA	7	8,5	9,5	9,5	(10,0) 11,5	11,5	12,5	12,5	14,0	d)	za premiranje namenskega varčevanje za stanovanja, e)	za raziskovalno delo v komu-
STANOVANJSKE ENOTE MAKSIMALNE POVRSINE	26	35,5	46,5 ,	51,5	60,5 62	68	76	81	, 91,5	nalnem in stanovanjskem gospodarstvu, 0 za kritje poslovnih stroškov
STANDARDNEGA STANOVANJA	29	40	50	56	68	75	83	90	100	sklada.
X Priporočljiva, ne obvezna ločitev stranišča in kopalnice
3. člen Sklad je pravna oseba.
Za svoje obveznosti sklad jamči z vsemi svojimi sredstvi.
Sedež sklada je v Kr^em.
Sklad ima štampiljko z napisom: Solidarnostni stanovanjski sklad občine Krško.
4. člen
Sklad predstavlja in zastopa predsednik upravnega odbora, v njegovi odsotnosti pa namestnik oziroma oseba, ki jo izvoli upravni odbor.
II.	ORGANI SKLADA
5. člen
Upravljanje sklada temelji na načelu družbenega upravljanja.
Sklad upravlja upravni odbor in izvršni odbor.
Upravni odbor ima 46 članov.
6. člen
Člane upravnega odbora izvolijo:
- organizacije, ki zagotavljajo sredstva skladu, izvolijo po enega člana, upravnega odbora, če im^o več kot 100 zaposlenih;
- organizacije, ki zaposlujejo manj kot 100 delavcev, izvolijo člana upravnega odbora tako, da več delovnih in drugih organizacij izvoli enega člana na vsakih 100 zaposlenih.
Po enega člana imenujejo še:
- občinska skupščina
- občinska konferenca SZDL
- občinski sindikalni svet
- občinski odbor združenja ZB NOV
- občinski odbor društva upokojencev
- krajevne skupnosti
- občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb.
7. člen
Volitve upravnega odbora sklada razpiše upravni odbor sklada dva meseca pred potekom mandatne dobe.
Mandatna doba članov upravnega odbora traja štiri leta.
Delavski sveti organizacij, ki zagotavljajo sredstva sklada, izvolijo člane upravnega odbora po ključu, ki ga določi upravni odbor sklada v skladu s 6. členom tega statuta.
Ostale organizacije iz 6. člena tega statuta deligirajo člane v upravni odbor sklada.
8. člen
Upravni odbor na prvi seji izvoli izmed članov s tajnim glasovanjem predsednika in namestnika predsednika upravnega odbora sklada.
9. člen
Upravni odbor sklada opravlja zlasti naslednje zadeve:
1. sprejema statut sklada,
2. sprejema pravilnik o pogojih za pridobitev in odplačilo posojil investitorjem najemnih stanovanj v družbeni lastnini,
3. sprejema pravilnik o pogojih in načinu uveljavljanja premije za privarčevana sredstva za stanovanjsko graditev,
4. sprejema druge splošne akte,
5. sprejema v skladu z 8, členom zakona o programiranju in flnancira-nju stanovanjske graditve srednjeročni program sklada,
6. sprejema letni fmančni pro-
gram sklada in letno poročilo z zaključnim računom sklada,
7. voli predsednika in namestnika upravnega odbora sklada,
8. voli komisije upravnega odbora sklada,
9. daje pripombe in predloge ter obravnava letno poročilo o realizaci-ji programa raziskav s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva,
10. določa poslovne stroške za poslovanje sklada,
11. sklepa o oročanju sredstev sklada pri poslovnih bankah in o drugih oblikah združevanja sredstev za gradnjo najemnih stanovanj,
12. odloča na podlagi občinskih odlokov in pravilnikov o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
10. člen
Upravni odbor sklada imenuje stalne in občasne komisije
11. člen Stalne komisije:
1. Komisija za programiranje in izvajanje programa sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
Komisija ima predsednika in 14 članov.
Predsednik mora biti član upravnega odbora sklada.
Pristojnost komisije določi upravni odbor sklada.
2. Komisija za dodeljevanje kreditov investitoijem za gradnjo družbenih stanovanj in za dodeljevanje stanovanj.
Komisija ima predsednika in 10 članov.
Predsednik mora biti član upravnega odbora sklada.
Pristojnost komisije je predpisana s pravilnikom o pogojih za pridobitev in odplačil posojih investitorjem.
3. Komisija za reševanje vlog nosilcev stanovanjske pravice za delno nadomestitev stanarin.
Komisija ima predsednika in 8 članov.
Predsednik mora biti član upravnega odbora sklada.
Pristojnost komisije je določena v odloku občinske skupščine o delni nadomestitvi stanarin in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
4. Komisija za reševanje vlog za premiranje namenskega varčevanja za stanovanja
Komisija ima predsednika in 8 članov.
Predsednik mora biti član upravnega odbora sklada.
Pristojnost komisije je določena v pravilniku za premiranje namenskega varčevanja zs stanovanja.
5. Komisija za dodeljevanje kreditov in najemnih stanovanj udeležencev NOV.
Komisija ima predsednika in 4 člane.
Predsednik mora biti član upravnega odbora sklada.
Pristojnost komisije je določena s pravili zveze združenj borcev NOV občine Krško za dodeljevanje kreditov in najemnih stanovanj iz solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Krško.
12. člen
Občasne komisije imenuje upravni odbor po potrebi in jim določi pristojnost.
13. člen
Izvršilni odbor sestavljajo predsednik in namestnik predsednika upravnega odbora sklada ter predsedniki stalnih komisij sklada.
Izvršilni odbor sklada vsklajuje delo in stališča posameznih komisij ter obravnava tekoče naloge in vprašanja s področja dela sklada.
