SVOBODNA SLOVENIJA
leto (ano) lxxii (66) • stev. (n°) 48
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 5 de diciembre - 5. decembra 2013
jugo-
slovenija
Odstopila še komisija proti korupciji
ANDREJ M. POZNIC
Odkar je Zoran Janković v slovenski javnosti, se neneho-ma ponavlja vzorec: lep nasmeh, obupna praksa. Vemo, da ga je Rop postavil kot političnega direktorja v Mercator. Od tedaj je in ostaja politik, ki je zadolžen za »standarde«. Na nek način mu je naročeno, naj bo ost sulice, ki nas potiska nazaj v neke vrste »Jugoslovenijo«.
Standardi Zorana Jankovića so standardi kontinuitete
Mesijanstvo: tipično krščansko/judovski religiozen pojem. Ze Kristus se je na smrt zameril rojakom, ker ni hotel biti političen mesija, ki bi odgnal Rimljane in prevzel svetovno kraljestvo. Mesijanstvo v politiki je smrt demokracije, ker odreka sogovornikom enakopravnost, t.j. temeljno spoštovanje, ki nas sili da tekmeca poslušamo in priznamo, da more tudi on prispevati k reševanju naših zemeljskih problemov. Slovenska kontinuiteta nasploh trpi za tem za-ničljivim odnosom do naše pomladi. Jankovičeva novost je v tem, da je dovolil, da gredo »ugledni« in znani starčki v patetični procesiji, ki jo je pospremil ves medijski režimski orkester, prosit in moledovat na županstvo, da bi vendarle prestopil prag lokalne politiko in zaigral v »veliki areni«.
»Testimonialnost«: izraz sem si izposodil iz Argentine. Tam so v vladajoči stranki, ki je zelo podobna radikalni levičarski kontinuiteti pri nas, sistematično izvotlili poslanski zbor tako, da so na prva mesta kandidatnih list postavljali všečne kandidate, ki so »vlekli glasove«. Potem pa so se vsi odpovedali poslanskemu mestu. Največji demokratični greh ljubljanskega šerifa je zame njegov odstop z mesta poslanca, ker razodeva nespoštovanje do svojih volivcev in vseh državljanov, ko noče biti član najvišjega demokratičnega zbora. Spomnimo: njegova utemeljitev je bila »nisem za parlament. Jaz sem za izvršne funkcije«. Ker je kaj takega vedel že preden je kandidiral, bi bilo pošteno, da sploh ne bi vstopil kot kandidat v volilno tekmo.
»Domačnost«: za človeka je dobro, da ima svoje toplo gnezdo, ki mu pravimo dom. Tam smo sproščeni, ker se imamo radi in se počutimo in smo varni pred sosedi in tujci. Zato se obnašamo temu duševnemu stanju primerno. Kar se dogaja v družini načeloma ni za javnost in poseg v privatno sfero je, še vedno in naj tako ostane, nedopustno. Vsako poseganje države in njenih upraviteljev v družinsko življenje, moramo preprečiti. Razen v redkih primerih, ko so odnosi bolezensko in moralno tako sporni, da je potrebno ukrepati. Kar velja za ozek krog družine, pa ne more veljati za javno življenje, kjer je spoštovanje zakonov (po črki in duhu!) ter moralnih načel: ne ubijaj, ne kradi, ne laži, ne želi tujega in pa tudi ne prešuštvuj, nujno potrebno. Mir in pravičnost morata vladati v javnem življenju.
Janković pa nam govori o »veliki družini MOL-a«, kar v tem kontekstu spominja na italijanske velike družine: mafija, camorra, n'dragheta, cosa nostra. MOL ne more in ne sme biti nobena Jankovićeva družina, temveč je javni organ v službi meščanov. MOL ni družina kjer se vsi pokoravajo glavi, temveč komplicirano telo različno mislečih ljudi, ki upravičeno terjajo učinkovito, transparentno in kvalitetno upravljanje za življenje potrebnih storitev.
Monolog: zdaj je že dolgo nazaj, ko je PS zlorabila svojo absolutno večino v mestnem svetu, da je na minimum skrčila pravico do govora. Razumem, da služabniki župana nimajo kaj povedati. Nihče niti ne pričakuje da bodo PS svetniki kaj govorili, saj so tam le kot glasovalni stroj in ratrak za žegnanje županove politike. Razumem tudi, da režimskim medijem in FDV-jevskim novinarjem ne pride na misel kaj je v tem primeru njihova dolžnost. Vemo, da je župan vajen in pričakuje, da se ga brez ugovarjanja
uboga. Ko on govori, drugi ne sprašujejo (tudi ne morejo
in ne smejo), ampak so ubogajo. Podobno se dogaja na njegovih tiskovnih konferencah (no pri nas so to bolj »izjave za javnost«. Tu smo se najedli Türkovih, zdaj pa nam
V prejšnji številki smo poročali o odstopu dveh ministrov: za zdravstvo (Tomaž Gantar) in za gospodarski resor Stanko Stepišnik). Sedaj pa se maje stolček ministru za infrastrukturo in prostor Samu Omerzelu se zaradi domnevno dogovorjenega posla svojega zasebnega podjetja z državo. Omerzelova usoda bo znana konec tedna, potem ko se bo z njim pogovorila premierka. Sam je že sporočil, da ne namerava odstopiti. Naj v zvezi z njim ukrepa, so Alenko Bratušek medtem pozvali v SDS, v nasprotnem primeru napovedujejo interpelacijo.
Omerzel je postal tarča kritik v politiki in javnosti, potem ko se je njegovo podjetje Lastinski pripravljalo na obnovitev pogodbe z družbo za avtoceste o rednem vzdrževanju cestno-vremenskih postaj. Že pred prevzemom ministrskega položaja je pred pristojnim parlamentarnim odborom obljubil, da ne bo širil obsega poslovanja z državo in ne bo podpisoval novih pogodb. Ko je v zadnjih dneh pojasnjeval sporno dejanje, je poudaril, da ne gre za novo pogodbo, saj je podjetje Lastinski ta posel za Dars opravljalo že več let. A prejšnji teden je dejal, da se bo podjetje obnovitvi pogodbe odpo-
vedalo. »Tukaj je potegnil ustrezno potezo. To je OK. Malo grenkega priokusa je, ker je to storil šele tik pred zdajci, ko je bil že opozorjen s strani medijev. A ključno se mi zdi, da je to storil,« meni prvak DL Gregor Virant. Omerzel namreč prihaja iz vrst njegove stranke.
Luči na koncu tunela ne vidi komisija za preprečevanje korupcije. Njen predsednik Goran Klemenčič ter njegova namestnika Rok Pra-protnik in Liljana Selinšek so protestno odstopili. Odzivi iz političnih in strokovnih vrst so bili predvsem v znamenju zaskrbljenosti nad razmerami v državi. Predsednik države Borut Pahor razume razloge, a se z odstopom vodstva protikorupcijske komisije ne strinja. Premierka Bratu-škova želi, da bi si Klemenčič, Pra-protnik in Selinškova premislili ter nadaljevali delo.
Parlamentarne stranke so novico sprejele zelo različno. V SDS predlagajo ukinitev protikorupcijske komisije, njeno delo naj opravljajo že obstoječi organi. V SLS so prepričani, da gre za nezaupnico tako politiki kot tudi organom pregona in pravosodja. V N.Si ocenjujejo, da gre za resen alarm za vse organe pregona in da se moramo bolj resno
spopasti s korupcijo. V PS odstop vodstva protikorupcijske komisije obžalujejo, v SD potezo vidijo kot opozorilo, da je postopek očiščevanja slovenske družbe in politike zastal. V DL ugotavljajo, da je to zlovešče znamenje nevarnosti, da bo v Sloveniji lopovščina zmagala nad poštenjem. V DeSUS poudarjajo, da gre za odločitev članov protikorupcijske komisije, ki jih ne moti.
Državni zbor pa nadaljuje svoje delo. Poslanci so sprejeli novelo zakona o javnih financah, ki daje pravno podlago za državno doka-pitalizacijo bank po objavi stresnih testov. Opozicija je odločanje o predlogu obstruirala. Ne želi namreč sodelovati pri omogočanju nepreglednih postopkov, ki izključujejo parlament.
