Št. 2n (2026) Leto XXXIX NOVO MESTO četrtek, 16. junija 1988 Cena: 600 din 13 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI immmm DOLENJSKI UST DOLENJSKI Septembra bomo stisnili zobe Janez Stanovnik na delovnem obisku v črnomaljski občini — Pomembno je, da občutimo premike na boljše — Po počitnicah bomo morali zdržati najhujše DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST < > DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST VINICA, ČRNOMELJ — 7. junija je obiskal črnomaljsko občino predsednik predsedstva Slovenije dr. Janez Stanovnik, ki se je na Vinici po ogledu Župančičeve spominske zbirke najprej sestal z ožjim političnim vodstvom občine Črnomelj. XIX. tabor pevskih zborov V nedeljo bo v Šentvidu nastopilo 297 zborov z 8.000 pevci ŠENTVID PRI STIČNI — V nedeljo, 19. junija, se bo v Šentvidu srečalo 297 zborov z okrog 8.000 pevci. Koncertni program so sestavili iz opusa slovenskih skladateljev, ki bi ali pa praznujejo v tem letu svoje jubileje. Seveda bodo na taboru zapeli tudi Prešeren-Premrlovo Zdravljico, ki pravzaprav vsebuje program vsega početja. Tja do tistega: »da rojak prost bo vsak!« Uvodne prireditve v sklopu tabora potekajo že ves teden. 10. junija je bil v Šentvidu literarni večer Kmečkega glasa, kije svojo 45-letnico povezal s pevskim taborom in prevzel pokroviteljstvo nad letošnjo prireditvijo. Jutri ob 20. uri bo v šentviški osnovni šoli koncertiral Ribniški oktet. V soboto ob istem času bodo nastopili zamejski zbori. Italijanska zbora Skala prihajata iz Gropade in Gabija, iz Avstrije sta Danica iz Šentvida v Podjuni in oktet Suha iz Gradiča v Labodski dolini, z Madžarske pa pride zbor Avgust Pavel iz Zgornjega Senika. Pel bo še zbor KUD France Prešeren iz Goeteborga na Švedskem. Na tem koncertu bodo počastili tudi 90-letnico rojstva Louisa Adamiča. Na tabo tu bo slavnostni govornik Milan Kučan. Predsednik črnomaljske občinske skupščine Mladen Radojčič je ob tej priložnosti povedal, da je občina Čr- • Po ogledu Novoteksovih proizvodnih prostorov na Vinici seje Stanovnik v Črnomlju pogovarjal z vodstvom Belta, v črnomaljskem kulturnem domu pa je širšemu političnemu aktivu občine govoril o sedanjih družbenih razmerah. V razumljivem jeziku je temeljito pojasnil skrbniško vlogo mednarodnega denarnega sklada v jugoslovanski sedanjosti in prihodnosti. Pri tem je poudaril, da nam bo težko posebno septembra in oktobra. Če bomo s stisnjenimi zobmi znali zdržati takrat, lahko pričakujemo ob začetku prihodnjega leta olajšanje. nomelj doživela v zadnjih 15 letih živahen razvoj. Letos je sicer imela manjši celotni prihodek od načrtovanega, kar gre na rovaš padca industrijske proz-vodnje, vendar med drugim načrtuje 5-odstotni porast izvoza. Lani je v skupnem seštevku za odstotek povečala število zaposlenih, a še vedno spada med občine z delovno intenzivnim gospodarstvom. Sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Črnomelj Lojze Šterk pa je v razgovoru poudaril, daje v občini družbenopolitična klima sorazmerno slaba, čeprav stanje ni alarmant- BERITE DANES! na 2. strani: • Dolenjsko zdravstvo je bolno na 3. strani: • Cviček mora med kakovostna vina na 4. strani: • Ukrepi so udarili po plačah na 6. strani: • Stavke ne bodo rešile krize na 8. strani: • Oprostite mi, lepo vas prosim! na 9. do 12. strani: • Dolenjski Razgledi na 14. strani: • Sledili anonimnemu klicu na 20. strani: • Njiva humorja je spet obrodila * no. Videti je, da ljudje ne verjamejo ponujenim rešitvam za izhod iz krize, razpoloženje pa poslabšujejo vedno večje socialne razlike. Direktorja tekstilne tovarne Novoteks Novo mesto in Novoteksove viniške Konfekcije Slavko Pavlin in Jože Starešinič sta Janeza Stanovnika seznanila s perečimi problemi tekstilne industrije. Dr. Stanovnik je med drugim opozoril, da je eno glavnih sedanjih vprašanj, kje še lahko zmanjšamo stroške, saj smo v Jugoslaviji »najprej razvijali sociali- DOMEN PRIPRAVIL VELIKO SREČANJE TREBNJE—T ukajšnje ugankarsko društvo Domen je minulo soboto in nedeljo, 11. in 12. junija, pripravilo srečanje slovenskih ugankarjev v Ormožu. Med drugim so pripravili okroglo mizo, posvečeno znanemu slovenskemu ugankarju Petru Budkoviču — Domnu, po katerem se imenuje trebanjsko ugankarsko društvo, ob 100-letnici njegovega rojstva. Pogovor je tekel tudi o temi Ugankarsko društvo Domen in slovensko ugankarstvo. zem, šele potem učinkovitost«. Menil je, da bi se morali temeljiteje lotiti problematike drobnega gospodarstva, tako družbenega kot zasebnega. Pri vsem pa je pomembno, da ljudje občutijo, da stvari vendarle gredo naprej na boljše. Dejal je, da moramo premostiti prepad med generacijami, saj smo v Sloveniji v situacijah, ko se sinovi in očetje ne znajo več pogovaijati. M. LUZAR ZMAGA NOVOTEKSOVIH TEKSTILK KULA — V tem vojvodinskem mestu je bilo konec minulega tedna 3. zvezno delovno-proizvodno tekmovanje tekstilnih delavcev Jugoslavije. Tekstilci so se pomerili v predenju in tkanju bombaža in volne ter v konfekcioniran-ju. Slovenski tekstilci so se dobro odrezali. V predenju je zmagala ekipa MTT Maribor, v tkanju volne pa so največ znanja pokazale tekstilke iz novomeškega Novoteksa, ki so zmagale tako v posamični kot tudi v ekipni konkurenci. V ekipi so bile Mara Dražetič, Lilijana Gvero in Silva Smole. Trojka predilnice iz Litije je v predenju bombaža zasedla drugo mesto, ekipa PIK Maribor pa je bila tretja med konfek-cionarji. POMLAJENO STARO MESTNO JEDRO — Pretekli torek so v Krškem slavnostno odprli prvi del prenovljenega starega mestnega jedra kare Dalmatinova ulica. V njem je sedaj 26 stanovanj in 7 trgovskih in gostinskih lokalov. Obnova starega mestnega jedra, ki so jo projektirali v Savaprojektu, pozidali pa Pionirjevi gradbinci, bo glede na bleščečo izvedbo lahko vzorec tudi za ostala slovenska mesta. Vsi, ki vidijo nove objekte v stari preobleki, so nad njimi navdušeni. (Foto: J. Simčič) V soboto praznuje XV. dhrizjja Ob 11. uri proslava v Ragovem logu NOVO MESTO — V Ragovem logu bo v soboto, 18. junija ob 11. uri proslava ob 45-letnici ustanovitve XV. udarne divizije NOVJ. Slavnostni govornik bo Bogdan Osolnik. 55-minutni praznični program pa bodo pomagali zaokrožiti še mešani pevski zbor IMV oz. Krka pod vodstvom Slavka Rau-cha oz. Mira ^Kokola, Mladinski pevski zbor OŠ Katja Rupena Novo mesto pod vodstvom Marjane Dobovšek, Straška pihalna godba pod taktirko Milana Posavca ter recitatorji in bralci besedil Jože Falk-ner, Irena Vide, Martina Novak in Tadeja Resman. V popoldanskem delu sporeda, ki se bo začel ob 13. uri, napovedujejo nastope kulturnikov iz vojašnice Milana Majcna, tamburaške skupine Žumberak iz Novega mesta, folkloristov novomeškega Kre- • V ponedeljek ob 19. uri so odprli v novomeškem Domu JLA razstavo o XV. diviziji. Zbrane predstavnike občinskega družbenopolitičnega življenja, novomeške vojne pošte, TO, nekaterih gospodarskih organizacij in šol ter druge je pozdravil Albin Stok, predsednik predsedstva skupnosti borcev XV. divizije in nekdanji sekretar SKOJ v 12. brigadi. sa, gostujoče kulturne skupine z območja Zumberka in Fantov z vseh vetrov. Organizatorji pričakujejo več tisoč obiskovalcev. Gostom bodo vojaki iz vojašnice Milana Majcna pripravili 3.000 porcij golaža. Razen na slovesnost v Ragov log vabijo organizatorji med drugim še na pohod ob žici okupiranega Novega mesta z začetkom ob 7. uri in na priložnostno slovesnost pred Dom JLA, kamor bodo ob 10.15 pripeljali borci — kolesarji in predali raport. Na dan prireditve bo OK ZRVS Novo mesto ob 8. uri pripravila orientacijski tek, OK ZSMS Novo mesto pa razvedrilni program. Ob 9. uri bo v Metropolit svečana seja predsedstva skupnosti borcev XV. divizije. Smo vsi pripravljeni na trg? Medobčinski svet ZK za Posavje o prihajajočih gospodarskih razmerah KRŠKO — T udi politika vse bolj spoznava, daje gospodarstvo ključ za rešitev politične in moralne krize, zato so se na vseh sejah družbenopolitičnih organizacij v krški občini ukvarjali tudi s tem vprašanjem. Podobno je ravnal medobčinski svet ZK za Posavje na seji pretekli četrtek. iskanje novih proizvodnih programov, novih razvojnih strategij. Vendar mar- S CVIČKOM IZG” iBA — Teden dolenjskega cvička je letos prvič potekal v vinorodnem okolju pod idilično Trško goro. Večnamenski prostor pri srednji