14. člen
U pravni odbor sklada opravlja svoje naloge na sejah, ki jih sklicuje predsednik upravnega odbora sklada, v njegovi odsotnosti pa namestnik oziroma član upravnega odbora, ki ga določi upravni odbor.
Upravni odbor odloča veljavno, če glasuje več kot polovico izvoljenih članov.
15. člen
Komisije opravljajo svoje naloge na sejah, ki jih sklicujejo predsedniki komisij.
16. člen
Seje upravnega odbora, izvršilnega odbora in komisij upravnega odbora sklada so po potrebi.
Seje vodi predsednik upravnega odbora ali njegov namestnik oziroma član upravnega odbora, ki ga določi upravni odbor.
Seje komisij vodijo predsedniki komisij.
Na sejah upravnega odbora in komisij pi^ z^isnik zapisnikar.
Zapisnik podpišeta predsedujoči in zapisnikar.
17. člen
Vabila za seje upravnega odbora morajo biti dostavljena članom upravnega odbora s predlogpm dnevnega reda in praviloma s sejnim gradivom najkasneje tri dni pred sejo.
III.	SREDSTVA SKLADA
18. člen
Sredstva sklada so:
- obvezni prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki ga predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom,
- neuporabljena sredstva, zbrana na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOB ter anuitete iz posojil, odobrenih iz tega prispevka,
- neuporabljena sredstva na posebnem računu sredstev za subvencioniranje stanarin,
- namenska sredstva družbenopolitičnih skupnosti,
- sredstva, ki jih za namene sklada prostovoljno vložijo organizacije skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter občani,
- krediti poslovnih bank na podlagi oročitve sredstev sklada,
- drugi dohodki.
19. člen
Sklad ima tekočo rezervo. Višino rezerve določi upravni odbor sklada z vsakoletnim finančnim načrtom.
Z rezervo razpolaga upravni odbor za pokrivanje premalo predvi-
denih in nepredvidenih izdatkov sklada.
IV. POSLOVANJE SKLADA
20. člen
Sklad posluje po določilih zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti, po odloku o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Krško in po tem statutu.
21. člen
Dohodki in izdatki sklada se za vsako leto določijo s finančnim načrtom.
Finančni načrt sprejme upravni odbor sklada.
Upravni odbor sklada predloži finančni načrt v potrditev občinski skupščini, v vednost pa vsem organizacijam, ki vplačujejo sredstva za družbeno pomoč v sklad.
22. člen
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora sklada oziroma oseba, ki jo za to pooblasti upravni odbor.
Računodajalec sklada je računovodstvo uprave občinske skupščine Krško.
23. člen
Program za dajanje družbene pomoči iz sklada sprejema upravni odbor sklada.
Program se izdela praviloma za dobo, za katero se sprejema občinski program stanovanjske graditve.
24. člen
Zaključni račun sklada sestavi računodajalec sklada in ga po odredbodajalcu predloži upravnemu odboru sklada v sprejem za vsako leto v roku, ki ga določajo predpisi.
Računodajalec ^lada sestavi k zaključnemu računu tudi poročilo o poslovanju sklada in ga skupaj z zaključnim računom predloži v ^obravnavo in sprejem.
Upravni odbor sklada predloži sprejeti zaključni račun in poročilo o poslovanju sklada občin^i skupščini v potrditev.
Potrjen zaključni račun in poročilo o poslovanju sklada pošlje upravni odbor skl^a vsem organizacijam, ki vplačujejo sredstva za dnižbeno pomoč v sklad ter ju objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
25. člen
Administrativna, finančna ter upravna in strokovno-tehnična opravila opravljajo za sklad ustrezne strokovne in upravne službe občine Krško.
26. člen
Stroški za opravljanje administrativnih, finančnih ter upravnih in strokovno-tehničnih opravil se plačujejo iz sredstev sklada.
V. KONCNE DOLOCBE
27. člen
Ta statut začne veljati, ko ga potrdi skupščina občine Kr^o.
Številka: 1-011-5/73
Datum: 17/ 5. 1973
Predsednica ^ upravnega odbora sklada
ZDENKA PICELJ, 1. r.
STRAN 12 DOLENJSKI UST-Št. 33 (1220)- 16. avgusta 1973
s T R A N 12 DOLENJSKI UST - Št. 33 (1220) - 16. avgusta 1973
285.
Na podlagi 240. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št.
7-73/72, 3-5/73 in 14-117/73), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št.
2-4/73) in 225. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okr^a Celje, št. 36-284/64 in Skupščinski Dolenjski list, št. 4-52/68 in 4-47/69) je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne
19.	7.1973 sprejela
O^DLOK o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov ter zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1972
1. člen
Potrdita se zaključna računa, ki ju je pregledala strokovna komisija, imenovana po občinski skupščini:
— davkov in prispevkov občanov za leto 1972,
- prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1972.
2. člen
Letni zaključni račim davkov in prispevkov izkazuje:
din
-obremenitev	13,777.594,15
plačila	11,123.393,35
računski saldo - dolg 2,654,200,80
3. člen
Letni zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov izkazuje:
din
- obremenitev	994.901,00
-plačila	174.771,20
- zaostanek saldo	820.129,80
4. člen
Letna zaključna računa vsebujeta bilanco, bruto bilanco, pregled dolžnikov in preplačil zavezancev in zapisnik o pregledu zaključnih raču-
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: M22-32/73 Datum: 19. 7. 1973
Predsednik občinske skupščine Krško JOŽE RADEJ, l.r.
286.