Zakona o davku na nepremičnine in izvrševanju državnih proračunov za prihodnji dve leti sta bila po vetu državnega sveta znova na mizah poslancev. Besediloma so prižgali zeleno luč - potrdili so ju s potrebno absolutno večino. Zakon o davku na nepremičnine bo uveljavljen z novim letom in bo nadomestil zdajšnje nepremičninske dajatve. Lastniki bodo pred odmero prejeli informativne izračune.
Umrl je Mitja Ribičič
V četrtek, 28. novembra zgodaj zjutraj je umrl krut komunistični revolucionar, oficir zloglasne Ozne in komunistični politik iz časa nekdanje Jugoslavije, Mitja Ribičič. Rodil se je 19. maja 1919 v Trstu v tedanji Kraljevini Italiji. Družina se je pozneje iz Italije preselila v Jugoslavijo.
Leta 1941 se je včlanil v komunistično partijo. Med drugo svetovno vojno je bil član NOVJ in pozneje ob Ivanu Mačku visoki funkcionar jugoslovanske vojaške obveščevalne službe Ozne. Po vojni je postal eden najpomembnejših slovenskih politikov v tedanji SFRJ. Iz politike se je umaknil leta 1986, praktično hkrati z izvolitvijo Milana Kučana za šefa CK ZKS.
ч
Ш
шШ
(Nadaljuje na 2 strani)
Ribičič je bil namreč med Kučanovimi mentorji.
Kriminalisti so 24. maja 2005 proti Ribičiču podali kazensko ovadbo zaradi domnevne odgovornosti za zunajsodne poboje po drugi svetovni vojni. V Arhivu RS se je namreč našel dokument, ki naj bi dokazoval povezavo med civilnimi žrtvami pobojev in Ribičičem. Leto kasneje je vrhovno državno tožilstvo podalo zahtevo za preiskavo zoper Ribičiča zaradi kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno prebivalstvo. A je zahtevo najprej zavrnila preiskovalna sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča, mesec kasneje še njegov zunajo-bravnavni senat, pritožbo tožilstva je kasneje zavrnilo tudi višje sodišče.
Nedavno pa je kazensko ovadbo proti Ribičiču vložil Roman Leljak in sicer zaradi genocida in vojnega hudodelstva. Leljak je tedaj pojasnil, da ovadba obsega 504 strani, za ovadbo pa se je odločil, ker je zbral veliko obremenilnih dokumentov.
Kot je Leljak dejal, bi v pravnem sistemu morali pristojni organi take zadeve preganjati po uradni
dolžnosti, a v Sloveniji tega ni pričakovati. Zato je moral podati ovadbo, da bi se pristojni le zganili, je dodal.
Ribičič je bil v času po koncu druge svetovne vojne načelnik drugega odseka Ozne (Organizacija za zaščito naroda). Kakor izhaja iz skrajšane različice kazenske ovadbe, ki jo je Leljak poslal medijem, je Ribičič kaznivo dejanje genocida storil s tem, da je vodil, organiziral in logistično izpeljal nasilno izselitev najmanj 16.100 pripadnikov nemške manjšine iz Slovenije med junijem 1945 in septembrom 1946.
Vojno hudodelstvo pa je Ribičič po Leljakovem mnenju storil, ko je v času med decembrom 1944 in majem 1945 kot komisar brigade IV. operativne cone civiliste brez dokazov uvrščal na sezname domačih izdajalcev, ki so jih po končani drugi svetovni vojni večinoma likvidirali, obsodili na dolgoletne zaporne kazni ali pa prisilno izgnali iz države. Koliko je
bil direktno odgovoren za poboje domobrancev ni moči dokazati z dosedanjimi dokumenti.
Ribičičevo ime se v zvezi z dogajanjem neposredno po koncu druge svetovne vojne omenja že od osamosvojitve naprej. Da bi razčistili dogajanje v letih 1945 in 1946, je bilo ustanovljenih več komisij, tudi parlamentarna, na katerih je Ribičič leta 1994 pojasnil, da o povojnih izvensodnih pobojih v Sloveniji ni odločal najožji partijski in državni vrh, temveč zgolj vojaški akterji. Je pa nekaj let zatem priznal, da so za povojne poboje v partijskem vrhu vedeli.
Država Slovenija s svojimi sodnimi ustanovami Ribičiča ni hotela soditi. Sedaj je že pred večnim Sodnikom, ki je neskončno milostljiv, a tudi neskončno pravičen.
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
V pričakovanju ...
TONE MIZERIT
(Od našega dopisnika)_
... ne voza, ampak veselega božičnega praznika. Ad-ventni čas obarva in pogojuje zadnji mesec v letu, predvsem za tiste, ki se priznavajo za kristjane. Na prvo (ad-ventno) nedeljo so prostori pred oltarjem natrpani z venč-ki s štirimi svečami, ki jih ljudje hitro raznesejo po domovih. Navada, ki preseže predoltarno ponudbo, saj bi jih bilo možno kupiti v raznih trgovinah s tako ali drugačno robo. Ne nazadnje si ga marsikdo - iz ohranjanja domačih starih navad - sam naredi z materialom, ki ga je zadosti okoli hiše in v bližnji hosti, ter se med tem tudi duhovno zbere in premisli, kaj mu advent ponuja tudi drugače.
Navadi venčkom s svečami za vsak adventni teden se marsikje pridruži kip Marije romarice. Župljani se razvrstijo in sprejmejo Marijin kip za en dan na svoj dom v spomin na Marijino potovanje. Spremljajo jo z molitvijo in petjem vse do božične noči.
Zadnji mesec v letu pa vzbudi pričakovanje tudi v ljudeh, ki nimajo kakega bližjega stika s krščansko vero; oddaljenim
ali versko brezbrižnim in drugače vernim je - ne glede na trgovski manever - blizu, ker je vedno lepo biti v družbi z ljudmi, ki nekaj praznujejo ali pričakujejo praznika. Mrzlo vreme sicer ne nagovarja, da bi postajali na cestah in trgih, vendar je nekaj v zraku, da marsikdo po vsakodnevnem delu (šihtu) ne gre takoj domov, ampak zavije nekam: v Ljubljani k obrežju Ljubljanice.
Trgovci so mesec imenovali vesli december, ko naj bi praznovali »na račun« naslednjega leta. In tako se vsako leto bolj zgodaj trgovine razsvetlijo in obarvajo z živimi barvami, ki naj bi človeka nagovorile, da po akcijskih cenah kupi, kar mu paše; potrebnega, še več pa nepotrebnega, nenujnega. To seveda ni navada samo tukaj, saj je globalizacija razširila na ves svet to izzivanje za nakupovanje.
Veselost ima še posebno noto: veselje naj bi se širilo in gojilo v družbi s sodelavci, prijatelji. Zato se ceste v središču mest tudi barvito razsvetlijo in kažejo na stojnice z raznimi dobrotami, primernimi za druženje. Pečeni kostanj in kuhano vino dišita ter silita, da bi se ju poslužili in med tem pogovarjali o dobrem in hudem in sploh, kot pravi Jurčič v Desetem bratu. Kar je zelo lepo, koristno in prijetno - pametno, dokler pameti ne izgubimo, po nauku blaženega Slomška.
Pričakovanje Odrešenikovega rojstva je lepo doživljati v prijetni družbi. Tako advent v veselem decembru zaživi in se razživi med ljudmi, ki si še posebej želimo božičnega večera, silvestrovega in vsega, s čemer v tem času narava ponuja: mraza, dolgih večerov in tudi snega.
GB
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel je opravila dvodnevni obisk v južni Nemčiji.
V četrtek, 28. novembra se je ministrica poznih popoldanskih urah srečala s predstavniki slovenskih društev Lipa, Lastovka in Drava v nemški
V» V • k I	v»»»
južni Nemčiji
zvezni deželi Bavarski (foto). Predstavili so problematiko svojega življenja na Bavarskem. Pogovoru sta prisostvovala veleposlanica RS v Berlinu Marta Kos Marko in Jožef Keček, generalni konzul RS v Mu-enchnu.
Naslednji dan pa se je srečala z državnim sekretarjem nemške zvezne dežele Bavarske, pristojnim za šolstvo in kulturo Berndom Siblerjem. Srečanje je bilo zelo konstruktivno. Izpostavljeni temi sta bili predvsem prizadevanje slovenskega jezika kot dopolnilnega pouka v nemških šolah in prenos
slovenske čitalnice in Revensburga v Muenchen. Ministrica je državnega sekretarja nemške zvezne dežele Bavarske zaprosila za pomoč pri zagotovitvi prostorov za druženje Slovencev na Bavarskem, pri čemer je pokazal veliko pripravljenost in ponudil pomoč.