kmetijski šoli Grm je končno postal pravo prizorišče tako preganjene Cvičkari-je in člani društva vinogradnikov so se končno oddahnili. Žal pa so to pot odpovedali pokuševalci cvička, ki sojih vse tri dni zaman pričakovali v velikem številu. K temu so gotovo pripomogli tudi dnevi cvička v Kandiji, številne prireditve v teh dneh po Dolenjski in izsušene denarnice. Delavci KZ Krke, ki so letOj prvič prevzeli gostinski del, so se po obračunu kislo držali, saj jim je cviček pridelal nekaj sivih las pa tudi nekaj milijončkov izgube. Več o prireditvi še na 3. strani. (Foto: J. Pavlin) Dejstvo je, da bo nova gospodarska politika kaj trd oreh tudi za posavsko gospodarstvo, in na probleme, kijih bo prinesla, se bo treba pravočasno pripraviti. Vendar so na seji opozorili, da bodo gospodarstveniki najprej potrebovali dobre podatke. In spet je padel očitek, da sedanji podatki, ki jih pripravlja SDK, pa tudi že dolgo znani način indeksiranja ne kažeta prave slike. Sprejeli so pobudo, daje treba sedanje analize o gospodarjenju dodelati. Čeprav se v Sloveniji z vsemi silami zavzemamo za tržno gospodarstvo, se že dalj časa zastavlja vprašanje, ali so nanj tudi vsi pripravljeni. Že službe, ki so zadolžene za marketing, za proučevanje trga, so marsikje v povojih, ker jih v dosedanjem sistemu distribucije pač niso potrebovali. Zato so na seji menili, da je treba te službe okrepiti. V tržnem gospodarstvu, kjer je sicer večkrat večji problem izdelek prodati, kot pa ga narediti, so potrebna tudi druga znanja. Gospodarstvo mora biti pripravljeno na Danes Razgledi Danes spet izdajamo Dolenjske razglede. To je druga letošnja številka te občasne kulturne, publicistične in literarne priloge Dolenjskega lista. Od publicističnih sestavkov kaže omeniti daljši zapis o dolenjskih knjižnih sejmih izpod peresa I. Zorana, M. Markelj kritično razmišlja ob razstavi Goršetovega kiparstva v Kostanjevici, J. Dular pa v svojem prispevku obelodanja manj znane dogodke v zvezi z novomeškim dijaškim listom Vesno. Poezijo objavlja več dolenjskih avtorjev, med katerimi je nekaj novih imen. Prof. Karel Bačer je zbral in priobčil novo gradivo za dolenjski biografski leksikon. Za likovno opremo so uporabljene reprodukcije slik mladega novomeškega slikarja Janka Orača. • Ob teh, tako rekoč strateških nalogah in problemih pa je še več manjših, kot so zmanjšana plačilna sposobnost delovnih organizacij, ki tako rekoč od ure do ure iščejo denar, pa padec življenjske ravni in ponekod že pomoči in ali je ta v drugih primerih sploh zadostna. Vse to ponovno opozarja, da je stiska res huda, vendar težav ne bo mogoče rešiti s tarnanjem. Krize se lahko rešimo le tako, da jo presežemo z boljšo organizacijo in z delom. sikje nimajo dovolj znanja, zato bi bilo potrebno vse posavsko znanje združiti in bolje izkoristiti. TOKRAT V NOVEM MESTU JASTREBARSKO —- Skupnost spominskega področja Žumberak-Gorjanci bo organizirala srečanje mladine, borcev in občanov spominskega območja letos v Novem mestu. Srečanje bo 18. junija ob 10. uri v Novem mestu. Skupnost, ki povezuje občine Brežice, Krško, Novo mesto, Metlika, Črnomelj, Ozalj, Jastrebar-sko, Samobor in mesta Zagreba, se s tem pridružuje praznovanju 45-let-nice XV. divizije. Še hujša nevarnost pa grozi od države same, ki se je doslej že nekajkrat izkazala s sprejemanjem hitrih in pogosto nedomišljenih ukrepov. Zato so člani medobčinskega sveta delegatom v zvezni skupščini naložili nalogo, da se uprejo vsem poskusom nadaljnjega administrativnega poseganja v gospodarstvo. Ta strah je utemeljen, še posebej zato, ker pričakujejo, da se bo kriza, vsaj v prvem trenutku uvajanja tržnega gospodarstva samo še poglobila. In v tem kritičnem trenutku država ne bi smela posegati s svojimi ukrepi. Hkrati s temi nalogami pa naj bi se še naprej zavzemali za zmanjšanje režije bodisi v državni upravi bodisi v delovnih organizacijah itd. J. SIMČIČ ZLATA ZNAČKA KURIRJA — Dopisnik lem veje vega Kurirja Ernest Sečen iz Brežic je že drugič prejel zlato značko Kurirja, ki mu gaje za dobro sodelovanje podelil predsednik centralnega delavskega sveta IMV Vlado Cvetkovič. (Foto: T. Jakše) Obveščenost je delavčeva pravica Priznanja za dopisnike NOVO MESTO — V petek zvečer so predstavniki samoupravnih organov DO IMV v hotelu Metropol izročili priznanja in značke najbolj marljivim dopisnikom v Iemvejevo glasilo Kurir. To dejanje, tokrat že petič, odkar je republiški sindikat pričel široko akcijo za dopisovanje v tovarniška glasila, bi šlo lahko tudi letos neopaženo mimo, če ne bi bilo tako, daje šla akcija republiškega sindikata že zdavnaj v pozabo in sojo v novomeški IMV kot eni redkih delovnih organiazcij, če ne celo edini v Sloveniji, dosledno izpeljali in ohranili pri življenju. Da je stanje na področju informiranja v večini delovnih organizacij dokaj kritično, je ugotovila tudi komisija za obveščanje in politično propagando pri novomeškem občinskem sindikatu, kije na seji 7. junija obravnavala to problematiko. To dokazuje ravnanje nekaterih poslovodnih organov, ki za obveščanje v delovnih organizacijah namenjajo vse manj sredstev, sindikat, ki je odgovoren za informiranje, ter delavski svet, kije po pravilu ustanovitelj glasil, pa ne storita dovolj, da bi se takim dogajanjem zoperstavila. Ne gre pa seveda samo za glasila, tukaj so še informativni bilteni in oglasne deske ter interne radijske postaje, ki dograjujejo sistem obveščanja delavcev z aktualnimi dogajanji v delovni organizaciji. Bolj kritično je stanje, več je potrebno informacij. To je dognano pravilo. Tiste delovne organizacije, ki so začele opuščati informiranje preko internega glasila, pa bi morale poskrbeti za zadovoljivo nadomestilo prek drugih virov. Vprašanje je, kako povsem nadomestiti glasila, saj so važen člen pri povezovanju tozdov in dislociranih enot, pa tudi vsestranski animator drugih oblik delavčevega udejstvovanja v delovni organizaciji. Zato bi morali v delovnih organizacijah, kjer to obliko obveščanja opuščajo, to pa je predvsem v Trimu, Novoteksu in Gozdnem gospodarstvu, prej dobro razmisliti in analizirati stanje. Več se bo treba, predvsem zaradi težkih časov, ki so pred nami, pa tudi sicer, spraševati o zaprtosti nekaterih strokov nih služb, ki so dolžne posredovati informacije, pa tudi o položaju organizatorjev obveščanja in novinarjev glasil, kjer jih imajo. Ponekod so prav pomanjkljivosti na tem poročju pripeljale do tega, da glasila usihajo. T. J. m V drugi polovici te'dna obeta poslabšanje vremena. se Vznik široke V zadnjem času se pri nas vrstijo dogodki, ki vznemirjajo, čeprav različno, slovensko in jugoslovansko javnost, vojsko in politiko. To troje seje namreč zapletlo v vrtinec, za katerega je ta čas težko reči, kako se bo odvrtel. Po nenavadno ostrih ocenah jugoslovanskega političnega vrha o pisanju nekaterih slovenskih časopisov o JLA in izrečenih ter doslej ne zanikanih izjavah o specialni vojni v Sloveniji, je sledila »skrivnostna« seja vojaškega sveta, nato pa je ob pomanjkanju ustreznih informacij začel delovati stroj govoric o načrtovanem vojaškem udaru v Sloveniji ter o valu aretacij, ki naj bi zadušile proces demokratizacije v naši republiki, in nazadnje zares tri aretacije. Sledili so številni protesti, nastal je odbor za varstvo človekovih pravic, sledili so pozivi po dodatnem in izčrpnem informiranju ter zahteve, naj slovenska in jugoslovanska politika odpre karte. Ta vznik široke javnosti, ki ni več ozka »javnost« tvorcev in samise-bi kritikov našega življenja, je tisto najpomembnejše pri vsem tem, saj predstavlja ponovno potrdilo (po razpravah o ustavnih spremembah), da demokratizacija zares poteka, da ni ostala le na papirju za govore in leporečne dokumente. Na to se bodo morali navaditi tudi tisti, ki si demokracijo predstavljajo po starem kot lepo poslikano kuliso, za katero vlečejo vse niti, v imenu ljudstva sicer, vendar kot da se ga to prav nič ne tiče. M. MARKELJ Dolenjsko zdravstvo je bolno »Primer Janša« ________________ ™ 7ol/oi r*l aiiamoL/o IAII Osebne dohodke za delavce le zagotovili — Ozdravitev zdravstva v republiškem ___________povezovanju in zmanjšanju zagotovljenih brezplačnih storitev NOV O MESTO — V Zdravstvenem centru Dolenjske so le s težavo zagotovili denar za majske prejemke približno 1200 zaposlenim