Na podlagi 291. člena statuta ob-' čine Krško (Uradni vestnik okr^a Celje, št. 36-284/64 in Skupščinski Dolenjski list, št. 4-52/68 in 4-47/69) ter 68. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 17-93/71) je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. julija 1973 sprejela
ODLOK o spremembi odloka o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
1. člen
2.	člen odloka o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (Skupščinski Dolenjski list, št. 3-36/72) se spremeni in se glasi:
„Svet ima predsednika, tajnika in
9	članov.
Predsednika, tilnika in člane sveta imenuje občinska skupščina izmed predstavnikov zainteresiranih organov in organizacij ter strokovnjakov s področja cestnega prometa.
Delo sveta je urejeno s poslovnikom, ki ga sprejme svet."
2. člen
Ta odlok začne vejati osmi dan po objavi v Skupščin^em Dolenjskem listu.
Številka: 021 14/73
Datum: 19. julija 1973
Predsednik občinske skupščine Krško: JOŽE RADEJ. 1 J.
287.
N^ podlagi 225. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okrsga Celje, 36-284/64 in Skupščinski Dolenjski list, št. 4-52/68 in 4-47/69) in na predlog občinskih organizacij SZDL občin Brežice, Krško, Laško, Sevnica, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in na seji delovnih skupnosti dne 19. julija 1973 sprejela
/
ODLOK o podelitvi domicila aktivistom OF med narodnoosvobodilno borbo za Kogansko okrožje.
1. člen
Aktivistom OF med narodnoosvobodilno borbo Kozjanskega okroi^a se podeljuje domicil v občini Kr^o.
2. člen
Izda se skupna listina o podelitvi domicila občin Brežice, Krško, Laško, Sevnica, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah, ki se izroči odboru aktivistov OF za Kozjansko okroi^ na slovesnosti 2. septembra 1973 v Kozjem.
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu.
Številka: 1-021-12/73
Datiun: 19. 7. 1973
Predsednik občinske skupščine Krško: JOŽE RADEJ, U.
288.
Svet za gospodarstvo in finance občinske skupščine Krško je na podlagi 1. člena odloka o določitvi pristojnosti svetov in upravnih organov občinske skupščine Krško za opravljanje zadev, Ki so dok>čene z zveznimi in republiškimi predpisi kot pristojnosti občinske skupščine (Skupščinski Dolenjski list, št. 3-29/71), 19. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 25-228/72 in št. 35-347/72), 9.
in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih. vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/72) in odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73) na sqi dne 17 julija 1973 sprejel
ODREDBO o obveznem pošiljanju cenikov v evidenco organu za cene
1.
Organizacije združenega dela in zasebniki so dolžni pošiljati organu za cene skupščine občine obvesillo o spremembi cen (cenike), da jih evidentira, za naslednje proizvode in storitve:
— za pekarske izdelke, razen za osnovne vrste kruha, navedene v odredbi o ukrepih družbene kontrole cen;
— za gostinske storitve, za obrtniške storitve (razen dimnikarskih), za transportne in avtotaksi storitve zasebnikov.
2.
Prodaja po cenah iz cenika, poslanega v evidenco organu za cene, ni dovoljena pred potekom 30 dni od dneva, ko je bil cenik poslan ali osebno predložen v evidenco.
Upravni organ, pristojen za cene skupščine občine Krško, lahko izjemoma na obrazloženo in upravičeno zahtevo organizacije združenega dela ali zasebnika skrajša rok iz prvega odstavka te točke.
3.
Cenik mora obsegati ns^manj tele podatke:
1. naziv proizvoda,"* oziroma storitve
2. mersko enoto
3. glavne tehnične in komercialne značilnosti, ki vplivajo na spremembo cen
4. sedanjo in s cenikom predvideno novo prodajno ceno za proizvode in izdelke
5. sedanje in s cenikom predvidene prodajne pogoje (kraj in način dobave, rabat, superrabat itd.).
Ce cenik ne obsega vseh podatkov iz tretje točke, se šteje, da ni bil predložen.
Vsakokratne cene (cenike) obrtnih storitev in izdelkov morajo imeti organizacije združenega dela in obrtne delavnice samostojnih obrtnikov izobešene na vidnem mestu v prostorih, kjer sprejemajo naročila strank.
Za storitve, ki jih ni mogoče oceniti po merskih enotah, morjyo te organizacije in'samostojni obrtniki, kakor tudi zasebniki, ki opravljajo transportne storitve, na vsakokratno željo stranki predložiti splošne pogoje, na osnovi katerih opravljajo svoje storitve.
5.
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1-38-22/73
Datum: 17. 7. 1973
Predsednik sveta za gospodarstvo in finance:
SILVd MOZER, l.r.
289.
Svet za gospodarstvo in finance občinske skupščine Krško je na podlagi 1. člena odloka o določitvi pristojnosti svetov in upravnih organov občinske skupščine Krško za opravljanje zadev, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpisi kot pristojnosti občinske skupščine (Skupščinski Dolenjski list, št.
3-29/71), 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS, št. 32-287/72) in odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Ur. L SRS, št. 6-28/73) na seji dne 17. julija 1973 sprejel
ODREDBO o ukrepih za družbeno kontrolo cen
1. člen
Maksimirajo se cene za naslednje proizvode in storitve:
- za pasterizirano konzumno mleko,
- za osnovne vrste kruha (belega iz moke tipa 400, polbelega iz moke tipa 600, polčmega iz moke tipa 800, črnega iz moke tipa 1000 in mešanega pšeničnega z dodatkom 30 % ržene moke).
Cene iz prvega odsta^a te točke veljajo kot maksimalne, dokler svet za gospodarstvo in finance občinske skupščine Krško na predlog organizacij združenega dela, meril in kriterijev širših družbeno-političnih skupnosti ne določi nove najvišje ravni cen.