JUGOSLOVENIJA
(Prihaja s 1. strani)
strežejo samovšečnost AB). Novinarji pa nič. Kar župan pričakuje in dosega pri svojih, hoče na silo uveljaviti pri drugih. Pozablja pa, da drugače misleči niso del njegovega strankarsko--miselnega pašaluka, ampak svobodni in pokončni državljani RS. Teptanje pravic normalnih manjšin s strani kontinuitete je tako nasilno, da je v Sloveniji dejansko težko živeti, če ne misliš, kakor ti narekujejo večno isti.
Skrivanje: te dni pa smo dobili še dokončno potrditev, da je na MOL-u do konca razvit sistem skrivanja. Za javnost ob pomoči servilnosti režimskih medijev nasmeh, v resnici pa nakupovanje čedalje večjih omar za neznano količino mrtvakov, ki jih je potrebno skriti. Javnost in preglednost delovanja sta temelj vsake pravične in dobre oblasti. Ko pa župan samovoljno, nedemokratično in nasilno prepreči vstop izvoljenemu mestnemu svetniku na sejo, ker noče, da bi ga javnost videla v živo, potem se vprašujemo »kaj skriva«. Zakaj mu gre tako na
živce, da bi brez posredovanja medijev imeli možnost, da kot pasivni gledalci sledimo sejam mestnega sveta? Ali se morda boji, da bo izgubil volivce, če bi ga videli v živo in brez nasmeha na ustih, ko govorijo o minusih v občinski blagajni, o prekvalifikacijah zemljiščih s katerimi prav tedaj »slučajno« in tako radi trgujejo njegovi sinovi in prijatelji?
Napoved, da bodo naslednje leto to uredili razumem kot prepozno zavedanje, da je šel predaleč.
(Pod)kupovanje: prav te dni je iz magistrata prišla v javnost »vesela« novica, da podjetja v lasti MOL, ki nas tako sistematično odirajo, ker morajo financirati posle MOL-a, v prihodnjem letu ne bodo dražila svojih položnic. Po »ukazu« župana bodo v naslednjem letu poslovala pozitivno. Ali je leto 2014 volilno? Očitno! Če bodo Ljubljančani nasedli tej prozorni volilno nakupovalni potezi, potem bodo svojo nespamet plačevali v naslednjem županskem mandatu. Tudi v
tem nas Janko vić očitno pelje v temu, kar se imenuje »Jug«. Očitno računa (in ne dvomim, da mu bo zaradi medijskega prepariranja volivcev), da mu bo manever uspel.
Čeprav sem osebno prepričan, da je največje zlo naše demokracije oni, ki je sanjal na sami razglasitvi naše samostojnosti popolnoma drugačno Slovenijo in od tedaj sistematično dela, da bi uresničil svoje »Jugoslovenarske« sanje, pa je Janković zaradi starostne razlike postal najbolj vidna marioneta režima, ki noče in noče umreti. Marioneta zato, ker sme in more delati le tisto, kar mu dovolijo tisti, ki so ga postavili v prvo vrsto političnih klopi. Njegovo stranko tako ali tako voli dedič malega medvedka, Žižkov stalinist. Njegovi standardi so vredni le Jugoslovenije. Ali res hočemo ostati slepo črevo v skupnem evropskem domu? Slepo črevo »demokratičnega socializma« kakor pravijo zdaj novemu, zadnjemu in najbolj pristnemu od vseh poskusov kontinuitete, da Slovenijo ohrani kot svoj pašaluk.
(Časnik.si)
Zanimiva je ta naša Argentina, kjer nič ni to kar zgleda. Doslednost pa je vrednota, ki vedno bolj izgublja svoje nekdanji ugled. Težko je v takih okoliščinah opisovati dogodke, še bolj težko pa napovedovati, kam se bo tek dogodkov obrnil.
Požiralci besede. Sedanja vlada prednjači v tej stroki. Seveda, ta pojav ni sad svobodne volje. Okoliščine, ki jih je povzročila sama uradna politika, neizbežno pelje v to smer. Sedanji minister Axel Kicil-lof je bil eden glavnih pobudnikov in mentor zasege španske petrolejske družbe Repsol, ki je bila lastnica argentinske petrolejke YPF. V samem parlamentu je pred poslanci trdil, da država za prevzem 51% delnic Špancem ne bo nič plačala. Še več: tožila jih bo zaradi škode, ki so jo prizadeli okolju, in tako dobila dodaten denar. Sedaj dobesedna navaja, da »Špancem ne moremo ne plačati«. In koliko? Nominalno pet tisoč milijonov dolarjev, ki se bodo, spričo raznih finančnih manevrov in odlaganja plačevanja spremenili v osem tisočakov milijonov zelenih. Kaj je vlado v ti prisililo? Blazen energetski deficit in rastoče pomanjkanje dolarjev. Ceno, ki jo država plačuje za uvod raznih goriv, predstavlja rak rano argentinskega gospodarstva. Doma pa imamo neizkoriščeno energijo pod zemljo v Vaca Muerta, ki je drugo ležišče plina na svetu in četrta zaloga petroleja. A da se to izkoristi (goriva so »nekon-vencionalna«) je treba orjaških naložb, ki jih pa nihče ne bo vložil v Argentino, če obstoja nevarnost, da ti jutri vse podržavijo, ne da bi izplačali vsaj odškodnino. Mehika, ki ima velike interese v argentinskem petroleju, je zbližala pozicije. Gospa predsednica in Ki-cillof sta pogoltnila slino in jezo, Španci pa v principu pristali na sporazum. Manjkajo še detajli, a dogovor je v teku. To kaj spremeni filozofijo vlade? Mislim da ne: vse poteka po starem slovenskem pregovoru, da »v sili še vrag žre muhe«.
Ne bo miru. Napredujejo tudi pogovori za poravnavo dolga s Pariškim klubom in raznih tožb, ki proti Argentini potekajo na mednarodnem finančnem razsodišču CIAD v Washingtons S tem vlada skuša pokazati dobro voljo za poravnavo dolgov in olajšati dostop do mednarodnih finančnih središč. Nujno potrebuje posojil, da zagotovi likvidnost domačega deviznega sklada, ki je te dni padel pod 31.000 milijonov dolarjev. Številka sama ni tako neznatna, a hitrost
padanja povzroča zaskrbljenost. Domači ukrepi varčevanja deviz niso rodili zaželenega sadu. Tudi »klada« (cepo), ki jo je uvedel Moreno, ni veliko pomagala; prav nasprotno. Sedaj nabijajo davke na luksuzne avtomobile; na stroške turizma so pa nabili davek 35% (čeprav je še avgusta šef davčne uprave to ostro zanikal), s čimer dejansko turistični dolar poženejo na 8,30. Medtem je uradni dolar 6,13, na vzporednem trgu pa kotira 9,20. Bo to rešitev? Še daleč ne. Hitra devalvacija le še veča napetost cen, ki nevzdržno rastejo. Računajo, da bo letošnja inflacija presegla 30%, vlada pa že napoveduje, da ne bo dovolila povišanja plač nad 20%. Kdo si predstavlja, da bodo mogočni sindikati to sprejeli? Zlasti še, ko vlada vztraja, da bo cene zaustavila z dogovori s proizvajalci in trgovci. Ni nekaj takega vsa zadnja leta delal Moreno, pa brez učinka? Poleg tega je hiperaktivni Capitanich objavil, da letos ne bo božičnega dodatka plačam, in da bodo morali plačati »davek na dobiček« za trinajsto plačo (aguinaldo) kot predvidevajo predpisi. Zadnjikrat ni bilo tako; seveda, še niso izgubili volitev.
Dialog pa tak! Strokovnjaki že napovedujejo, da se bodo sindikalna trenja zanetila še pred koncem leta in postala žgoča takoj po počitnicah. Vlada skuša stvari umiriti z dialogom. Ministri na razgovore vabijo podjetnike, trgovce, opozicijo. Kadar je treba priviti vijake, kliče na pomoč opozicijo, da razbremeni lastno težo; ko gre za bistvena vprašanja, odločajo sami. Sploh si dialog vsak razlaga po svoje. Capitanich je vabil k razgovorom na levo in desno. A pustil je ob strani dva glavna dejavnika sedanje družbe. Ni bil povabljen Massa, nedvomni zmagovalec zadnjih volitev; niti Moyano, še vedno najmočnejši sindikalni vodja. Sicer pa ti vladni razgovori običajno ne vodijo nikamor. Po porazu leta 2009 so tudi množično vabili na pogovore, potem pa izvedli kruto ofenzivo na demokratične vrednote. Ni položaj sedaj podoben? Te dni je predsednica še za štiri leta potrdila vodjo medijske uprave. Bivši moronski župan Sabatella je smrtni sovražnik Clarina in sploh svobodnih medijev. Težko je, da bi sodne obtožbe proti njemu kaj zalegle. Niti minimalno ne izpolnjuje pogojev, ki jih zakon predvideva za to mesto. Nov dokaz kolikšna je razdalja med besedo in dejanjem. V tem kirchnerizem (cristinizem) ne more iz lastne kože.