delavcem. Težave se v dolenjsem zdravstvu vlečejo že nekaj let. Lansko leto so zaključili s pozitivno ničlo tako, da so uporabili del sredstev, namenjenih za letošnje leto, sprotne likvidnostne težave pa premagovali s posojili od banke in delovnih organizacij, seveda z normalnimi obrestmi. To so sila kratkoročne rešitve, ki ne vodijo nikamor. tkem sprejela ukrepe, ki bodo stvari v zdravstvu, zlasti kar zadeva organizacijo in delitev obveznosti med republiško in občinskimi zdravstvenimi skupnost- »Ce bi vse zdravstvene skupnosti pravočasno poravnavale svoje obveznosti po sporazumu, bi letošnje prvo četrtletje zaključili pozitivno,« pravi dr. Tone Starc, »tako pa so dolenjske zdravstvene skupnosti do sedaj plačale 70 odstotkov obveznosti, krška pa le 35. Še vedno opravljamo—kljub vsem podražitvam — vse obveznosti do bolnika, hkrati pa je odnos bolnika do BORCI NA KOLESIH KOČEVJE — V okviru prireditev ob 45-letnici ustanovitve Petnajste divizije je za veterane divizije organiziran tudi kolesarski maraton, in sicer na več 100 km dolgi progi po območjih, kjer je delovala med vojno ta divizija. Danes, 16. junija, bodo maratonci prispeli v Kočevje, zdravstvene skupnosti imaginaren, kar se odraža v prenizkih prispevnih stopnjah in nezadostnem pritoku sredstev od zdravstvenih skupnosti v zdravstvene ustanove.« Lahko bi rekli, da od zdravstva zahtevamo več, kot smo pripravljeni plačati. Gospodarstvo je v svojem vzponu dogradilo sistem zdravstvenega varstva, ki ima dovolj velik standard, da zagotavlja storitve, ki so za urejeno družbo nujne, sedaj, v krizni situaciji, pa storitev nikakor ne more zmanjšati. »Nekateri pravijo, da na tak način le podaljšujemo lastno agonijo,« pravi dr. Starc, »vendar bi po našem mnenju morali reševati probleme z zdravstvom širše, na ravni republike, saj imajo težave domala povsod. Pričakujemo, da bo Zdravstvena skupnost Slovenije v kra- • Plače, čeprav brez regresov za dopust, so ta mesec dolenjski zdravstveni delavci kljub trenutni negotovosti le v celoti dobili, še vedno pa obstja bojazen, da se bodo pri vseh modernih pripomočkih, ki so jim na razpolago, znašli praznih rok in jih ne bodo mogli uporabljati, čeprav so za to usposobljeni, ter da bodo ostali brez nekaterih nujno potrebnih zdravil, ker so pač predraga. Končno posledico tega bo občutil prizadeti bolnik. mi, postavili na pametno podlago, pričakujemo pa tudi spremembe v pravicah zdravstvenih zavarovancev do določenih oblik zdravstvene pomoči, pač v skladu z njihovo participacijo.« T. JAKŠE Vsak zase, a vendarle skupno V Krškem so s podelitvijo priznanj zaključili praznovanje občinskega praznika — Veliki znak občine Krško sta prejela Janez Dular in Ivan Medvedec KRŠKO — S slavnostjo sejo vseh treh zborov občinske skupščine, na kateri so podelili letošnja najvišja občinska priznanja, in pa z otvoritvijo kareja v Dalmatinovi ulici v prenovljenem starem mestnem jedru so minuli torek v Krškem zaključili praznovanje letošnjega občinskega praznika. Predsednik občinske skupščine Krško Zoran Šoln je v slavnostnem govoru obnovil spomin na dogodke med NOB. Prispevek prebivalcev krške občine med NOB je bil velik, saj je v vrstah NOV padlo 300 ljudi, okoli 10.000 ljudi pa je bilo izgnanih. »Krški občinski praznik je posvečen prav njim, v trajen spomin in opomin, da se taki in podobni časi ne bi nikoli več ponovili,« je dejal med drugim Šoln in potem nadaljeval: »Čas ni lahek, saj ob gospodarskih težavah prihajajo na dan tudi politične, soočamo se z nestrpnostjo na različnih ravneh... Opozorila, da je stopnja naše gospodarske in družbene razvitosti vendarle različna, so objektivna in tega bi se morali zavedati vsi. In v tem okviru bi morali najti poti, kako hitreje vsak zase, a vendarle skupno napredovati.« Potem je podelil letošnja občinska priznanja. Veliki znak občine Krško sta prejela inž. Janez Dular, dosedanji direktor JE Krško, sedaj pa član Mednarodne agencije za atomsko energijo na m PODELILI SO OBČINSKA PRIZNANJA — Ob prazniku občine Krško so na seji vseh treh zborov krške občinske skupščine podelili letošnja občinska priznanja. Veliki znak občine Krško sta prejela inž. Janez Dular, dosedanji direktor JE Krško, in Ivan Medvedec, namestnik direktoija v JE Krško. Na sliki: Ivan Medvedec (na desni) prijema priznanje iz rok predsednika občinske skupščine Krško Zorana Solna. (Foto: J. Simčič) Ljubljansko pismo H krmilu ljudi, ki nimajo kaj izgubiti Kakšen izredni kongres ZKJ bi imel svoj smisel LJUBLJANA — Če članstvo ZK dobro leto dni po svojem rednem kongresu zahteva sklic izrednega kongresa, je to izraz njegove vsesplošne nemoči. Izredni kongres bi imel smisel le, če bi ga pripravili na povsem drugačen način kot dosedanje in če bi to obenem pomenilo tudi izredne volitve, kar je še pomembnejše. To je pravzaprav v ozadju večine zahteve po izrednem kongresu, tudi če tega odkrito nihče ne priznava. Kongres, ki bi ga pripravili tisti, ki se doslej pri tem delu niso izkazali, bi verjetno prinesel še eno izgubljeno iluzijo, teh smo pa izgubili že tako preveč... Zato je razumljivo vprašanje, ki ga zastavljajo nekateri: kaj moramo še izvedeti o naših voditeljih, da bodo privolili v veliko pospravljanje v svojih vrstah?! Sklic izrednega kongresa ZKJ bi bil torej predvsem možnost za odpiranje procesa obnove vodstva ZK, to je možnost odhoda tistih, ki so se utrudili ali pa dokazali svojo nemoč oziroma se kompromitirali. Izredni kongres bi lahko bil tudi priložnost za prihod tistih, ki ne morejo ničesar izgubiti. Dokler pa bodo našo prihodnost krojili tisti, ki lahko kaj izgubijo, bo njihova skrb usmerjena predvsem v to, kako čimbolj zavarovati sebe. Brez novih ljudi ne bo niti korenitih sprememb niti ustreznega odgovora na vpašanje, kaj storiti. Če ne bodo vodstva ZK dojela, da so nekdanje zaupanje ljudi že zdavnaj izgubila in da morajo najprej sama napraviti red v svojih vrstah, grozi nevarnost, da jih bodo na to spomnile vse pogostejše stavke v delovnih organizacijah. Kot je znano, seje CK ZK Jugoslavije na vse močnejše pobude članstva za sklic kongresa odločil za sklic konference ZKJ. Nasprotniki ideje o sklicu konference ZKJ, ki jo stanje v družbi in ZKJ zahteva, so se nedvomno sprijaznili z oceno, ki se glasi približno takole: nismo dobri, toda boljši ne moremo biti. Če je res tako, so razmere normalne; čemu torej izredna konferenca ZKJ? Zaključek obširne raziskave iz 1. 1985 na ozemlju vseh republik in pokrajin kaže, da so po nekaterih opredelitvah komunisti bližji nekomunistom »v lastnih okoljih« kot komunistom iz drugih okolij. S tem pa se odpira ali pa aktualizira daljnosežno vprašanje: kaj pravzaprav danes pomeni biti komunist v Jugoslaviji? Doslej smo pravzaprav slišali le izjave o tem, da bomo ekonomiji dovoljevali večjo samostojnost, medtem ko v praksi vpliv političnega dejavnika (ZK) še vedno prevladuje nad ekonomijo. Pri nas dejansko še vedno velja načelo, ki so ga opustili tudi Kitajci: pomembno je, daje človek rdeč, ne pa tudi strokovno usposobljen. V živem pesku družbene krize, ki traja že predolgo, je zdaj na potezi ZKJ, točneje CK ZKJ, v tem ali kakšnem drugem sklicu. Dobro bi bilo, če bi bil prvi uspešen korak na tej poti pravkar končana, konferenca ZKJ. V. BLATNIK Dunaju. Priznanje je prejel za izjemen prispevek pri gradnji in varnem obratovanju JE Krško. Ta elektrarna šteje med tiste, kjer so dosegli visoko stopnjo varnosti in tudi okrog proizvodnje, kakršna se lahko meri po mednarodnih merilih. Tudi drugi prejemnik velikega znaka občine Krško je iz jedrske elektrarne. Ivan Medvedec je opravljal v JE Krško naloge namestnika direktorja, posebej pomembne naloge pa je opravljal pri uveljavljanju izvirnega pristopa k investiciji, ki sta se je lotili dve republiki. Znak občine Krško pa sta prejela Ladko Kukec in Anton Pleterski. Prispevek Ladka Kukca je bil zlasti velik na področju kulturnega delovanja v Kostanjevici, v zadnjem času pa je veliko prispeval tudi na ostalih področjih. Prav tako je bilo močno kulturno delovanje Antona Pleterskega na Senovem in pa v ZK ter v sindikatih. Priznanja pa so prejeli Janko Avsenak za delo na kulturnem področju, Janez Ceglar za strokovno delo na glasbenem področju, Zvonko Gale za prispevek pri razvoju obrti, občinski štab civilne zaščite za ustvarjalno in strokovno delo