V	primeru, da je za nivo cen iz prvega odstavka te točke (zaradi enotnosti ali drugih razlogov) sklenjen družbeni dogovor, oziroma sainoupravni sporazum na ravni širših družbeno-političnih skupnosti, po postopku o sklepanju sporazumov, veljajo tako dosežene cene, če je na nje dal soglasje pristojni organ za cene.
2. člen
Za sveže telečje meso, meso mladih pitanih govedi, goveje meso, svinjsko meso /in meso piščancev brojleijev se cene v prometu na drobno oblikujejo kalkulativno ob upoštevanju meril medrepubliškega dogovora in širših družbeno-politič-nih skupnosti ter s soglasjem organa za cene skupščine občine Krško.
3. člen
Zadržijo se cene na dosedanji ravni (maksimalne cene) za navedene storitve:
- za komunalne storitve,
- za mestni promet,
- za priključevanje na električno, PTT, vodovodno in kanalizacijsko omrežje.
Cene za navedene storitve in usluge so zadržane na dosedanji ravni, dokler svet za gospodarstvo in finance skupščine občine ne določi nove ravni cen ob upoštevanju meril in
kriterijev širših družbeno-političnih skupnosti ter pogojev poslovanja organizacije združenega dela in drugih pogojev.
Pri sprejemanju ukrepov neposredne družbene kontrole cen za stanarine upošteva svet za gospodarstvo in finance tudi skupno dogovoijene osnove in merila za oblikovanje stanarin, v smislu 10. člena zakona o stanarinah (Ur. 1. SRS, št. 50-379/72).
4.	člen
Trgovske in druge delovne organizacije, ki se bavijo s prodajo prehrambenih proizvodov na drobno, lahko zaračunavajo naslednjo maržo za posamezne proizvode:
- suhomesnih in mesnih izdelkov
20%
- mesnih, ribjih,	sadnih in zelenjavnih konzerv	17%
- riž, testenine, kava	15 %
- začimbe	20 %
-jedilna sol	15%
5.
Organizacije združenega dela in zasebniki so dolžni pošiljati obvestila o cenah (cenike) organu za cene skupščine občine, da jih ta evidentira za naslednje proizvode in storitve:
- za pekarske izdelke, razen za osnovne vrste kruha, navedenega v prvem odstavku 1. točke te odredbe,
- za gostinske storitve,
- za obrtniške storitve,
- za transportne in avtotaksi storitve zasebnikov.
Prodaja proizvodov in opravljanje storitev po cenah iz cenika, podanega v evidenco, ni dovoljena pred potekom 30 dni od dneva, ko je bil cenik poslan v evidenco.
Organ za cene lahko izjemoma na obrazloženo in upravičeno zahtevo organizacije združenega dela ali zasebnika skrajša rok iz drugega odstavka te točke.
6.
Ce se za posamezne proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, določijo način in merila za oblikovanje cen ali raven cen z družbenim dogovorom v mejah zveze, oziroma republike, sklenjenem na podlagi 10. člena zveznega zakona o družbeni kontroli cen ter 11. do 14. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj' družbene kontrole cen v SR Sloveniji po postopku, k je določen v uredbi o načinu in po stopku pri sklepanju družbenih do govorov o cenali (Ur. 1. SRS, št 34-303/72), veljajo za cene teh pro izvodov in storitev v določbe takš nega družbenega dogovora, ne pa določbe te odredbe.
7.
Z dnem uveljavitve te odredbe prenfehajo veljati;
1. odredba o najviših maloprodajnih cenah in maržah za nekatere prehrambene proizvode na obmo^u občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 3-43/72 in 10-163/72).	'
2. odlok o načinu oblikovanja in družbeni kontroli cen obrtnih storitev in izdelkov ter gostinskih storitev (Skupščinski Dolenjski list, št. 23-279/70).
3.	odredba o maksimiranju cen za proizvode in storitve (Skupščinski Dolenjski list, št. 3-42/71).
Ta odredba začne veljati osmi dan od dneva objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1-38-23/73 Datum: 17. 7. 1973
Predsednik sveta za gospodarstvo in finance: SILVO MOZER, Ij.
290.
Občinska skupščina Krško je na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. 7. 1973 sprejela
SKLEPE o imenovanjih
I.
Za načelnika oddelka za gospodarstvo in finance pri občinski skupščini Krško je imenovan Stane Vidmar, dosedanji vršilec dolžnosti načelnika istega oddelka.
II.
Za šefa odseka za notranje zadeve pri občinski skupščini Krško je imenovan Janez Uršič, referent za državljanska stanja pri istem odseku.
III.
V	komisijo za pripravo statuta občine Krško in poslovnika občinske skupščine Krško so imenovani:
1. Smerdel Slavko, za predsednika
2. Pirc Bogomil, za člana
3. Bevk Cveto, za člana
4. Druškovič Rudi, za člana
5. Abram Ivan, za člana
6. Jankovič Franc, za člana
7. Enega člana delegira občinska konferenca SZDL Krško.
8. Enega člana delegira občinski sindikalni svet Krško.
IV.
V	iniciativni odbor za priprave in ustanovitev telesnokultume skupnosti občine Krško so imenovani:
1. Voglar Branko za predsednika
2. Hartman Lado za tajnika
3. Budna Vid za člana
4. Avsenak Mirko za člana
5. Sulc Anton za člana
6. Štajner Martina za člana
7. Pirc Branko, za člana
8. Drastvenšek Rajko, za člana
9. Žibret Niko, za člana.
V.
V	svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so dodatno imenovani:
1. Junkar Franc, za člana
2. Sotler Roman, za člana
3. Benje Gvido, za člana
4. Kolar Štefka, za člana.
Številka; 111-63/73 Datum: 19. 7 1973
Predsednik občinske skupščine Krško: JOŽE RADEJ, l.r.
291.