70 LET USTANOVITVE DOMOBRANSTVA
Ne pozabite nas nikdar
Sedemdeset let poteka od ustanovitve domobranstva. Tisti, ki tega osebno nismo doživeli, želimo gojiti zvestobo njihovim idealom in ohraniti spomin nanje, ki so branili svoje domove in slovensko zemljo pred komunističnim nasiljem.
Po padcu Grčaric, taborišča četnikov, je 19. septembra 1943 padel tudi Turjak, kjer so se zbrali vaški stražarji. Partizani so jih premagali z italijanskim orožjem in s pomočjo italijanskih vojakov, ki so upravljali topove. Kljub zagotovilu amnestije vsem četnikom, vaškim stražarjem in tudi njihovim poveljnikom, so partizani večino borcev pobili. Najprej so postrelili ranjence, nekatere druge obsodili na kočevskem procesu, ki je bil prava farsa. Več kot polovico vaških stražarjev s Turjaka in četnikov iz Grčaric so umorili v Mazlju in Jelendolu brez sodbe. To brezobzirno uničenje vaških stražarjev in četnikov je bil glavni vzrok za nastanek domobran-stva.
Rešili so se protikomunistični borci iz Novega mesta pod vodstvom Vuka Rupnika in vaški stražarji iz Šentruper-ta, Mokronoga in z Rakovnika, ki so se predali Nemcem v Kostanjevici ter z njimi odbili partizanski napad. Novomeški stražarji so premagali partizane pri Zameškem naselju. Te vojaške enote so se potem imenovale Slovensko domobranstvo. Edina rešitev je bila samoobramba, ki pa ni mogla biti brez nemškega pristanka.
V	Ljubljani so se širile vesti, da bodo po italijanski predaji v mesto vdrli partizani, ga oropali in pobili 20.000 Ljubljančanov. Takratni ljubljanski župan general Leon Rupnik je ustanovil meščansko stražo, ki ji je poveljeval stotnik Dejan Suvajdžič. Ta straža in odpor na Turjaku, ki je skoraj dva tedna zadrževal partizanske sile, sta preprečila partijske načrte.
Po umiku Italijanov je bila dobra polovica Slovenije nezavarovana in prepuščena na milost in nemilost partizanom, ki so krvoločno gospodarili. Pobijali so vse politične in miselne nasprotnike. Partija je takrat pobila več kot tisoč Slovencev. Partizani so izvedli nasilno mobilizacijo vseh moških od 17. do 45. leta. Plenili so živino, hrano, obleko in obutev.
V	Ljubljani se je na pobudo SLS osnoval Protikomunistični odbor, ki mu je predsedoval član SLS in Slovenske legije inž. Jože Sodja. Naprosili so generala Rupnika, naj reorganizira vaške straže; imenujejo naj se Slovenska domobranska legija. Rupnik je postal poveljnik domobrancev. »Rojstvo
domobranstva in njega naraščanje v teku dogodkov po italijanski predaji 1943 je vodilo v načrtno organiziranje slovenske vojske«, je po vojni izrazil podpolkovnik Vuk Rupnik. Slovensko domobranstvo v Ljubljani so sestavljali prostovoljci, rešeni vaški stražarji iz Za-potoka ter begunci z Gorenjske in Štajerske. Že v začetku je bilo razdeljeno v bataljone. Po večjih krajih so ustanovili prve enote slovenskega domobranstva, ki so se potem množile z vedno novimi postojankami ter tako preprečile partizansko oblast. Zaradi večje operativnosti so maja 1944 ustanovili štiri udarne bataljone, septembra pa še petega v Kočevju. Ti udarni bataljoni so imeli velike uspehe; partizane so potisnili v Belo Krajino in Trnovski gozd.
Tudi na Primorskem je VOS pobijala idejne nasprotnike, ki so jih po umoru razglasili za narodne izdajalce, čeprav so se že
pred vojno borili proti fašizmu in delali za slovenstvo. Slovensko domobranstvo na Primorskem se je začelo januarja 1944. Zavzeli so se tudi za slovenske ustanove, ustanavljali šole na Goriškem in Tržaškem. S prosvetnim de-
lom so oživljali narodno zavest. Veliko duhovnikov se je postavilo na njihovo stran.
Gorenjska je bila od vsega začetka vojne pod nemško zasedbo; po italijanskem zlomu je partijski teror naraščal. Pobijali so vse, ki se niso hoteli ukloniti komunistični komandi. Prve domobranske enote na Gorenjskem so nastale v zimi 1943/44 v Poljanski dolini in v severnem delu Polhograj-skih Dolomitov. Potem so ustanovili domobranske postojanke tudi po drugih krajih. Do januarje 1945 je bilo
Kakšna je hrvaška družina
Na Hrvaškem bodo v ustavo vnesli določilo, da je zakonska zveza skupnost moškega in ženske. Na nedeljskem referendumu je temu zeleno luč prižgalo skoraj 66 odstotkov volivcev, ki so glasovali za tradicionalno družino. Proti jih je bilo nekaj manj kot 34 odstotkov. Volilna udeležba je bila nizka: 38-odsto-tna. Predstavniki civilne iniciative V imenu družine, ki je zbirala podpise v podporo referendumu, so kljub temu zadovoljni. Prepričani so, da so volivci jasno izrazili željo, naj najvišji pravni akt države zaščiti klasično družino.
Ta referendum na Hrvaškem je bil tretji, odkar je država neodvisna, in prvi, ki je bil pri naših južnih slovenskih sosedih razpisan na podlagi zbranih podpisov državljanov. Spomladi so ga zahtevali v civilni iniciativi V imenu družine, potem ko so zbrali več kot 740 tisoč podpisov podpore. Zakonska zveza je bila namreč do zdaj na Hrvaškem definirana le v družinskem zakoniku.
Predstavnica iniciative Željka Markić se je po zmagi na referendumu že zahvalila vsem sodelavcem. Spomnila jih je na prehojeno pot, prepričana je, da so vse ovire na njej sprejemali mirno in z ljubeznijo. Prav tako se je zahvalila vsem, ki so podprli njihovo zahtevo. »Pokazali smo, da znamo, tako kot David, ko se je boril z Goljatom, usmeriti frače v isto smer. Tokrat v zaščito zakonske zveze, kdaj drugič za podobno pomembno stvar,« je poudarila Markićeva.
»Vaša prizadevanja odmevajo prek meja Hrvaške. Mnogi Slovenci so s simpatijami in z molitvijo v srcih spremljali dogajanje na Hrvaškem v zadnjih mesecih. Prizadeli so nas grobi napadi na vas, krivice, laži in nizkotni udarci, ki ste jih pokončno in dostojanstveno prenašali ter ne glede na vse širili veselje, radost in zaupanje. Borili ste se v neenakem boju proti vladajoči politiki, proti tako rekoč vsem največjim medijem v državi, a z resnico in ljudstvom na svoji strani,« je v čestitki Markićevi med drugim zapisal Aleš Primc, vodja civilne iniciative Za družino in pravice otrok.
SLOVENCI PO SVETU
Tudi v Clevelandu
na Gorenjskem 17. postojank. Ker z ljubljanskim štabom niso smeli biti povezani, so imeli nekako »središče« v Kranju.
Domobranci so bili verni, pošteni slovenski možje in fantje. Borili so se pod slovensko zastavo, poveljevalni jezik je bil slovenski, uradno geslo pa: Bog - narod - domovina.
Bili so izdani, prodani in umorjeni. Njihovi zemeljski ostanki trohnijo po vsej slovenski zemlji. Ne vemo, kje imamo svoje pomorjene sorodnike, kje so umirali mučeniške smrti. Kočevski Rog, Teharje, rov sv. Barbare ... so nezaceljene rane na slovenskem narodnem telesu.