na področju SLO in DS ter gasilsko društvo Veliki Podlog za uspešno družbeno in strokovno delovanje. Zakaj je slovenska javnost vznemirjena Vsa javnost v Sloveniji je zelo vznemirjena nad dogodki zadnjih dveh tednov. Gre za aretacije in pripor dveh civilnih in ene vojaške osebe, znanega publicista, mirovnika in možnega kandidata za predsednika slovenske mladine Janeza Janšo, urednika tednika Mladina Davida Tasiča in zastavnika JLA Ivana Borštnerja, ki so vsi v priporu in v preiskovalnem postopku pri vojaškem sodišču v Ljubljani. Obnovimo v grobem, kaj seje dogajalo od zadnjega maja naprej. V torek, 31. maja, zjutraj so organi mestnega sekretariata za notranje zadeve v Ljubljani opravili preiskavo v stanovanju Janeza Janše ter na njegovem delovnem mestu v Mikro Ada. Pri preiskavi so našli, kot se glasi v uradnem sporočilu republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS, zaupen vojaški dokument. Janšo so nato priprli zaradi suma kaznivega dejanja po 1. odstavku 224. čl. Kazenskega zakona SFRJ, ki govori o izdaji vojaške skrivnosti oziroma posedovanju, zbiranju in posredovanju podatkov, ki so vojaška skrivnost. Ker gre za sum kaznivega dejanja, kije v pristojnosti vojaškega sodstva, so Janšo izročili preiskovalnemu sodniku vojaškega sodišča v Ljubljani. Istega dne so, kot je bilo javnosti sporočeno nekaj dni kasneje, varnostni organi JLA prijeli zastavnika Ivana Borštneija in ga s prijavo za isto kaznivo dejanje izročili preiskovalcu vojaškega sodišča v Ljubljani. V soboto, 4. junija, je sledilo še prijetje Davida Tasiča v Mostu na Soči. Tudi njega so predali preiskovalnemu sodniku vojaškega sodišča, kije preiskavo proti Janši in Borštneiju s sklepom razširil tudi proti Tasiču. Naslednji dan so opravili preiskavo na uredništvu Mladine in na Tasičevi delovni mizi našli ter zasegli del zaupnega dokumenta. • Po pisanju beograjske Politike Ekspres naj bi bilo tudi v Novem mestu prišlo do fizičnih napadov na pripadnike JLA in da naj bi se o tem po mestu veliko govorilo. Preverili smo na UNZ in tam so nam zagotovili, da niso obravnavali nobenega takega primera in da tudi niso prejeli nobene prijave o takem incidentu. * Potem je podpredsednik krškega izvršnega sveta Pavel Krošelj odprl delo prenovljenega starega mestnega jedra, to je kare Dalmatinova ulica. Dejal je, da je s tem izpolnjen dolg, ki so si ga v občini naložili ob 500-letnici mesta. Gradnja stanovanjsko-poslov-ne četrti seje začela pravzaprav že leta 1986, ko je več inštitucij in organizacij podpisalo posebno pogodbo. Dela so se začela lani maja, zdaj pa je v tej četrti skoraj 3000 kvadratnih metrov stanovanjskih in poslovnih površin. Seveda je bila zgrajena tudi vsa potrebna infrastruktura, tako da bodo imeli stanovalci v novih stanovanjih — teh je sedaj 26, zraven pa je še 7 lokalov — resnično dobre življenjske razmere. S tem pa seveda obnova tega jedra še ni končana. Preiskovalni sodnik Milan Ranič je v sporočilu za javnost potrdil, da gre za sum izdaje vojaške skrivnosti in da preiskava teče po ustaljenih postopkih in pravilih. Aretacije in pripor so razburili slovensko in jugoslovansko javnost, ki na najrazličnejše načine izraža zaskrbljenost nad dogodki in zahteva temeljito informiranje o vsem, kar se tiče aretacij in tudi tega, kar seje domnevno napletalo v ozadju teh dogodkov. Zaradi pomanjkljivih informacij so namreč govorice o grožnji vojaškega udara in načrtovanih aretacijah v Sloveniji, ki so se spočele že prej, dobile krila in domnevno »potrditev«. Družbenopolitične organizacije, od najrazličnejših društev, ustanov do osnovnih organizacij ZK, predvsem pa mladinske organizacije in številni občani so se odzvali na dogodke in zahtevali v tem primeru dosledno spoštovanje zakonitosti, nekateri pa spustitev osumljenih iz pripora in njihovo obrambo s prostosti, hkrati ko so izrazili zaskrbljenost za nadaljnjo demokratizacijo v naši družbi, pravno varnost posameznika in uveljavljanje človekovih pravic. Strokovni in politični organi pa ob vsem tem ugotavljajo tudi, da je nujno treba začeti s spremembami naše kazenske zakonodaje, ki ne ustreza socializmu, kot ga želimo zgraditi. To so nedvoumno potrdili tudi opisani dogodki, ki so tako že davno prerasli svoj prvotni okvir in dobili politične razsežnosti. Razmere se še stopnjujejo, ker druga okolja vznemirjenosti slovenske javnosti in vseh storjenih korakov ne sprejemajo z razumevanjem, marveč jih po svoje razlagajo, nekatere obrobne dogodke (fizični obračun med pripadnikom JLA v civilu in nekim mladtnccm) pa napihujejo. Zvečer je bil v okviru praznovanja občinskega praznika slavnostni koncert glasbene šole Krško, ki bo poslej tudi delovala v povsem novi stavbi, kjer so bile tako kot povsod drugod upoštevane zahteve spomeniškega varstva. K temu je treba dodati, da so to pot z roko v rokt sodelovali tako politika kot projektanti in ne nazadnje tudi graditelji novomeškega Pionirjevega tozda Gradbeni sektor Krško. J. S. SKLADI ZA REVNE LJUBLJANA — V Železniškem gospodarstvu Ljubljana so dali pobudo konferenci osnovnih organizacij Zveze sindikatov ŽG Ljubljana, naj v vseh tozdih, delovnih organizacijah in delovnih skupnostih ZG Ljubljana ustanovi sklade vzajemne pomoči za delavce, katerih eksistenčni minimum je ogrožen. Ustanovili naj bi tudi osrednji sklad ŽG Ljubljana, s katerim bi pomagali najbolj osiromašenim tozdom. NOVI DEVIZNI TEČAJI sUšl. US jasi ji 1988 tečaj zl devize, efektivo, čeke, kreditna pisan poštae aakazaicc država valuta velja za aakupai srednji prodajaj Avstralija a. dolar 1 1642,92 1645,39 1647,86 Avstrija šiling 100 16773,72 16798,92 16824.12 Kanada dolar 1 1666,72 1669.22 1671,72 Danska krona 100 31007.71 31054,29 31100,87 Finska marka 100 49756,56 49831,31 49906,06 Francija Irank 100 34866,72 34919,10 34971,48 ZR Nemčija marka 100 118142,76 118320.24 118497,72 Grčija drahma 100 1470,42 1472,63 1474,84 Irska funt 1 3158,99 3163,74 3168,49 Italija lira 100 158,55 158.79 159,03 Japonska jen 100 1623,19 1625.63 1628,07 Kuvajt kv. dinar t 7368,34 7379.41 7390.48 Nizozemska gulden 100 105068.78 105226,62 105384,46 Norveška krona 100 32262.78 32311,25 32359,72 Portugalska escudo 100 1439,49 1441,65 1443,81 Švedska krona 100 33842.08 33892,92 33943,76 Švica Irank 100 140836,72 141048.29 141259,86 V. Britanija funt 1 3699,25 3704,81 3710.37 ZDA dolar 1 2035,62 20.18,68 2041,74 Naša anketa Vas aretacije vznemirjajo? Sodeč po pisanju nekaterih dopisnikov iz Slovenije za časopise v južnejših predelih naše države, bomo lahko kar prenehali s to našo malo anketo, pa tudi raziskave o slovenskem javnem mnenju lahko vržemo v koš. Prebrali si bomo članke teh dopisnikov in vse nam bo jasno: kaj Slovenci mislimo, hočemo in kaj počnemo. Predvsem pa to, da nimamo svojega mneja, če pa ga že izražamo, je to mnenje nekoga drugega, ki nas je zavedel. V mislih imam predvsem članek Aleksandre Plavevske za beograjsko Politiko Ekspres, kjer pravi, da v Novem mestu že pretepamo vojake in da se o tem v mestu veliko govori. Do tega trenutka govorice, niti dejstva še niso prišla do nas. Govorice pa se torej že širijo po Beogradu. Nam je znano le mnenje naših anketirancev v nedavni anketi o JLA, kije bilo zelo pozitivno. T udi odgovori na današnje vprašanje, kaj mislio o aretacijah Janše, Tasiča in Borštneija, niso nič kaj militantni, ampak pozivajo k razumu in večji dejanski demokraciji. Tega pač nekateri nočejo razumeti. Morda pa si le želijo kaj drugega? MAJDA POVŠE iz Črnomlja: »Te aretacije so me močno razburile. Javnost razen tega, da so ti trije ljudje v vojaškem priporu, ne ve ničesar drugega. To poraja govorice in ugibanja, nezaupanje in občutek čgroženosti. Izključitev civilnega bralnica, prepoved obiskov —■' kot da živimo v državi z vojaško upravo! Zaprli so ljudi, ki so imeli neki zaupen vojaški dokument. Kaj pa če so v tem dokumentu stvari, da bi bilo treba zapreti tistega, ki je dokument sestavil?« A M h TINA JENIČ, učenka Kmetijske srednje šole Grm: »Pridružujem se vsem, ki mislijo, da bi se aretirani lahko branili na svobodi. Mladi vidimo v vsem tem začetek konca demokracije. Prav želela bi, da bi mladinsko vodstvo po-hitelo.z volitvami za novega predsednika. Mislim, da bi Janša dobil največ glasov. Tako bi imeli predsednika v zaporu. Prihajajo težki časi in mladi se bojimo, kaj bo jutri. V normalnih razmerah se za Janšo ne bi niti vedelo.