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA KRŠKO
POROČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za so-Hnanciranje gradnje rekreacij-^ega centra v Brestanici
Občinska volilna komisija Krško daje po 10. členu zakona o referendumu (Ur. list SRS, št. 29-263/72) in 3. člena sklepa o fazpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje rekreacijskega centra v Brestanici (Skupščinski Dolenjski list, št. 16-228/73) naslednje
poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje rekreacijskega centra v Brestanici na dan 15. julija 1973.
Referendum je razpisna Krajevna skupnost Brestanica s sklepom o razpisu referenduma v krajevni skupnosti Brestanica, namenjenem za sofinanciranje gradnje rekreacijskega centra v Brestanici.
Referendum je bil 15. julija 1973.
Občinska volilna komisija je na podlagi pregleda glasovalnih spisov ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja.
Komisija je ugotovila, da je od L792 volilnih upravičencev glasovalo 1.407. Za uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovalo 930 volivcev ali 51,89%, proti je glasovalo 448 volivcev ali 25,00%, neveljavnih glasovnic je bilo 29, glasovanja pa seje vzdržalo 385 volivcev.
Številka; 1-014/73
Krško, dne 20. julija 1973
Namestnik predsednika: MARJAN ŽIBRET, l.r.
Tajnik: CVETO BEVK, l.r.
Clan:
RUDI DRUŠKOVIC, l.r.
292.
POPRAVEK odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
Ob primeijavi z izvirnikom je bilo ugotovljeno, da je pri prepisovanju odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Skupščinski Dolenjski list, št. 16-223/73) nastala napaka v 13. členu, ki se pravilno glasi:
„Za prekršek iz 11. člena tega odloka se kaznuje zavezanec:
- fizična oseba z denarno kaznijo do 300 din;
- pravna oseba z denarno kaznijo do 3.000 din;
- odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo do 1.500 din.
IZ SKUPŠČINSKE PISARNE
OBČINSKE SKUPŠČINE KRŠKO
293.
Svet krajevne skupnosti Brestanica je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/8-73) in 35. člena statuta krajevne skupnosti Brestanica ter na podlagi izida referenduma, izvedenega dne 15. julija 1973, na svoji seji dne
27.	7. 1973 sprejel
SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje rekreacijskega centra v Brestanici
I.
Na območju krajevne skupnosti Brestanica, ki obsega naselja: Brestanico, Anže, Armeško, Dolenjski Leskovec, Rožno, Presladol, Gorica, Raztez, Lokve in Stolovnik, se uvede krajevni samoprispevek v denarju za sofinanciranje gradnje rekreacijskega centra v Brestanici (v nadaljnjem besedilu: samoprispevek).
II.
Samoprispevek se uvede in plačuje za obdobje 3.5 let in sicer od 1. avgusta 1973 do 1. februarja 1977.
III.
Sredstva, zbrana s samoprispevkom v predvkieni višini 960.000,00 din, se bodo uporabila po programu izgradnje rekreacijskega centra in vključila v finančno konstrukcijo kot delež občanov.
IV.
Samoprispevek plačujejo zavezanci, ki imajo stalno prebivališče v naseljih iz I. točke tega sklepa in sicer:
1. delavci v višini 1.5 % od neto osebnih dohodkov;
2. ‘upokojenci v višini 1 % od pokojnin;
3. obrtniki in drugi občani z lastnimi dohodki v višini 3 % od davčnih osnov;
4. lastniki zemljišč v višini 2 % od katastrskega dohodka.
Samoprispevka so oproščeni:
1. zavezanci, katerih osebni dohodek ali pokojnina ne presega
1.000.00 din mesečno;
2. zavezanci, katerih dohodek od kmetijskih zemljišč ne presega
1.000.00 din letno;
3. vajenci, dijaki in študentje od vajeniških nagrad oziroma štipendij;
4. invalidi, katerih invalidnost presega 70%.
Samoprispevek se ne bo plačeval tudi od socialnih podpor, priznavalnin, invalidnin in otroškega dodatka.
Znesek 1,000.00 din velja za leto 1973, v naslednjih letih pa se zviša letno za odstotek statistično ugotovljenega porasta življenjskih stroškov.
VI.
Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov ali pokojnin. Obračunavajo ga delovne organizacije oziroma skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
S
z
CA
E
E
H
N>
O,
vO
Vi
H
73
>
Z
STRAN 10 DOLENJSKI LIST-Št. 33(1220)- 16. avgusta 1973
Zavezancem iz točke IV. pod 3. in 4. tega sklepa odmeija samoprispevek davčna uprava občine Krško v rokih in na način, ki velja za davke po zakonu o davkih občanov.
VII.
Samoprispevek se odvaja na zbirni račun krajevnega samoprispevka pri službi družbenega knjigovodstva
-	podružnica Krško.
Pristojni občinski upravni organ odvaja sredstva samoprispevka na žiro račun krajevne skupnosti Bre estanica v skladu .z obstoječimi predpisi in sklenjenim dogovorom.
VIII.
Za izvajanje del, ki se financirajo s samoprispevkom, je odgovoren svet krajevne skupnosti, ki tudi nadzira zbiranje in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev.
Svet krajevne skupnosti mora ob vsakoletnem zaključnem računu ločeno javno objaviti podatke o višini s samoprispevkom zbranih in porabljenih sredstev.
IX.
Tolmačenje za izvajanje tega sklepa daje svet krajevne skupnosti Brestanica.
X.
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 42-5/73
Datum: 27. 7. 1973
Predsednik sveta krajevne skupnosti Brestanica: TONE JAVORiC, l.r.
3.	člen
Pravico do družbene pomoči im^'o osebe, stare nad 50 let (ženske) in nad 55 let (moški) mlajši pa le, če so pridobitno nesposobni.