Edinost, sreča, sprava ... Kdaj?
m. m.
Viri:
Stane Kos - Stalinistična revolucija na Slovenskem
Jože Rant - Slovenski ekso-dus leta 1945
Na praznik Kristusa Kralja so v clevelandski škofiji slovesno zaključili Leto vere z posebno sveto daritvijo v katedrali Janeza Evangelista v centru mesta. Leto vere je bila priložnost milosti vsem, ki so sprejeli vabilo hoditi za Kristusom. Naj bo Naš Gospod Jezus Kristus za nas višek in vir našega življenja v služenju kot kristjani.
V	soboto, 9. novembra 2013, je mešani pevski zbor Korotan gostoval pri rojakih v To-rontu, Kanadi. V dvorani župnije Brezmadežne čudodelne svetinje, ki je bila nabito polna, je Ko-rotan izmenično zapel svoj koncert z domačim pevskim zborom Naša pesem. Koncert je bil navdušeno sprejet, saj so poslušalci nagradili pevce z močnim aplavzom.
V	nedeljo so pevci skupno peli pri slovenski maši in nato so Korotan-ci še odšli v dom Lipa za ostarele in tam olepšali dan rojakom, ki v cerkev več ne morejo.
Župnija svetega Vida pa je preteklo nedeljo, 17. novembra 2013, zabeležila svojo 120. obletnico ustanovitve. Ob polni cerkvi vernikov je slovenski škof Edvard Pevec, rojen v tej župni-
ji, daroval sveto mašo. Med pridigo se je spomnil skromnih začetkov župnije, ki so jo ustanovili rojaki, ki so prišli v to deželo s trebuhom za kruhom.
Po desetih letih, odkar je prišel prvi Slovenec v to mesto, so že ustanovili svojo slovensko župnijo, postavili skromno leseno cerkev. Po nekaj letih so ustanovili svojo katoliško šolo. Leta 1912 so zgradili šolsko poslopje, ki še danes služi izobrazbi mladine, kot višja šola svetega Martina. Leta 1932 so blagoslovili novo veličastno cerkveno stavbo, v katero se še danes zahajamo in prejemamo zakramente evharistije, krsta in birme.
V nadaljevanju se je škof posvetil v nagovoru 31-im birmancem, ki so med to službo božjo prejeli zakrament svete birme. S krstom in evha-ristijo sestavlja sv. birma celoto treh zakramentov uvajanja v krščanstvo. Med sveto mašo smo tudi prvič slišali nove pesmi, ki jih je napisal mladi Janez Sršen mlajši, prav za to priliko, 120-letnico župnije in sveto birmo. Po maši je župnija pripravila obilno kosilo v dvorani.
NASA BIRMA
V nedeljo, 24. novembra, na praznik Kristusa Kralja ve-soljstva, smo imeli Slovenci sveto birmo. V Buenos Aires
je prišel škof msgr. dr. Peter Stumpf; pri Slovenski škofovski konferenci je odgovoren za sredstva družbenega obveščanja in Rafaelovo družbo, ki ima na skrbi izseljece. Birma je bila v ukrajinski stolnici. Že lep čas pred napovedano uro so se zbrali rojaki k svetemu obredu. Klopi so bile rezervirane za birmance in botre, druge prostore so zasedli starši in sorodniki, ostali smo napolnili cerkev do zadnjega kotička. Veliko rojakov je moralo ostati na ploščadi pred stolnico. Ob petih so prišli v cerkev birmanci z botri; za njimi so se uvrstili ministranti, ki so nosili
Pridi Sveti Duh
napise z darovi Dvetega Duha. Zadnji v sprevodu so vstopili duhovniki z gospodom škofom.
Obrede je povezovala Marjana Modic Kržišnik, ki je g. škofu msgr. dr. Petru Štumpfu izrekla dobrodošlico. Vse zbrane je nagovoril delegat dr. Jure Rode in se ponovno zahvalil g. škofu, da nas je prišel potrdit v veri in podelit zakrament sv. birme našim otrokom. Sledila je sv. maša, ki jo je daroval g. škof; z nim so somaševali dr. Jure Rode; gg. Franci Cukjati; Janez Pintar; Simon Ovnušič; Ciril Murn^asistent je bil bo-goslovec Pavle Erjavec. G. Dane Vrečar je spo-vedoval. Berili sta brala Marko Selan in Maruča Zurc. Ivo Smrdelj je lepo zapel psalm. Slavje je povzdignil Mešani pevski zbor San Justo, ki je pel na koru, pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar; tudi verniki smo »pomagali«.
Pri pridigi je g. škof kot zgled vzgojitelja mladine predstavil Don Boska: Imel je veliko uspeha pri mladih fantih, ker jih je ljubil. Nekoč jim je povedal svoje sanje. Na viharnem morju je plula velika ladja; njen krmar je bil sveti oče. Približale so se manjše ladje, ki so streljale; ubili so krmarja. Naslednji papež je peljal ladjo, ki je bila v veliki nevarnosti, v pristan in jo zasidral med dva stebra. Prvi je nosil napis sve-
Obisk veleposlanika v Entre Rios
to Rešnje Telo, drugi pa Marija Pomočnica kristjanov. Ladja je predstavljala Katoliško Cerkev. Kristjani se bodo rešili po Jezusu v svetem Rešnjem Telesu s priprošnjo Marije Pomočnice. G. škof je priporočal staršem in botrom naj vzgajajo birmance v pobožnosti do Jezusa v Rešnjem Telesu in njegove Matere Marije. Zagotovil jim je, da dnevno moli za vse mlade, ki jih je birmal; v njegove molitve bodo vključeni tudi današnji birmanci.
Sledil je obred svete birme. Birmanci so se v spremstvu botrov približali oltarju,
Veleposlanik Republike Slovenije, Tomaž Mencin je v spremstvu gospe Darje opravil uradni obisk v provinci Entre Rios. Ob prihodu v mesto Parana so ju sprejeli častni konzul RS Carlos Cesar Bizai in gospa, predsednica slovenskega društva Triglav, Teresita de Princich s soprogom, direktorica tujih skupnosti na paranaški občini Irene Rolon in številni člani slovenskega društva.
V petek, 22. novembra se je udeležil napovedi 24. Praznovanja tujih skupnosti v Parana, skupaj z občinsko predsednico prof. Blanca Osuna in drugimi občinskimi oblastmi, ter s predstavniki vseh skupnosti, ki jih je uradno osemnajst. Nato je opravil razgovor v dnevniku El Diario, ki je najbolj razširjen v argentinskem obre-čju. Sledilo je delovno kosilo z upravnim odborom društva in konzulom Bizajem. Končno je imel še zanimiv intervju na TV kanalu 11 iz Parana.
Delovanje je sledilo popoldan s ponovno otvoritvijo ceste Republica de Eslovenia, v novem parku Parana, v zavidljivem predelu mesta. Otvo-ril je tudi monolit in spominsko ploščo društva in konzulata. Zvečer se je udeležil slavnostne večerje enajste obletnice društva.
V soboto 23. se je delovanje nadaljevalo v mestu Cerrito, kjer je veleposlanika sprejel župan Orlando Lovera. Ta mu je predal projekt pobratenja in sodelovanja med mestom Cerrito in občino Brdo v Sloveniji. Projekt je že v teku preko argentinskega zunanjega ministrstva.
Sledilo je protokolarno srečanje na trgu Republica de Eslovenia, kjer je veleposlanik odkril spominsko ploščo ob tem dogodku. Celotno spremstvo je nato obiskalo tovarno mlečnih izdelkov Esperanza Blanca, da so spoznali gospodarski potencial tega mesta. Sledilo je kosilo, ki ga je nudil župan Lovera.
Končno se je veleposlanik Mencin vrnil v mesto Parana, kjer se je skupno s konzulom Bizajem udeležil odprtja 24. Praznovanja tujih skupnosti. Sodelovanje publike je bilo izredno, kot tudi zanimanje ob prisotnosti slovenskega diplomata in slovenske skupnosti te province.
Vodja slovenskega predstavništva v Entre Rios, častni konzul Carlos Cesar Bizai, želi izraziti globoko hvaležnost veleposlaniku Tomažu Men-cinu za ta pomembni obisk njihove province.