« a VESNA POŠTRAK, prevajalka v Riko Ribnica: »Vsi smo ogorčeni. Sprašujemo se, ali gre za gonjo proti Slovencem. Na zaseženih dokumentih ni bilo znaka .zaupno', čeprav je ta znak na mnogih dokumentih, ki sploh niso zaupni. Srh me spreleti, če slišim besedi vojaško sodišče, kjer je vse tajno, brez prič in lahko obsodijo vsakogar. Nerazumljivo je, da civilne osebe lahko sodi vojaško sodišče. Toje dokaz, da pri nas ni demokracije.« SLAVKO BREGAR, frizer iz Sevnice: »Sprva kar nisem mogel verjeti, da so Janšo res priprli. Kolikor sem se pogovaijal z ljudmi, lahko povem, da sojih aretacije Janše in ostalih zelo vznemirile, kajti povezovali sojih s pisanjem in govoricami o vojaškem udaru v Sloveniji. Milo rečeno, je vojska reagirala preobčutljivo, čeprav vse opravičujejo z zakonitostjo postopka. Hudo nas moti, da ne vemo nič določenega, zakaj so zaprti, pa tudi, da jim tako dolgo niso dovolili obiskov.« JOŽICA MERSLAVIČ, knjižničarka iz Brežic: »Ravnanje v primeru Janše meje presenetilo in zelo žalostno je, da seje pri nas kaj takega lahko zgodilo. Upam, da mu bodo lahko izposlovali vsaj to možnost, da ga bo branil civilni odvetnik. Zdaj sem prepričana, da moramo v ustavi in zakonih še marsikaj spremeniti ter izpeljati demokratizacijo v dejanjih, ne le besedah.« DUŠAN BEČAJ, prodajalec iz Metlike: »Po mojem so te aretacije nepotrebne in škodljive. Mislim, da so za tem politične igre, da gre za opozorilne strele kot pritisk na slovensko politično vodstvo in slovensko javnost. Če so dogajanja zakonita, potem naša zakonodaja ni ustrezna. Javnost bi morala biti izčrpno obveščena o vsem tem, obtoženi pa bi se morali braniti s prostosti. Jaz doživljam vse to kot napad vojske na civilno družbo.« SILVO MAVSAR, referent za informiranje v JE Krško: »Zadnji dogodki v Sloveniji nam ne obetajo nič dobrega. Uresničujejo se moje bojazni, da proces demokratizacije ne bo stekel čisto gladko. Prav v sedanjem času pa smo še kako potrebni demokracije in svobode. Žal pa se mi zdi, daje tudi pri nas v Sloveniji, kije imela od nekdaj močne kulturne in civilizacijske vezi z Zahodom, še precej zagovornikov dosedanjega načina življenja. Ta ocena velja še zlasti za provinco.« ANDREJA ZAJC, dijakinja Kovinarske šole Kočevje: »Po mojem prepričanju je vse podtaknjeno. Nekateri ljudje pač več vedo, več si upajo, več povedo, več zahtevajo, oblast pa se tega ustraši in ukrepa. Taki postopki niso dostojni za našo družbo, za katero pravimo, da je kulturna, samoupravna, socialistična, humana, svobodna — dejansko pa vse poteka tajno, grozljivo. Menim tudi, da naj bi civilnim osebam v miru sodilo le civilno sodišče.« FRANC KRAVCAR, uslužbenec iz Štefana pri Trebnjem: »S politiko se ne ukvaijam, raje z ljubiteljsko kulturo, pojem in doma obdelujem kos zemlje. Ker pa že sprašujete glede primera Janša, pa povem, da se mi zdi čudno, da se mora vojska s tako rečjo ukvaijati v tako demokratični družbi. Še težje je, ker ne vemo, kaj tiči zadaj. Zastavlja se vprašanje, kaj sploh je vojaška skrivnost. Bojim se, daje to zelo raztegljiv pojem.« Slovenija ' Moja dežela. kmetijstvo Pridite, če vam je mar kmečki stan! Srečanje kmetov SEMIČ — Tudi v Beli krajini sta naleteli nedavno ustanovljeni Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladine na velik odziv. Kmetje pozdravljajo predloge SKZ, zato se bodo verjetno polnoštevilno udeležili zborovanja v semiču, ki bo 19. junija ob 9. uri dopoldne. Zborovanje bo v kinodvorani PD Jože Mihelčič. Mogoče ne bo odveč, če se ob tej priložnosti spomnimo heroja Jožeta Mihelčiča iz Vavpče vasi, ki je bil pošten kmet-komunist in tudi kandidat za CK KPS. Bilje vseskozi pošten človek ter napreden in razgledan kmet. Mislim, da bi bila moralna dolžnost vseh poštenih vodilnih, lokalnih in republiških, da se s podporo Slovenski kmečki zvezi oddolžijo tudi heroju Jožetu Mihelčiču. Življenje je dal v upanju, da bo kmetu nekoč bolje. Tako upanje dobivajo že čisto apatični kmetijci s kmečko zvezo. Sicer je kmetijstvo padlo že tako globoko, da zdaj ne bo pomagala samo sprostitev cen, pač pa bo morala družba celo poseči v žep in dati za dotacije hirajočim kmetijskim panogam. Tudi zato bi organizatorji radi, da bi se semiškega srečanja kmetov 19. t. m. udeležilo čimveč kmetov, polkmetov in vseh, ki spoštujejo kmečki stan. Cviček mora med kakovostna vina Jubilejni, 15. teden dolenjskega cvička — Dolenjski vinogradniki sprejeli resolu-cijo in kolektivno vstopili v Slovensko kmečko zvezo______________ TRŠKA GORA — Društvo vinogradnikov Dolenjske je pokroviteljstvo letošnjega praznovanja tedne dolenjskega cvička prvič zaupalo Kmetijski zadrugi Krka in Srednji kmetijski šoli Grm in tako po večletnem iskanju prave poti našlo kmetijce, s katerimi bodo na trgu poizkušali najti mesto, ki jim pripada. leznih in napakah vina ter o kulturnem pitju. Pohvaliti velja tudi prizadevanje aktiva kmečkih žena pri KZ Krka in »Društvo lahko rešuje le tehnološka vprašanja, ne more pa se lotevati vprašanj poslovnega procesa, kot so investicije in prodaje«, je na otvoritvi o sodelovanju zadruge in vinogradnikov povedal direktor Jože Starič in nadaljeval: »Ko se z novimi gospodarskimi ukrepi sproščajo tudi cene vin, bo ostala ključno vprašanje tudi prodaja cvička. Ne moremo ga prodajati kot navadno namizno vino, kot vino višjega kakovostnega razreda pa ga trg ni pripravljen priznati. Tako je naša skupna naloga, da cviček čimprej spravimo med kakovostna vina. To bomo zmogli le, če se bomo povezali pridelovalci, društvo in kmetijske organizacije. Predelava grozdja za tržni poresežek naj bi bila zaupana zadružnin in družbenim kletem, le nekateri vinogradniki naj bi bili deležni lastne predelave grozdja in originalne polnitve. Precej pozornosti je v bodoče potrebno posvetiti tudi uvajan- ju novih tehnoloških dognanj in bolj kot do sedaj izkoristiti možnosti, ki jih za strokovno usposabljanje nudi kmetijska šola. Dolenjski cviček naj ostane naša nacionalna pijača in nič nas ne straši, če ga bo letos nekaj ostalo tudi v kleteh. Rdeča vina so v Evropi spet na pohodu in že v naslednjih letih lahko pričakujemo, da bo vse večje povpraševanje po takšnih vinih tudi pri nas«, je optimistično končal svoj govor Jože Starič. Miha Žmavc, ravnatelj kmetijske šole, je zatem odprl večnamenski objekt in se ob tej priložnosti'zahvalil vsem tistim delovnim organizacijam, ki so zanj kaj prispevale. Dvorana naj bi služila za demonstracijo kmetijske mehanizacije, za občasne razstave in še za kaj. Drugi dan tradicionalne »cvičkarije« je bil namenjen strokovnemu izpopolnjevanju vinogradnikov. Dr. Dušan Terčelj je govoril o predelavi grozdja, bo- Zemljeje lahko tudi preveč »Kmet mora veliko vedeti,« meni Ignac Hočevar GRMOVLJE — »Če ne boš na tekočem z novostmi v kmetijstvu, si kot kmet pogorel. Kmetje bi zato morali biti agronomi, ampak pri nas agronom živi bolje, če ni kmet na kmetiji,« je prepričan Ignac Hočevar iz Grmovelj, ki ima največ skrbi in zaslužka v zvezi s pitanjem telet in bikov. V hlevu bi imel prostora za prek 200 živali, čeprav j ih je Z NOVOMEŠKE TRŽNIH N ponedeljek so prodajali stročji fižol po 5.000, kolerabo in solato po 2.000 in krompir po 1.600 do 1.800 din kilo. Kilogram paradižnika so cenili na 2.000 in 2.200 din, fižola pa 2.000 din. Češnje so stale 4.000 din, enako jagode in breskve, medtem ko so bila jabolka 2.500 do 3.000 din kilogram. Lonček smetane je veljal 3.000 din, primerek jajc 200 in šopek korenčka 500 din. Kilo skute so prodajali po 5.000 din. Sadike cvetja so slalev glavnem 500 in 600 din, paradižnika in paprike 200 din, zeljne sadike v šopkih do 15 primerkov pa 500 din. Na stalnih prodajnih mestih so imeli češnje po 3.000, paradižnik po 2.500, krompir po 1.600 in kumare po 2.400 din kilo. F. DERGANC Ignac Hočevar: »Kdor hoče delati, bo delal tudi takrat, ko gre slabo.