Za pridobitno nesposobne osebe v smislu 1. odstavka tega člena se štejejo:
- otroci pokojnih oseb, navedenih v 1. členu tega odloka, ki se redno šolajo;
- žene, ki imajo najmanj enega šoloobveznega otroka;
- osebe, mlajše od 50 oziroma 55 let, če dokažejo z zdravniškim potrdilom, da so pridobitno nesposobne.
Pravico do družbene pomoči imajo osebe, če izpolnjujejo nasledile pogoje:
1. da dohodki iz delovnega razmerja, osebne, družinske ali invalidske pokojnine, dohodki od samostojnega poklica ali samostojne gospodarske dejavnosti ne presegajo 400 dinarjev mesečno na družinskega člana;
2. da dohodki iz kmetijstva ne preseglo 400 dinaijev mesečno na družinskega člana; upošteva se trikratni katastrski dohodek.
Za izračun dohodka ne enega družinskega člana se vzame za osnovo;
- po 1. točki 3. odstavka tega člena mesečno poprečje osebnega dohodka, osebne, družinske ali invalidske pokojnine iz prejšnjega leta; dohodek od upravljanja samostojnega pokUca ali samostojne gospodarske dejavnosti iz preteklega leta.
- Po 2. točki 3. odst. tega člena katastrski dohodek, izračunan za preteklo leto.
OBČINA METLIKA 294.
Na podlagi 2. odstavka 119. člena statuta občine Metlika (Uradni vestnik Dolenjske št. 19/65 in Skupščinski Dolenjski list št. 20/68) je skupščina občine Metlika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. 3. 1973 sprejela
ODLOK o družbeni pomoči borcem in aktivistom NOB v občini Metlika
1. člen
Borcem in aktivistom narodnoosvobodilne vojne, udeležencem španske državljanske vojne, predvojnim političnim revolucionarjem in borcem prostovoljcem za severno mejo v letih 1918/1919, ki im^ stalno bivališče na območjii občine Metlika, se lahko dodeli družbena pomoč kot materialno priznanje družbene skupnosti za njihove zasluge.
Družbena pomoč se lahko dodeli tudi bližnjim svojcem (zakoncu, otrokom, staršem) pokojnih oseb, navedenih v prvem odstavku tega člena, če jih je pokojni preživljal.
2. člen
Družbena pomoč je lahko stalna, začasna ali enkratna.
4. člen
Stalna, začasna ali enkratna družbena pomoč se dodeli po določilih tega odloka upravičencem, ki imajo priznano posebno dobo v dvojnem trajanju do 31. 12. 1944:
1. borcem aktivistom in kmetom borcem do 600 dinaijev mesečno;
2. borcem prostovoljcem za severno mejo v letih 1918/1919 do 300 dinaijev mesečno;
3. ožjim sorodnikom (zakoncu, otrokom staršem) se lahko dodeh družbena pomoč v višini, ki je določena v 1. in 2. točki tega člena, znižana za 25 %.
Najnižja družbena pomoč znaša 125 dinaijev.
5. člen
Strokovna komisija za zadeve invalidov in borcev NOV pri skupščini občine Metlika odloča o pravici in višini družbene pomoči po prostem preudarku v okviru določil tega odloka.
6. člen
V	izjemnih primerih, ko se ugotovi, da je upravičenčevo gmotno stanje in zasluge take, da potrebujejo večjo pomoč, lahko komisija iz 5. člena tega odloka določi vi^o družbeno pomoč, največ pa do 700 dinarjev mesečno.
7. člen
Enkratna družbena pomoč se dodeli v ustreznem znesku, vendar ne sme presegati višine družbene pomo-
či iz 1. točke 4. člena tega odloka.
Enkratni družbena pomoč se lahko dodeli največ enkrat v istem letu. Pri dodelitvi enkratne družbene pomoči komisija ni vezana na določbe 3. člena tega odloka.
8. člen
Zaradi spremembe premoženjskega stanja in drugih razmer upravičenca se družbena pomoč lahko poveča, zmanjša ali ukine. Vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost in višino družbene pomoči, morajo iipravičenci priglasiti pristojnemu upravnemu organu SOb Metlika v roku 30 dni po nastali spremembi (sprememba o višini dohodka in o številu družinskih članov).
9. člen
Ce dediči upravičenca ne skrbijo za pridobitno nesposobnega upravičenca, pa čeprav im^o možnost za to, se občina po smrti upravičenca vknjiži na nepremičnine, ki so last upravičenca, za znesek, ki je bU izplačan kot družbena pomoč.
10. člen
Odločbo o dodelitvi družbene pomoči izda upravni organ, pristojen za zadeve invalidov in borcev NOV pri skupščini občine Metlika.
11. člen
Družbena pomoč se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca, ko je bUa vloga predložena organu iz
10.	člena tega odloka.
12. člen
Upravičencu stalne družbene pomoči, ki nima pravice do zdravstvenega varstva iz drugega naslova, se zdravstveno varstvo prizna iz naslova družbene pomoči na podlagi 1. točke 45. člena statuta zdravstvenega zavarovanja delavcev Novo niesto.
13. člen
Finančna sredstva za družbeno pomoč in za zdravstveno varstvo upravičencev po tem odloku se zagotovijo v vsakoletnem proračunu občine.
Stalne družbene pomoči se za vsako leto vsklajujejo s porastom življenjskih stroškov. Odstotek povišanja določi občinska skupščina ob sprejemu proračuna.
14. člen
Zoper odločbe, izdane po tem odloku, so dovoljene pritožbe na republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo SRS Ljubljana v 15 dneh od dneva vročitve odločbe.
15. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
16. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni priznavalnini borcem in aktivistom NOV in študijski pomoči otrokom borcev v občini Metlika (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/70).