-s. -i.
kjer jih je g. škof mazilil s kriz-mo. Pri birmi je duši kristjana vtisnjen neizbrisni pečat; bir-manec prejme darove Svetega Duha. Po obredu so nadaljevali sv. mašo. Ob koncu je g. škof še enkrat nagovoril birmance in botre ter čestital delegatu dr. Juretu Rodetu k zlatemu jubileju mašništva. Po maši so birmanci odšli v sprevodu iz cerkve in se na stopnicah stolnice fotografirali z g. škofom za spomin na srečni dan.
Petje med mašo je spremljal ansambel, ki ga sestavljajo: Tonči Oblak (klavir in orgle); Marjan Godec in Damijan Marinčič (kitari); Marjan Vombergar (bas); Lucijana Oblak in Uršula Urbančič (violini). Da se je vse lepo slišalo in so tudi rojaki na ploščadi sledili obredom je omogočil Audio Pristava.
m. m.
Alejandra Laurencich in La Balandra
14. novembra je Alejandra Laurencich priredila praznovanje ob drugi obletnici obstoja revije »La Balandra«. Že samo dejstvo obletnice je kar lep dosežek, saj običajno publikacije za literate v Argentini dosežejo le nekaj malo izvodov ali mesecev. V bogato obiskani dvorani literarnega centra v Palermu, je Alejandra sama spregovorila priložnostne besede; kot gostje pa so predavali Guillermo Martmez, Esther Cross in Romina Doval, vsi trije z zanimivimi prispevki. Posebej omenimo pomembnost, da sta bila med številno publiko prisotna dva veleposlanika: Slovenije in Paname.
V zadnjem izvodu revije je tudi
J LITERATURA
JFEMESTMA( \L\8CULINA'
i i-;!:1 im win mm
i ч. m H mcwniixi
.....ишшшш
stran, posvečena Borisu Pahorju ob njegovem stotem življenjskem jubileju. V treh posameznih izvodih je Alejandra vključila slovenske pisatelje: v prvi številki kar tri (Krese, Glavan, Blatnik), potem Stegerja in sedaj Pahorja.
Treba je še omeniti, da je ta revija bila deležna posebne nagrade Fondo Nacional de las Artes (Državni umetniški sklad) kot tretja najboljša literarna revija v Argentini.
Čeprav je revija zamišljena za pisatelje, ima bralce tudi med splošno publiko, in se poleg knjigarn in seveda po naročnini, prodaja v večini kioskov.
Rok Fink
Akademska vojna
Kljub strinjanju stroke, da je nov slovar slovenskega jezika nujno potreben, pa se je zapletlo pri tem, kako ga izdelati. Na ministrstvu za kulturo so pripravili pogovor s predlagatelji izdelave novega slovarja slovenskega jezika in s predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša (ISJ) ZRC SAZU.
Simon Krek, eden izmed predlagateljev, in vrsta drugih jezikoslovcev so namreč mnenja, da na ISJ-ju uporabljajo zastarele metode, novi slovar pa bi moral biti izdelan na novo in na podlagi obsežnih dostopnih podatkov o sodobni slovenščini. Zasnovan bi moral biti kot baza podatkov, ki vsebuje vse: od besednih pomenov, slovničnih informacij, normativnih opozoril, zgodovinskega izvora do multimedijskih vsebin.
Po drugi strani pa na ISJ-ju menijo, da so edina prava ustanova za pripravo novega slovarja, saj nad normiranjem slovenskega jezika bedijo že desetletja.
V medijih se je medtem razvnela prava vojna med akademiki, saj trem predlagateljem na inštitutu očitajo, da predlagani slovar, ki bi vseboval približno 100.000 gesel, a bi ga pozneje še dopolnjevali, nikakor ne bi bil dovolj zanesljiv niti obsežen, poleg tega pa ga bi bilo zaradi nadaljnjega dodajanja gesel treba nenehno tudi financirati.
Predlagatelji pa bi v petih letih s pomočjo novih jezikovnih tehnologij pripravili popolnoma nov slovar, ocenjen na 4,2 milijona evrov. Predlog je sicer nastal na podlagi štiriletnega dela v okviru projekta Sporazumevanje
v slovenskem jeziku, ki sta ga iz strukturnih skladov financirala Evropska unija ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Pri projektu so sodelovali še družba Amebis, Univerza v Ljubljani, Institut Jožef Stefan, zavod Trojina in tudi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša oziroma ZRC SAZU.
Ministrstvo za kulturo je na podlagi resolucije prevzelo pobudo za usklajeno delovanje institucij na tem področju. V zadnjem času so imeli nekaj sestankov s predstavniki Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, s »katerimi poskušajo poiskati rešitve tudi za finančni okvir novega slovarja«.
Na ministrstvu je bila skladno
z resolucijo oblikovana delovna skupina za pripravo akcijskega načrta za jezikovno opremljenost, v kateri so tako strokovnjaki z ISJ-ja kot tudi z univerz in iz drugih raziskovalnih institucij, so še sporočili z ministrstva.
Poleg tega menijo, da bi bilo kljub bogatim slovaropisnim izkušnjam dobrodošlo sodelovanje ISJ-ja tudi z drugimi institucijami, zlasti na področju jezikovnih tehnologij. Glede na to, da je ministrstvo pri inštitutu zaznalo željo po povezovanju z jezikovnimi tehnologi, pa so toliko bolj presenečeni, da skupini nikakor ne najdeta skupnega jezika.
Predstojnik ISJ-ja Marko Snoj je poudaril, da pripravljajo novo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), ki bo posodobljena do te mere, da »bo z
njo možno preživeti še nekaj let«. »Nova izdaja SSKJ-ja odseva 150 let slovenskega jezika, in to je tudi sodobni slovenski knjižni jezik. Je pa tudi kaj drugega - je slovar, s katerim je mogoče prebrati tako slovenske klasike kot tudi sodobno književnost,« je pojasnil.
Krek meni, da je novo izdajo SSKJ-ja, pri kateri bi v eno knjigo izpred 50 let enostavno prilepili sodoben dodatek, mogoče primerjati s tem, da bi »fičku iz šestdesetih let namestili nove luči«. SSKJ lahko ostane dokument svojega časa, letos izdani Slovar novejšega besedja je treba dati na splet, kjer naj bo prosto dostopen, novi slovar pa je treba zasnovati na novo, skladno s sodobnimi leksikografskimi smernicami.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SLOVENCI V ARGENTINI
Žegnanje v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Je
vsako leto v spomin dneva, ko je škof dr. Gregorij Rožman pred sedmimi leti blagoslovil slovensko kapelo in začasne lesene prostore, v katere so se preselila iz cerkvene hiše v ul. Victor Martmez 50, Društvo Slovencev, uredništva in uprave Svobodne Slovenije, Oznanila in Duhovnega življenja, ter Dušnopastirska pisarna.
Letošnje žegnanje je bilo v nedeljo 24. novembra. ... Popoldansko prireditev so najprej izpolnili otroci slovenskih šolskih tečajev s svojimi točkami, nato pa g. direktor Orehar s poročilom o dosedanjem delu za Slovensko hišo. .
MORON-CASTELAR. 10-letnica šolskega tečaja dr. France Prešeren. V nedeljo, 17. novembra je bila na pristavi v Moronu-Castelarju proslava 10-le-tnice krajevnega šolskega tečaja. Vabilu krajevnega šolskega odbora so se odzvali rojaki tudi iz drugih krajev, zlasti učiteljice šolskih tečajev po drugih slovenskih naseljih. Bil je navzoč tudi tajnik NO za Slovenijo Miloš Stare z gospo Franjo, prav tako vodja mladinskega odseka pri društvu Zedinjena Slovenija Aleksander Majhen ter prvi katehet v tem tečaju g. Dekan Ciril Miklavc ter sedanji katehet g. Matija La-movšek. Polnoštevilno so se ga udeležili starši otrok, ki obiskujejo ta tečaj. ...
BARILOCHE. Prosvetni večeri. V okviru bariloške-ga Planinskega društva smo v zadnji zimi doživeli tri prosvetne večere. Na prvem smo slišali dve recitaciji (Odlomek iz Cankarjevega »Kurenta« in Župančičevo pesnitev »Z vlakom«) ter poslušali venček slovenskih pesmi. ... na drugi prireditvi je Dinko Bertoncelj pokazal slike iz domovine. ... Zadnji prosvetni večer dne 9. 11. - tokrat brez veselice - je bil posvečen slovenski Koroški. Zanj se moramo zahvaliti gospodu župniku Vinku Zaletelu, ki je koroško pesem, posnel na trak in dr. Lojzetu Grzetiču, ki se je za te posnetke pobrigal in nam jih tudi na svojem magnetofonu predvajal. ...