« imel največ le 191, ob obisku pa 100. V rejo dobiva 2-mesečna teleta in jih v približno 3 mesecih spravi na okroglo 330 kilogramov. Kar dobi zanje, je v primerjavi s ceno telet po njegovem premalo, če upošteva vse stroške in delo. Prav račun gaje tudi vodil, in kaj naj bi ga sicer če gospodari z milijonskimi vrednostmi, ko je pred leti poskušal s pridelavo krompirja in mleka in odmaknil od te proizvodnje. »Poslopje O • * V V Sejmi^Ccf BREŽICE — Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 120 prašičev, starih do 3 mesece, in 27 starejših. Prvih so prodali 80, in to po 3.200 din kilogram žive teže, drugih 11, in sicer po 2.200 din kilo žive teže. Kmetijski Napake v zdravem mleku? Ljudski pregovor pravi, da gre snaga takoj za bogaboječnostjo, v mlekarstvu pa gre pred njo. Res ni moč dovolj poudariti pomen čistoče pri pridobivanju mleka iz preprostega razloga, ker je mleko zlasti toplo, izvrstno gojišče najrazličnejših bakterij. Toda kljub najdoslednejšemu upoštevanju pravil se včasih zgodi, da se mleko predčasno pokvari ali ima napako. S slednjim označujemo tiste spremembe v sestavi in lastnostih mleka, ki nastanejo v glavnem pri zdravih kravah in pri zdravih vimenih, pojavijo pa se najpogosteje v poletnem času. Mleko lahko nepričakovano spremeni barvo, okus in vonj. Važno je vedeti, ali je sprememba nastala takoj po molži ali šele po določenem času. V prvem primeru je kriva krma, vnetje vimena ali kaka druga bolezen, v drugem pa gre za dodatno okužbo z mikrobi. Zelo očitna in neprijetna napaka mleka je spremenjena barva. Lahko je modro, rumeno, rdeče ali krvavo. Modro barvo lahko izzovejo nekatera krmila, kot so ajda, lucerna, preslica, grašica, lahko pa jo povzročijo naknadno vneseni mikroorganizmi, ki se po daljšem času nenormalno namnožijo. Podobno je z rdečo barvo, ki jo povzroča krmljenje z večjimi količinami mlečka, šašev, lakote, preslice, zlatice, medtem ko rumeno mleko običajno povzročajo bolezni, kot so slinavka in parkljevka, mastitis, vranični prisad, kužna presušitev. • V krmi je največkrat vzrok tudi za spremembo okusa. Grenkobo Povzročajo običajno žaltave oljne pogače, gnila repa, velike količine ječmenove ali ovsene slame, pelin, lupina, grašica, redkev, skrtka sno-vi, ki imajo v sebi dosti grenčice. Podobno je z žaltavostjo mleka, okusom po loju, sladu, žveplu, sadju, divjem česnu, kamilicah ipd. Ce odkrijemo vzrok, je kaj lahko ukrepati. ___________________________ Če se napaka, med katere spada tudi sprememba konsistence (sladko in kislo sesirjenje), ne da ugotoviti, je najbolje za svet prositi veterinarja. Ta s pregledom zdravstvenega stanja krave in okolja pa tudi z laboratorijsko analizo najbolj zanesljivo ugotovi vzrok in svetuje pravilno ukrepanje. Inž M. L. sem gradil s svojim denarjem in zdaj hočem to dobiti nazaj,« pravi Hočevar, kije kooperant ljubljanske Agrotehnike Grude, še prej pa kmetijske zadruge v Jurovskem brodu. Tako nekako zgleda v kmetijstvu toliko želeno, a nič manj sporno tržno gospodarstvo. Hrepeneč po njem, nekateri vidijo rešitev v ducatih hektarov v zasebnih rokah. Kaj pravi o tem Hočevar? »10 hektarov obdelovalne zemlje bi moral imeti, daje stroj izkoriščen, dela na 30 hektarih, npr., pa kmet ne bi mogel dohajati. Kdor jo hoče imeti, mu jo dajte, bo že videl, da ne gre!« M. LUZAR Jože Starič Srednje šole za gostinstvo in turizem, ki sta skupaj pripravili kulinarično razstavo dolenjskih jedi. • Nedelja je bila v znamenju skupščine delegatov Društva vinogradnikov Dolenjske s predavanjem inž. Kukovca iz Gospodarske zbornice Slovenije o problematiki zasebnega vinogradništva. Vinogradniki so na skupščini sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo ukinitev davkov na vino, dovoljenje za točenje odprtih vin z našega območja, predlagajo, naj bi družbene kleti odkupovale tudi vino, nadalje zahtevajo solidarnostna sredstva za ublažitev škode po pozebi, ukinitev predpisa o dosladkanju mošta, ukinitev davka na zidanice ter dovoljenje za stekleničenje vin tudi za soseda. Na koncu so podprli tudi novo gibanje Slovenske kmečke zveze in se ji kolektivno priključili. Zadnje dejanje skupščine je bilo namenjeno podelitvi diplom, priznanj in pohval najuspešnejšim pridelovalcem vin za glavno letošnjo pokušnjo. Ob tej priložnosti je posebno priznanje društva prejel dolgoletni tajnik društva Tit Doberšek. j. PAVLIN EN HRIBČEK BOM KUPIL- Ureja:Tit Doberšek Kako najceneje varovati vinograd Zanimivi izračuni Pozeba 25. aprila je mnoge vinograde tako prizadela, da bo letošnji pridelek zadovoljil le domače potrebe po vinu, za prodajo pa bo ostalo le malo ali nič. Tako je vinogradnikom letos ostalo le delo in stroški. Glede dela v vinogradu si ne moremo veliko pomagati, saj večina del ne moremo opustiti, če hočemo ohraniti in zavarovati rast mladik za rez v prihodnjem letu. Če bi ta dela opustili, bi tudi prihodnje leto imeli slab pridelek. Moramo pač delati brez povračila za delo. Največ nas stane draga zaščita trt pred peronosporo in oidijem. Zaščitna sredstva so zelo draga. Zaradi bujne rasti mladik v juniju in tudi juliju pa je treba škropiti povprečno v razmiku 10 dni, saj v tem času trta tako bujno raste, da v 10 dneh nekatere mladike zrastejo tudi za 50 cm. Nove mladike z novimi listi zahtevajo ponovno zaščito, zato smo prisiljeni pogosteje škropiti brez ozira na kakovost škropiva, s katerim škropimo. To je dejstvo, ki smo ga zaradi naravnega razvoja trte prisiljeni upoštevati. Cene zaščitnih sredstev so zelo različne. Kmetijski inštitut nam pri napovedih časa škropljenja, po katerem se ravnajmo, našteva zaščitna sredstva. Pri tem se ne ozira na ceno sredstva, dostikrat pa priporočenega sredstva v trgovinah sploh ni. Da bi vinogradnike informirali glede cen zaščitnih sredstev, je pisec tega prispevka zaprosil za podatke pristojno službo pri kmetijski zadrugi Krka Novo mesto. Ta služba je postregla s podatki o cenah, ki so jih 10. junija imeli v prodajalnah te zadruge. Cene razpoložljivih zaščitnih sredstev so dopolnjene s podatki o uporabi in dokončnih stroških v din/ha: Zaščitno sredstvo Poraba na 1 ha na ' 1001 vode % Potreb na koli čina škropiva/ha Cena na kg ali 1 škropiva Cena za potrebno škropivo na 1 ha Fungicidi za peronosporo Izbruh konjske gripe V novomeški občini že 45 primerov — Nujni ukrepi NOVO MESTO — »Čeprav končnih izvidov še nimamo v rokah, je klinična slika vendar dovolj jasna, da smo v skladu z zakonom o varstvu živali pred kužnim boleznimi, ki ogrožajo vso državo, na Dolenjskem omejili ves promet konj in pripust,« komentira nedavno odločitev Vida Čadonič-Špelič, veterinarska inšpektorica novomeške UIS. V novomeški občini se je namreč pred kratkim pojavila konjska gripa. Gre za hudo nalezljivo bolezen, ki se prenaša z vsakršnimi kontakti, zboli pa vsak konj, ki pride v stik z gripoznim. Doslej je bilo na novomeškem območju registriranih 45 primerov te bolezni, to * * \ 3. REPUBLIŠKA RAZSTAVA IN SEJEM KOZ SEVNICA — Zveza društev gojiteljev malih živali Slovenije — podružnica za kozjerejo, ki jo vodi Silvo Osovnikar, prireja 18. in 19. junija pri taborniškem domu v Sevnici 3. republiško razstavo in sejem koz ter malih živali. V soboto ob 9. uri jo bo odprla naša najboljša smučarka vseh časov Mateja Svet. Uro pozneje bo stekel strokovni razgovor o zdravi prehrani in izdelkih iz kozjega mleka. Pričakujejo strokovnjake Biotehnične fakultete VTOZD za veterino, Onkološkega inštituta Ljubljana in druge. Goste bodo pričakali namesto običajnega šilčka aperitiva v slogu — s koruznimi žganci in s kozjim mlekom. Potem bo stekel pogovor z rejci. Prišli bodo tudi iz sosednje Hrvaške, ki bodo prvič na tej razstavi predstavili pritlikave koze. V soboto ob 17. uri bo tudi nastop šolanih psov kadetske šole iz Tacna. Obiskovalcem bodo na voljojedi iz mesa kozličkov, Hmezadove Celjske mlekarne Arja vas, ki so pokrovitelj prireditve, pa bodo imele trgovino z različnimi siri. pa je bil tudi poglavitni vzrok, daje veterinarska inšpekcija ukrepala s karanteno in prepovedjo prometa konj na območju Dolenjske, posebne odločbe pa so dobili tudi vsi lastniki žrebcev. »V primeru ugotovitve te bolezni moramo zdraviti vsakega konja, kajti gripa se hitro razvija in nadaljuje v pljučnico. Resje, da končnih izvidov, ki bi stoodstotno potrdili našo diagnozo, ta čas še ni, toda dejstvi, da gre za hudo nalezljivo bolezen in veliko gospodarsko škodo — zdravljenje enega žrebča stane okoli 100 tisočakov — sta nas navedli, da smo ukrepali v skladu z zakonom. Lastnike konj seveda zanima, do kdaj bosta veljala karantena in omenjen pripust. Dokončnega odgovora še ni moč dati. V tolažbo naj povem, da se gripa praviloma poleže v treh tednih.