Številka; 010-4/70
Datum: 26. 7. 1973
Predsednik občinske skupščine Metlika: IVAN 2ELE, 1 j.
295.
Na podlagi 26., 27. in 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 8/69) in 111. člena statuta občine Metlika, je skupščina občine Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. 7. 1973 sprejela
ODLOK o financiranju vzgoje in izobraževanja v občini Metlika
1. člen
Sredstva temeljne izobraževalne skupnosti občine Metlika za financiranje vzgoje in izobraževanja se obli-kujejb iz naslednjih virov:
a) od davka iz osebnega dohodka iz delovnega razmeija po stopnji 2,70 %;
b) 29,62 % od davka iz osebnega dohodka od kmetijske. dejavnosti, davka iz osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev;
c) 100 % od dodatnega davka od skupnega dohodka občanov;
d) 100 % od dodatnega davka na posest osebnih avtomobilov.
2. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1973. S tem dnem preneha veljati odlok o določitvi sredstev za vzgojo in izobraževanje, ki je bil objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 7/72.
Številka; 02-15/67
Datum: 26. 7. 1973
Predsednik občinske skupščine Metlika;
IVAN ŽELE, l.r.
OBČINA NOVO MESTO 296.
Na podlagi 24. člena zakona o mesebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ št. 22/73), 3. in 8. člena zakona o prekrŠcih (Uradni list SRS št. 7/73) in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) je občin^a skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. julija 1973 sprejela
ODLOK o poslovnem času v trgovini, gostinstvu in obrti
1.	člen
S tem odlokom se ureja najkrajši
poslovni čas za trgovine na drobno, gostinske obrate, gostišča, za družbene in zasebne obrtne delavnice, bencinske črpalke in lekarne (v nadaljnjem besedilu: enote).
Dejanski poslovni čas enot iz prvega odstavka tega člena določgo samoupravni organi organizacij združenega dela in lastniki zasebnih obratov s samoupravnim sporazumom, upoštevajoč krajevoe potrebe in načela dobrega gospodarjenja. Podpisniki samoupravnega sporazuma so tudi občinski sindikalni svet, občinska konferenca SZDL in regionalni strokovni odbori gospodarske zbornice.
2. člen
Poslovni čas je enoten za poletno obdobje, ki traja od 1. m^a do 30. septembra, in za zimsko obdobje, ki traja od 1. oktobra do 30. aprila.
3. člen
Prodajalne z živili in industrijskim blagom morajo biti odprte vs^ delovni dan, razen sobote, vsaj 6 ur in 30 minut in sicer v zimskem času med 8. in 18. uro, v poletnem času med 7. in 19. uro, od tega vsaj 2 uri med 14. in 19. uro. Ob sobotah morajo biti trgovine na drobno odprte najmanj S ur.
S samoupravnim sporazumom se lahko določi za manjše trgovine na drobno na podeželju drugačen poslovni čas.
4. člen
Prodajalne mesa morajo biti odprte vsak delovni dan vsaj 6 ur in 30 minut in sicer med 6. in 1^. uro, od tega vs^ 2 uri med 14. in 19, uro. Ob nedeljah in praznikih so lahko zaprte.
Slaščičarne morajo biti odprte nepretrgoma od 8. do 18. ure.
Bencinske črpalke — servisi morajo poslovati najmanj od 6. do 20. ure; na območju občine Novo mesto pa mora biti odprta neprekinjeno vsaj ena bencinska črpalka in to od 0.00 do 24. ure.
Lekarne morajo biti odprte vsak delovni dan neprekinjeno od 7.30 do 19. ure, izven tega časa pa morajo imeti dežurno službo.
5. člen
Med prazniki, ki trajajo več kot dva dni, prodajalne z živili (špecerije, mesnice, mlekarne, prodajalne kruha ter sadja in zelenjave) ne smejo biti zapored zaprte več kot dva dni. Ostale dni praznikov morajo biti odprte najmanj 3 ure.
6. člen
Gostinske enote, ki strežejo gostom s hrano in pijačo, morajo biti odprte vsak dan od 7. do 21. ure v zimskem času, v poletnem času pa od 7. do 22. ure.
Hoteli in druge gostinske enote, ki nudijo gostom prenočišča, morajo biti odprti od 0.00 do 24. ure.
Nočni lokali so lahko odprti do
4.	ure zjutraj.
Gostinske enote v prodajalnah se ravnajo po poslovnem času prodajaln.
Gostinske enote, razen hotelov, smejo biti en dan v tednu zaprte.
Gostinskim enotam, ki poslujejo občasno, v turistični sezoni (kot npr.: okrepčevalnice v kopališčih.
campingih, turistične postojanke) lahko izjemoma pristojni občinski upravni organ določi po potrebi tudi krajši poslovni čas.
S samoupravnim sporazumom se lahko določi, kateri dan v tednu bo posamezna gostinska enota zaprta; samostojnim gostincem daje to dovoljenje pristojni občinski upravni organ.
7. člen
Njgdaljši poslovni čas gostinskih enot, ki strežejo s hrano in pijačo, traja od 5. do 23. ure. Ob petkih, sobotah in nedeljah so te gostinske enote lahko odprte 2 uri dalj.
8. člen
Gostinski obrati, ki občasno nudijo storitve za razne bankete, obletnice, poroke, konference in podobno, smejo v takih primerih poslovati vso noč.
Gostinski obrati smejo poslovati vso noč tudi v nočeh od 31. decembra na 1. januar, od 1. januarja na 2. januar, od 30. aprila na 1. maj, od 1. maja na 2. maj, od 3. julija na 4. julij, od 21. juUja na 22. juUj, od 28. novembra na 29. november in od 29. novembra na 30. november ter na pustno soboto, pustno nedeljo in na pustni torek.