Osebne novice. Družinska sreča. V družini ing. Marka Bajuka in njegove žene ge. Vere roj. Ašič v Mendozi, so dobili sina. Srečni družini naše iskrene čestitke.
(Svobodna Slovenija, 21. novembra 1963 - št. 47 in 28. novembra 1963 - št. 48)
RESUMEN DE ESTA EDICION
NAGRADE IZ BRUSLJA
V	Bruslju so podelili evropske nagrade za književnost za najboljše uveljavljajoče se avtorje v Evropi. Med dvanajstimi nagrajenci je tudi slovenska pisateljica Gabriela Babnik z romanom Sušna doba. Nagrajena je tudi Lidija Dimkovska, avtorica makedonskih korenin, ki ustvarja v Sloveniji. Nagrajenci so prejeli 5000 evrov in možnost prednostne prijave za evropska sredstva za prevod svoje knjige v druge evropske jezike.
»PIKETEROS« V ŠKOFJI LOKI
Prebivalci Spodnjega trga v Škofji Loki so ob prometni konici ob 14. uri protestno zaustavili promet skozi mesto. Po tem ozkem trgu skozi del srednjeveškega mesta vozijo težki tovornjaki. Z uro trajajočim protestom, v času katerega so na vpadnicah nastali precejšnji zastoji, so opozorili na nujnost poljanske obvoznice, katere izgradnja je že dolgo in še vedno pod vprašajem.
KDO JE NOVI LASTNIK RIMSKIH TERM?
Stečajni upravitelj Rimskih term Boris Dolamič je družbo Rimske terme na javni dražbi po izklicni ceni 8,5 milijona evrov prodal ljubljanskemu podjetju Terme Resort. Dolamič je povedal, da se je družba Terme Resort edina udeležila dražbe. Za kupcem stoji češka družba Ar-senij Plus, za njo pa stoji ruski poslovnež Valerij Arakelov.
ZAMENJAVA EVANGELIČANSKEGA ŠKOFA
V	evangeličanski cerkvi Martina Luthra v Murski Soboti so v okviru slovesne božje službe umestili novega škofa Gezo Fila in inšpektorja Johana Laca. Obenem so se poslovili od dosedanjega predsedstva, škofa Geze Erniše in inšpektorja Aleksandra Kerčmarja.
DOBRO BI BILO ...
Dobro bi bilo, če bi se Slovenija lahko izognila prošnji za mednarodno finančno pomoč, je dejal francoski veleposlanik v Sloveniji Pierre-Francois Mourier. Sam ima občutek, da ji bo to uspelo.
PO SVETU
UKRAJINCI ZA EVROPO
V	Ukrajini je še vedno nemirno. Po nedeljskih protestih, ki se jih je udeležilo prek 100.000 ljudi, je v ponedeljek potekala splošna stavka, protestniki pa so blokirali tudi nekatera vladna poslopja. Množični protesti so posledica odločitve ukrajinske vlade, da se odpove sklenitvi pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo, katerega bi morali podpisati prejšnji teden v Latviji. Proteste je zaznamovalo nasilje, saj so protestniki v policiste metali kamne in molotovke, varnostne sile pa so odgovorile z uporabo dimnih bomb. Poškodovanih je bilo približno sto policistov in 50 demonstrantov.
V	Bruslju zatrjujejo, da kljub izgredom ponudba Kijevu za sklenitev pridružitvenega sporazuma ostaja na mizi, prav tako ne načrtujejo uvedbe sankcij proti državi.
KOSOVO SE NORMALIZIRA
Na Kosovu je v nedeljo potekal drugi krog lokalnih volitev, na katerih je skoraj 1,4 milijona volivcev v 25 občinah volilo župane. Čeprav so volitve potekale ob poostrenih varnostnih ukrepih, so minile večinoma mirno. Generalni sekretar OVSE Zannier je izrazil zadovoljstvo s potekom in poudaril, da so bile pomemben korak k vzpostavitvi zaupanja in varnosti. Prvi rezultati pa kažejo, da je največja poraženka Demokratska stranka premiera Thacija.
ITALIJA PO BERLUSCONIJU
Italijanski senat je 27. 11. izglasoval izključitev nekdanjega italijanskega premiera Silvia Berlusconija. Politik, ki je dve desetletji krojil italijansko politiko, je bil izključen po pravnomočni obsodbi zaradi davčne utaje v primeru Mediaset. Puške v koruzo ne bo vrgel, saj je napovedal, da se iz politike kljub obtožbi in izključitvi ne namerava umakniti.
V	Rimu je nato potekal kongres nove italijanske stranke Nova desna sredina, ki je nastala po razkolu v stranki nekdanjega premiera Silvia Berlusconija. 43-letni notranji minister Angelino Alfano se je odločil, da bo demokracijo najprej uvedel v stranki, kjer naj bi vsa vodilna mesta zasedli izvoljeni predstavniki. Nova desna sredina se želi predvsem pripraviti na volitve v Evropski parlament.
NAPREDOVANJE V SIRIJI
Združene države Amerike bodo najnevarnejši del sirskega kemičnega orožja uničile na ladji na morju, je danes sporočila Organizacije za prepoved kemičnega orožja.
Uničili bodo tako imenovano »prioritetno kemično orožje« - najnevarnejši del sirskega arzenala- in tisto orožje, ki mora v skladu z mednarodnim dogovorom državo zapustiti do 31. decembra. Katero ameriško ladjo bodo uporabili, v organizaciji niso razkrili.
Načrt za kemično razorožitev Sirije je po rusko-ameri-škem dogovoru Varnostni svet Združenih narodov potrdil septembra. S tem se je Sirija izognila grožnji ZDA, ki so po avgustovskem kemičnem napadu na obrobju Damaska grozile z vojaškim posredovanjem.
KAM GREŠ, BELGIJA?
V Belgiji - eni redkih držav, kjer je evtanazija dovoljena - se obeta razširitev te pravice, tako da bi bila ob odraslih tudi na smrt bolnim otrokom dovoljena pomoč pri umiranju. Predlagana zakonodaja dovoljuje evtanazijo za mladoletnike pod tremi pogoji - če imajo neozdravljivo bolezen, če psihiater presodi, da so sposobni odločati sami zase, ter če trpijo neznosne bolečine, ki jih ni mogoče ublažiti. Svoje privoljenje bi sicer morali dati tudi starši, nad celotnim postopkom pa bi bdela zdravstvena ekipa. Veliko ljudi v državi, predvsem pa verski voditelji, evtanaziji odločno nasprotuje.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR Buenos aires - Argentina Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Metka Mizerit, Marko Vombergar, Carlos Cesar Bizai in Rok Fink.
Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
ENCUENTRO CON NUESTRA HISTORIA
Se cumplen 70 anos desde la creacion de los »domobranci«, formacion militar que, en el ano 1943 permitio la defensa del pueblo frente a la agresion comunista. Fue promediando la segunda guerra mundial, tras la capitu-lacion de Italia, cuando los comunistas, con la ayuda del armamento pesado y efectivos italianos, vencieron a las defensas aldeanas en Turjak y Garčarice. Pese a prometer amnistfa para los vencidos, la mayona de estos fue brutalmente eliminada. En el breve lapso que siguio, los comunistas asesinaron a mas de mil patriotas. Entonces el general Rupnik creo una nueva estructura militar, que pronto tuvo guarniciones en toda Eslovenia. Integraban sus filas jovenes de todas las regiones, profundamente religiosos y de innegable rectitud y decencia. Compuesto por numerosos batallones, este ejercito nacional impuso el orden necesario en el territorio, empujando a los parti-sanos a regiones marginales. Terminada la guerra los "domobranci" fueron entregados por los ingleses al nuevo regimen. Sin juicio previo, fueron salvajemente asesinados. Sus restos aun hoy yacen en incontables fosas comunes, diseminadas por toda Eslovenia. Ellos son nuestros heroes. No hay familia en nuestra colectividad, que no tenga algun pariente asesinado en las tristemente celebres ma-tanza de la posguerra. (Pag. 3)
POR LA FAMILIA
Un referendum, llevado a cabo el pasado domingo en Croacia, definio el concepto de familia como "la union de un hombre y una mujer". El concepto sera incorpora-do al texto constitucional, poniendo fin asf a los intentos innovadores, que pretendfa igualar las parejas unisexuales con la familia tradicional. Varias instituciones forzaron el referendum juntando la cantidad de firmas requeridas por la ley y luego lograron la adhesion de casi dos tercios de los votantes. (Pag. 3)
LA CONFIRMACION
En el domingo de Cristo Rey numerosos jovenes de la colectividad recibieron el sacramento de la confirmacion. La ceremonia tuvo lugar el la catedral ucrania de la calle Ramon Falcon, de la ciudad de Buenos Aires. Fue ofici-ante el obispo esloveno Dr. Peter Štumpf, titular de Murska Sobota, quien vino a la Argentina en visita pastoral, para confirmarnos en la fe. Una verdadera muchedum-bre de familiares y amigos de los confirmandos asistio a la ceremonia, que tuvo momentos de honda emocion. La confirmacion es un sacramento de profundas rafces en la tradicion eslovena, siendo una verdadera fiesta popular, al margen de su contenido religioso. En nuestra colectividad se realiza cada tres anos. (Pag. 4)
VISITA DEL EMBAJADOR
El embajador de la Republica de Eslovenia, Sr. Tomaž Mencin, acompanado por su senora esposa, visito la provincia de Entre Rios, donde vive una muy activa co-munidad de descendientes de eslovenos. Fue recibido y acompanado en el transcurso de su visita por el consul honorario en esa provincia, el Sr. Carlos Cesar Bizai. Re-alizo multiples actividades en Parana y en Cerrito. Tuvo encuentros con autoridades locales, descubrio placas recordativas, asistio a inauguraciones, tuvo entrevistas. Asistio a la inauguracion de la 24. Fiesta Provincial de las Colectividades. Compartio momentos con los miembros de la Asociacion Triglav, que en la oportunidad festejo sus 11 anos de vida. (Pag. 4)
ANIVERSARIO DE "LA BALANDRA"
La revista literaria "La Balandra" festejo dos anos de fructffera labor. Es editada y dirigida por la escritora Alejan-dra Laurencich, descendiente de eslovenos. Eso se refleja en sus paginas, ya que frecuentemente se publican artfcu-los referidos a autores eslovenos, como en el ultimo numero, que abordo los cien anos de Boris Pahor. Al encuentro celebratorio, con una nutrida concurrencia, asistio tambien el embajador de la Republica de Eslovenia. (Pag. 4)
Naročnina Svobodne Slovenje: Za Argentino, $ 600.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 820.-; beli papir $ 930.-; Bariloche; $ 785.; obmejne države Argentine, 250.- US dol.; ostale države Amerike, 280.- US dol.; ostale države po svetu, 300.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 200.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenja izhaja s podporo Urada za Slovence v zamej'stvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
OBVESTILA
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luaa Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka
do vključ-
r	no sobote
sabor ropeo
od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve Mana Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
SOBOTA, 7. decembra:
Zaključna prireditev in prihod sv. Miklavža v
Slomškovi šoli ob 18. uri.
Zaključna prireditev in prihod sv. Miklavža v Ro-žmanovi šoli ob 18,30 uri.
Zaključna prireditev v Jegličevi šoli - ABC po slovensko ob 9,30 uri.
XXIV Veselica narodnih plesov na Slovenski Pristavi.
NEDELJA, 8. decembra:
Prvo sveto obhajilo v
Slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 10.
Zaključna prireditev Baragove šole po maši, v Hladnikovem domu.
V Hladnikovem domu člansko kosilo, s pogostitvijo jubilantov in sprejem novih članov.
SOBOTA, 14. decembra:
Šahovska simultanka (prof. Boris Papež) ob 18. uri v Hladnikovem domu.
Sobota, 14. decembra: Balantičeva šola prireja
OSEBNE NOVICE
Krst. V Mendozi je bil 30. novembra krščen Igna-cio Bautista Grintal Rfos;
očka je Matjaž, mamica pa Ivana Rios. Botra sta bila Magdalena Grintal in Cristian Camplone. Srečni družini naše čestitke!
valutni tečaj v slovenji
3. decembra 2013
1 EVRO 1,35 US dolar 1 EVRO 1,43 KAD dolar 1 EVRO 8,25 ARG peso
igro Peterčkove poslednje sanje, ob 19,30 uri v Našem domu San Justu.
Mladinska sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj ob 19. uri in nato občni zbor SDO in SFZ centrale.
NEDELJA, 15. decembra:
Zlata maša dr. Jureta Rodeta v cerkvi Marije Pomagaj ob 10. uri.
Koncert vokalne skupine Mučačas, ob 19. uri v
Colegio Maximo v San Miguel.
ČETRTEK, 19.decem-bra:
ZSMŽ San Martin vabi na božični sestanek v Domu ob 16 uri.
SOBOTA, 21. Decembra:
v Našem domu San Justo ob 20.30 uri: Božični koncert Mešanega pevskega zbora San Justo in Opus cuatro.
NEDELJA, 22. decembra:
Duhovna obnova za žene in može v Slovenski hiši.
Božični koncert v San Martinu, ob 19. uri v zavodu Srca Jezusovega.
PONEDELJEK, 23. decembra:
Božični koncert v mo-ronski stolnici ob 20,30. V priredbi: Luka Debevec Mayer in prijatelji.
TOREK, 24. decembra:
Božična polnočnica v slovenski cerkvi Marije Pomagaj.
darovali
SO
V dobrodelni sklad ZSMŽ San Martin je
ga. Tinca Fajfar podarila $400.- v spomin vsem njenim dragim pokojnim! Iskren Bog plačaj!
ZLATA MASA
JURE RODE, delegat
V cerkvi Marije Pomagaj (Ramon L. Falcon 4158, CABA) nedelja, 15. decembra, ob 10. uri
Vsi prisrčno vabljeni!
Preloži svoje breme na Gospoda.
On bo skrbel zate.
Janez Baraga
Umorjen v Mačkovcu 27. 10. 1943 Pokopan v Begunjah pri Cerknici 24. 11. 2013
V spomin - družini Baraga in Marinček
Poizvedba
Stranka iz Cor-dobe - Argentina je klicala na Veleposlaništvo glede poizvedbe za starega očeta (Franjo PALČIČ). Ve se le, da je Palčič prišel v Argentino iz Francije (Lehavre), šel je mimo Buenos Airesa in je dospel v Cordobo, kjer je živel do svoje smrti. Za vsakršno informacijo, ki bi jo morda imeli, se lahko obrnete kar na stranko: Stella Arnihas na e-mail: stellamarisar-nihas@hotmail.com.ar
SLOVENCI IN SPORT
SVETOVNI TRIATLONEC NA HAVAJIH
Slovenski ekstremni športnik Miro Kregar (foto) je v osmem poskusu na tem triatlonu postal zmagovalec prestižnega triatlona na Havajih, tridnevnega tekmovanja, na katerem je potrebno opraviti 10 kilometrov plavanja v oceanu, 144 kilometrov na gorskem kolesu, 275 kilometrov cestnega kolesarjenja in 84 kilometrov teka. Triatlona se lahko udeleži le 40 povabljencev.
Kregar je do zmage prišel zadnji dan, ko je bil na sporedu dvojni maraton. Prvih 21 kilometrov, ki jih je pretekel v 1:28, je z njim še držal korak drugouvrščeni Brazilec Alexadre Ribeiro, nato pa je Slovenec dvignil ritem teka in si hitro nabral nekaj minut prednosti. Zaradi tehnične napake spremljevalne ekipe je Kregar vmes dobil še dvanajst kazenskih minut, tako da je moral vse do konca preizkušnje teči na vso moč. Skozi cilj je prišel v času 6:30.
Podjetniki, profesionalci, rojaki Bližajo se božični in novoletni prazniki. Gotovo želite poslati
PRAZNIČNA VOŠČILA
svojim odjemalcem, prijateljem, znancem in rojakom. Oznanilo in Svobodna Slovenija Vam nudita to edinstveno priložnost, da na naših straneh objavite svoje voščilo in za majhen strošek pokrijete celotno slovensko skupnost.
Stopite v stik z nami, da Vam zamisel osebno razložimo. Po telefonu: (011) 4636-0841 in (011) 4636-2421
"A najlepše šele pride...!
Božična igra v štirih slikah
Peterčkove
POSLEDNJE SANJE
Režija: Danica Malovrh
Nastopajo nekdanji in sedanji učenci Balantičeve šole iz San Justa
V soboto, 14. decembra, ob 19, 30 uri
Prisrčno vabljeni! Prostovoljni prispevki