« Modra galica 15 kg 1% 15001 990,— 14.850,— Cuprablau Z 3,75 kg 0,25% 15001 5.000,— 18.750,— Antracol 3,-kg 0,20% 15001 11.000,— 33.000,— Dihtane M 45 3,— kg 0,20% 15001 14.350,— 43.050,— Ridomil Z 3,75 kg 0,25% 15001 26.980,— 101.175,— Ridomil M 2 3,75 kg 0,25% 15001 36.980,— 138.675,— Fungicidi za oidij Cosan 4,50 kg 0,30% 15001 1.400,— 6.300,— Karathane W P 1,35 kg 0,07% 15001 7.000,— 9.450,— Bayleton spec. 1,— kg 0,05% 20001 16.900,— 16.900,— Insekticidi Ekalux 25 (0,2 l) 3,-1 0,20% 15001 2.135,,— 6.405,— Fenitrotion E 56 3,-1 0,20% 15001 6.180,— 18.540,— • Pregled nam pove, da je najcenejše škropivo modra galica. K stroškom za škropljenje z njo je treba prišteti še izdatek za apno. Tako bi bila cena za škropljenje z modro galico okrog 16.000 din/-ha, kar je še vedno najcenejše. Pri modri galici je računana 1-odst. raztopina, kar že po izkušnjah iz predvojnih let popolnoma zadošča. Za modro galico je najcenejše škropivo cuprablau s ceno 18750 din/ha. Kljub boljši kvaliteti škro- piva ne kaže jemati najdražjega škropiva, saj je ridomil M 2 kar 7-krat dražji od galice, kar ni v ho-benem razmerju s kvaliteto in časom učinkovitosti škropiva. Pregled cen naj služi vinogradnikom, da bodo začeli s svinčnikom v roki računati stroške za drago škropivo in si tako zmanjšati velike stroške za oskrbo letos pozeblih vinogradov. T. DOBERŠEK Kmečka zveza kot rešilna bilka Na Sromljah so prvi ustanovili Slovensko kmečko zvezo v občini SROMLJE — Kadar ljudi res nekaj zanima, jih ni treba na silo vleči skupaj. Na Sromljah že desetletja ne pomnijo, da bi kljub številnim akcijam za izboljšanje cest in drugih razmer prišlo na kak zbor toliko krajanov kot na ustanovitev krajevne organizacije Slovenske kmečke zveze. Nobenih pismenih vabil niso pošilja- ke zveze. V občini predlagajo proučitev PIRCU IN BIZJAKU ZLATA PLAKETA LJUBLJANA — Na nedavni skupščini poslovne skupnosti za sadje, krompir in vrtnine so ugotavljali, da so te kmetijske panoge nedopustno zapostavljene, zlasti glede raziskovalne dejavnosti, kjer so udeležene z mnogo premajhnim deležem. Grajali so tudi nekatere lastne napake in pomanjkljivosti, denimo to, da je tempo obnove jablanovih nasadov v Sloveniji prehiter, saj je načrt za leto 1990 že prekoračen, trenutna konjuktura pa se utegne grdo maščevati. Ocenili so, da je pridelava sadja in vrtnin v Sloveniji pretežno na evropski ravni, daleč pa zaostajamo v ponudbi in pri embalaži oz. trženju nasploh. Na skupščini so podelili zlate plakete, ki sta jih izmed praktičnih sadjarjev in pospeševalcev Slovenije prejela le Alojz Pirc in Alojz Bizjak iz TOK Krško. li, dovolj so bili ustni pozivi, da so ljudje v trumah romali v staro šolo, kjer so si uredili dvorano za sestajanje. »Ne gre nam za politično stranko,« je dejal eden od pobudnikov za krajevno organizacijo na Sromljah Franc Kos, ampak za to, da se bomo z njeno pomočjo izkopali iz gospodarskih težav, saj smo kmetje čisto na tleh. Tej misli sta se pridružila Ivan Juratovec in inž. Darko Jelčič, ki so ga izvolili za predsednika. Tudi mladi agronom Janko Bostele, eden redkih, ki seje po šolanju vrnil domov, upa, da bo kmečka zveza poskrbela za uskladitev podrtih cenovnih razmerij. »Drugega izhoda iz trenutnega položaja kmetje ne vidimo in tudi nikomur več ne verjamemo, ker smo bili prevečkrat izigrani,« je pribil Franc Kos. Izvršilni odbor poziva krajane drugih KS naj jih posnemajo pri ustanavljanju krajevnih organizacij Slovenske kmeč- LISCA: LETOS ZADNJIČ PROTI TOČI? Mnenja o tem, ali je obramba proti toči v Sloveniji sploh še smotrna, so v Sloveniji neenotna. Izdelana je bila posebna študija, ki ugotavlja, da obramba v preteklosti ni bila ravno učinkovita. O njeni usodi bodo dokončno odločili v republiškem izvršnem svetu oz. skupščini, za zdaj pa je znano le to, da bo letos obramba še delovala. Prav zaradi negotovosti glede njenega obstoja ni bilo večjih naložb, le radarska oprema na Lisci je bila pregledana in servisirana. Razen tega je bila vzpostavljena večja kontrola nad strelci dosedanje zadružne organiziranosti v temeljne organizacije kooperantov, njene prednosti in pomanjkljivosti, med katerimi so omenili monopolni položaj TOK, pa naj bo to pri Slovinu ali pri Agrarii. Med naloge, ki so jih zapisali, sodijo tudi prizadevanja za večje razumevanje tega, da bi mladi lahko gradili v domačem kraju. »Brez mladih bo vse propadlo,« je menil Jelčič, saj seje število prebivalcev po letu 1945 zmanjšalo za polovico. Takrat je bilo KS Sromlje tisoč prebivalcev, danes jih je samo še 500, in to večinoma ostarelih.« Janko Bostele je napovedal, da bo v kratkem tudi mladina iz te KS ustanovila svojo organizacijo kmečke zaveze. Vsi skupaj pa bodo v svoj program spre- jeli skrb za okolje, ker se čutijo zanj odgovorne pred bodočimi rodovi. J. TEPPEY SOCIALIZEM SE BOJI BOGATENJA Kmet dela na svoji zemlji s svojo družino, zapuščene zemlje pa ne more obdelovati, ker mu je ne damo. Nikogar ne izkorišča. Sploh bi lahko Jugoslavija po podatkih Združenih narodov nahranila 80 milijono v ljudi, a jih le 17, za pet pa hrano uvaža., Mislim, da ga ni boljšega dokaza za našo neuspešnost, kot je podatek, da ZR Nemčija, Danska in Nizozemska, ki imajo prav tohko obdelovalnih površin, izvozijo na leto za 15 milijard dolarjev kmetijskih pridelkov, mi pa komaj za milijardo in 200 milijonov! Celo mentalno zaostal čovek bi se moral vprašati, zakaj je tako. (Ivan Šif-ter v intervjuju za Danas) Darko Jdčič Franc Kos Ivan Juratovec Janko Bostele l ra ii IZ NkŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN l Ukrepi že udarili po plačah Delavci Novolesa v plačilnih kuvertah dobili 8 odstotkov manj STRAŽA — Delavci Novolesa so se morali zadovoljiti z osem odstotkov manjšo majsko plačo, kot sojo dobili v aprilu. To je posledica ukrepov za stabilizacijo jugoslovanskega gospodarstva, zlasti tistega dela, ki govori o razporejanju gibanja osebnih dohodkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. tudi nekatere povsem nove programe. Na domačem trgu si po zadnjih ukrepih ne obetajo nič dobrega. Nazadnje so Bliže svetu V KS Birčna vas novih telefonov 44 »V prvem polletju smo presegli dovoljeno maso osebnih dohodkov za 11 odstotkov,« pravi član KPO za ekonomiko Jože Fink. »Da bi to uskladili z dovoljeno rastjo, smo prisiljeni znižati osebne dohodke za maj za osem odstotkov, za junij pa še za dodatnih sedem, tako naj bi bila junijska plača nižja za skupno 15 odstotkov. V naslednjem četrtletju, v juliju, avgustu in septembru naj bi se plače zopet dvignile na prejšnji nivo, v zadnjem četrtletju pa naj bi imeli celo možnost plače dvigniti za približno 25 odstotkov. Vse zaposlene smo o stanju pri izplačevanju osebnih dohodkov obveščali po samoupravnih skupinah, zato ne pričakujemo, da bi zaradi tega prišlo do zastojev v proizvodnji, seveda pa nas skrbi, da bo manjša stimulacija v nagrajevanju povzročila tudi posredno zniževanje delovnega učinka.« V Novolesu je uspelo nekoliko zmanjšati izgube, ki jih povzročajo predvsem izvozni tozdi, nekoliko so tudi zmanjšali zaloge, močno pa jih še vedno tepejo krediti, ki so jih prisiljeni jemati zaradi slabe likvidnosti. To bodo poskušali sedaj izboljšati, zlasti še, ker si več obetajo od sprotnega prilagajanja tečaja dinarja, s katerim sedaj še niso zadovoljni. Letos so izvozili na konvertibilni trg za 7 milijonov in 351 tisoč do- laijev, uvozili pa za milijon in 540 tisoč ndai dinarjev, vendar jih situacija na ameriškem trgu, kamor so do sedaj pretežno V VRTCIH BO ŠE GNEČA NOVO MESTO — Na Vzgojno-varstveno organizacijo Novo mesto so starši do razpisnega roka naslovili 760 prošenj, poleg teh pa so oddali še 160 tako imenovanih evidenčnih prošenj. Zaradi prostorske stiske, ki tare vse vrtce v občini, so odklonili skupno 354 prošenj. VVO Novo mesto zaradi omejevanja družbene porabe kljub tolikemu številu odbitih prošenj ne more plačati dodatnih družinskih varstev k sedanjim 17. Zaradi razmeroma hitre gradnje sosesk v Novem mestu v vodstvu vrtca napovedujejo le še večjo stisko. izvažali, močno skrbi, saj že skoraj niso več konkurenčni. Čeprav ameriškega • Po informacijah, ki smo jih dobili na SDK, je glede osebnih dohodkov marsikje še nejasno. V gospodarstvu so med bolj prizadetimi z znižanimi osebnimi dohodki delavci Novolesa, gozdnega gospodarstva Novo