Izjemoma izda pristojni občinski upravni organ dovoljenje za drugačen poslovni čas tistim gostinskim enotam, kjer je iz turističnih razlogov potrebno, da so enote odprte dalj, kot je določeno v 6. členu tega odloka.
9. člen
Dovoljene igre, n.pr. balinanje, kegljanje itd. in ples imsgo gostince enote na prostem lahko do 22. ure.
V	izjemnih primerih ta čas lahko podaljša pristojni občinski upravni organ do 24. ure.
10.	člen
Obrtne delavnice, ki poslujejo neposredno z naročniki oziroma s strankami, imajo enak poslovni čas kot trgovine.
V	Novem mestu mora biti v poletnem času ob nedeljah in dela prostih dnevih odprta ena mehanična delavnica n^manj 5 ur; s samoupravnim sporazumom se določi, katera mehaiučna delavnica je odprta, če sporazuma ni, pa to določi pristojni občinski upravni organ.
Brivnice in česalnice morajo biti odprte vsak delovni dan vsaj 7 ur; če imiyo brivnice in česalnice ob petkih in sobotah podaljšan delovni' čas, so lahko zaprte ob nedeljah in ponedeljkih.
11.	člen
Poslovni čas mora biti objavljen na vidnem mestu v vsaki enoti, znotraj in zun^ enote.
Na vidnem mestu mora biti objavljeno tudi obvestilo o dnevih, ko je enota zaprta.
12.	člen
Poslovni čas in vse spremembe poslovnega časa je treba priglasiti pristojnemu	občinskemu
upravnemu organu.
Pristojni občinski upravni organ lahko v upravičenih primerih (adaptacija lokala, bolezen osebja, letni dopust) dovoli, da se posamezna enota začasno zapre.
Dovođenje iz drugega odstavka tega člena ni potrebno v primerih inventurnih popisov. V t^ih primerih enote prekinitev poslovanja le priglasijo pristojni inšpekcyi z navedbo, koliko časa bo enota zaprta.
V	primerih iz drugega odstavka tega člena morajo biti na vidnem mestu objavljeni podatki o tem, koliko časa bo enota zaprta in kdo je izdal ustrezno dovoljenje.
13.	člen
Z denarno kaznijo od 300 do 5.000 dinarjev se kaznu/e za prekršek pravna oseba:
1. če nima enote odprte v določenem času (3., 4., 5. in 6. člen),
2. če ima gostinsko enoto odprto izven določen^a časa (7. člen),
3. če so v gostinski enoti dovoljene igre in ples na prostem preko 22. ure (9. člen),
4. če enoto začasno zapre brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa (drugi odstavek 1/. člena).
Z denarno kaznijo do SOO dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
14.	člen
Z denarno kaznijo 50 dinarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz 11. člena tega odloka. To denarno kazen lahko izterja na mestu samem tržni inšpektor.
15.	člen
Z denarno kaznijo od 200 do 1000 dinarjev se kaznuje za prekršek samostojni gostinec ali samostojni obrtnik, če stori kakšno dejanje po prvem odstavku 13. člena tega odloka.
V	primeru, če samostojni gostinec ali obrtnik stori prekršek iz 14. člena tega odloka, se kaznuje z denarno kaznijo 50 dinarjev, ki jo lahko na mestu samem izterja tržni in^ektor.
16. člen
Nadzorstvo nad izvsyanjem tega odloka opravlja pristojni občinski upravni organ in tržna inšpekcija.
17. člen
Ta odlok ne velja za enote, ki so jih ustanovile organizacije združenega dela in druge organizacije, državni organi in društva za opravljanje gostinskih storitev članom svojih delovnih skupnosti oziroma članom organizacij in društev.
18.	člen
Ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati: odredba o n^kr^šem ponovnem času trgovin na območju
Novo mesto (Uradni vestnih Dolenjske št. 5/64 in 13/65) in odredba o poslovnem času gostinskih podjety in gostišč (Uradni vestnik olcriga Novo mesto št. 24/60).
19.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 14-02/73 Datum: 16. 7. 1973
Predsednik občinske skupščine Novo mesto: AVGUST AVBAR, 1 j.
297.
Na podlagi 3. točke odloka o ukrepih družbene kontrole cen (Skupščinski Dolenjski list ' št. 10/73), 10. in 16. točke dogovora o izvajanju politike cen v letu 1973 (Uradni Ust SFRJ št. 28/73) je svet za gospodarstvo občinske skupščine Novo mesto na seji dne 23. julija 1973 sprejel
ODREDBO
o najviših stanarinah in najemninah za podovne prostore
1.
V	izvajanju ukrepov neposredne družbene kontrole cen se predpisujejo najviše kot stanarine, ki jo plačujejo imetniki stanovanjske pravice v občini Novo mesto od 1. julija 1973 dalje polne stanarine, določene v veljavnih stanovanjskih pogodbah.
2.
Najemnine za poslovne prostore se smejo povečati največ za 10 % na sedanje najemnine s tem, da se najemnine za poslovne prostore družbeno pomembnejših in ekonomsko slabše stoječih, ne povečujejo za
10	%, temveč v okviru njihove zmožnosti.
3.
Z dnem uveljavitve te odredbe preneha linearno subvencioniranje stanarin, ki je bilo v veljavi od 1. januarja 1969 dalje.
Diferencirano subvencioniranje stanarin od 1. julija 1973 dalje bo predpisala občinska skupščina s posebnim odlokom.
4.
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu, uporablja pa se za stanarine od 1. julija 1973 dalje.
Številka: 38-9/67
D«um: 23. 7 1973 Predsednik sveta za gospodarstvo občinske skupščine: IVAN KOCEVAR, l.r.
DOLENJSKI LIST - Št. 33 (1220) - 16. avgusta 1973 STRAN