mesto, Trima Trebnje in Iskre Tenela, nekaj manjših pa je tudi v negospodarstvu. Na SDK posebej opozarjajo na zagato, ki lahko nastane zlasti v tistih delovnih organizacijah, kjer imajo kolektivne letne dopuste. Pri teh je lansko poprečje OD v razdobju januar — september celo nižje od razdobja januar — junij. To bi lahko močno prizadelo kakih 6000 delavcev ali kar petino vseh zaposlenih na področju novomeške SDK. trga nikakor ne nameravajo opustiti, se usmerjajo tudi v zahodno Evropo, kije trenutno dohodkovno bolj zanimiva, zlasti pri kopalniški opremi in pomivalnih koritih Kolpa Ker, pripravljajo pa svoje proizvode podražili v aprilu in sicer za 20 do 40 odstotkov. Zmanjšanje prodaje bi lahko imelo za posledico opuščanje nekaterih programov. T. J. Trgovina za pol Maksija Ta mesec prve lopate za blagovnico na Novem trgu? — Brezcarinska prodajalna in varstvo otrok NOVO MESTO — Konec junija bodo predvidoma začeli z deli za gradnjo blagovnice na novomeškem Novem k v aHc. w i i ŽIVE PRIČE PO 55 LETIH — Krajani Gotne vasi so v soboto s proslavo in družabnim srečanjem počastili svoj krajevni praznik. To pot so ga praznovali že drugič v spomin na delovanje nekdanjega aktivnega Društva kmečkih fantov in deklet in na prvo tekmo koscev, kije bila na poganškem travniku 15. junija 1933. Srečanja seje udeležilo osem še živečih prič tega društva in dogodka v Gotni vasi. Na sliki: desno sedijo Anton Testen, Lado Avsec, Alojz Kavšek in Franc Kalčič, levo Fanči Dular, Rozka Osolnik, Pavla Brulc in Mici Matko. (Foto: J. Pavlin) Puška ali prava beseda? S posveta rezervnih vojaških starešin na Padežu PADEŽ — Občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin je sklicala v tukajšnji koči 12. junija posvet predsednikov krajevnih organizacij ZRVS, ki sta se ga poleg predstavnikov OK SZDL in OK ZKS Novo mesto ter občinskega sekretariata za ljudsko obrambo in VP 1394 Novo mesto udeležila tudi general Alojz Hren in sekretar predsedstva RK ZRVS Slovenije Jakob Čeme. srečuje z odpori in tako bo, dokler ljudje izobraževanja s področja ZRVS ne bodo pojmovali kot del kulture. Spoznavanje vojaških veščin namreč ni zgolj priprava trgu, tako vsaj napovedujejo pri Pionirju. Najprej bodo do konca zgradili komunalno infrastrukturo, med drugim kanalizacijo, in potem dopolnili obstoječo dokumentacijo z veljavnimi predpisi. V Pionirju zaenkrat menijo, da jim gradbenih del ne bo treba prekiniti in da bodo po prvi fazi takoj prešli na samo trgovino, ki naj bi jo potem dokončali do konca 1990. Celotna blagovnica naj bi stala po izračunih iz letošnjega marca okrog 11 milijard dinarjev. Ceno bo pokril Pionir z lastnimi sredstvi in drugimi viri, v letošnjem planu pa je že namenil za blagovnico 4 milijarde dinarjev. To in podatek, da so do konca leta 1981 vložili v pripravo zemljišča na Novem trgu 41 milijonov, govori o trdnih namenih, da bi uredili Novi trg, čeprav je res, da so enega od samoupravnih sporazumov o tem podpisali že oktobra 1979. Zdaj je za blagovnico urejena investi-cijsko-tehnična dokumentacija do faze »projekta za izvedbo«, zato je bolj ali manj znana tudi končna podoba trgovine. Z okrog 7.000 kv. metri bruto površin bo nekaj manjša od polovice ljubljanskega Maksimarketa, pod streho pa naj bi med drugim vzela bančno izpostavo, turistično agencijo, brezcarinsko in konsignacijsko prodajalno, običajno prodajalno z blagom široke potrošnje in prostor, kjer bodo strankam v času nakupa varovali otroke. Obiskovalci trgovine bodo lahko parkirali avtomobile na podzemskem parkirišču, kjer bo 344 prostorov, ali pred trgovino, kjer bo prostora za nekaj deset vozil. L. M. MALI PODLJUBEN — Medtem ko se v vzhodnem delu krajevne skupnosti Birčna vas dela za postavitev telefonske centrale bližajo kraju in so glavni zemeljski kabli položeni, pa so v zahodnem delu te krajevne skupnosti že zapeli telefoni. V soboto so ta pomembni dogo- dek, kije kraje v vznožju ljubenske-ga hriba povezal s svetom, proslavili s kulturnim programom, podelitvijo priznanj in pohval ter z vrtno veselico pri gasilskem domu v Malem Podljubnu. »Telefoni so zazvonili v 44 gospodinjstvih v naseljih Vrh pri Ljub-nu, Mali Podljuben, Petane ter Gornje in Dolnje Mraševo,« pravi predsednik gradbenega odbora za ta del krajevne skupnosti Marjan Ilar mlajši. »Delati smo pričeli pred kakim letom in pol in lahko rečem, da je bilo zanimanje za telefon izredno veliko, saj je sedaj pokritih 1 ) Marjan Ilar ml. kar 97 odstotkov vseh gospodinjstev. Tudi udeležba pri delovnih akcijah je bila dobra. Položili smo kar 14 km kablov, polovico v zemlji, polovico po zraku. S sovlaganjem smo na telefonski centrali v Straži, kamor smo priključeni, rezervirali petdeset priključkov, tako da so naše možnosti sedaj domala zasedene. Celotna investicija je stala približno 3 milijarde starih dinarjev, vsak interesent pa je prispeval 75 milijonov starih dinarjev ter 50 delovnih ur, tisti, ki imajo napeljan kabel po zraku, pa še telefonske drogove. Kabli so dovolj zmogljivi za nadaljnjo rast naselij, žal pa so zmogljivosti centrale že zasedene in brez dodatnega vlaganja novih interesentov ne bomo mogli priključe- vati. Sedaj nas čaka še nekaj krajših asfaltiranj ter ražširitev ceste do Ve- likega Podljubna, na vodovod, ki bi bil na tem' koncu tudi zelo potreben, pa bomo morali žal še nekaj časa počakati.« Na slovesnosti so člani gradbenega odbora ter Novoles, PTT Novo mesto, KS Straža in občinski sekretariat za ljudsko obrambo dobili priznanja za sodelovanje, pet najbolj pridnih krajanov pa posebne pohvale. T. J. Vsi se ne veselijo počitnic Občinski IS o porastu brezposelnosti NOVO MESTO — Ker bo z zaključkom šolskega leta naraslo število nezaposlenih, bomo na problem generacijskega priliva opozorili vodilne organe v organizacijah združenega dela. Kam z dodatnimi brezposelnimi, bodo skušali odgovoriti še ta mesec tudi na seji zbora združenega dela novomeške občinske skupščine v okviru razprave o gospodarjenju. Ugotoviti je treba, ali je mogoče z razpoložljivo tehnološko in strojno opremo začeti z delom v manjših proizvodnih enotah, ki bi jim bili osnova inventivni programi in zamisli. Tovrstne programe naj bi zbrala občinska raziskovalna skupnost v sodelovanju z medobčinsko gospodarsko zbornico s posebnim javnim natečajem. Razen novih načrtov naj bi vzeli v precep tudi stare investicijske programe in ugotovili, koliko ljudi se lahko na novo zaposli na račun predvidenih vlaganj. Vsakemu od dejavnikov v zaposlovanju pa mora biti jasno njegovo opravilo pri iskanju novih delovnih mest, kar mora jasno začrtati program o tem. Tako so se pred dnevi odločili v novomeškem občinskem izvršnem svetu, ko so pretresali letošnji načrt zaposlovanja v občini. Sicer so nanizali še nekaj predlogov, od teh, da bi zaposleni od svojih osebnih dohodkov nekaj odrinili namensko za nova delovna mesta, do tistih, da bi pripravnike plačevali z minimalnimi zneski, kar praktično pomeni, da bi jim razen socialnega zavarovanja zagotavljati še malico. L. M. , JAME SOZE OTOČEC — Krajevna skupnost očitno namerava prepustiti cesto Otočec — Paha gozdnemu gospodarstvu. Jame za pogozditev so že narejene. V VENDARLE NEKAJ — Novo mesto bo odslej prijaznejše za invalide. Prejšnji teden so na vseh prehodih za pešce odstranili dele robov na pločnikih in jih priredili za dovoz z invalidskimi vozički. Tone Miklavčič iz Gotne vasi je že preizkusil novost. Sedaj so na vrsti še trgovci, da invalidom olajšajo dostop v svoje lokale. (Foto: T. Jakše) na vojno, saj vojna ni le boi. ampak je nil Cei skupek vseh nesreč, je menil Černe. • General Hren je menil v zvezi s priprtjem Janše, da smo zadevo skrajno spolitizirali. Ne smemo pa dovoliti, da bi to postalo naš glavni problem, zaradi katerega ne bi videli pomembnih družbenih problemov, je pozval navzoče. Izrekel je vse priznanje OK ZRVS Novo mesto. Po Černetovi oceni je nedeljski posvet eden od dokazov prenove starešinske organizacije, s prenovo pa si bo ta organizacija utrla širšo pot v družbo. Zdaj se še Razpravljalci na posvetu so soglašali, da morajo sestavljalci šolskih programov skrbneje načrtovati obrambne krožke in dneve, »čeprav šolam ni preveč ljubo, da organizirajo obrambne krožke«. To bo poživilo starajočo se organizacijo. Razen tega naj bi jo krepili s skrbno izbiro mladih za šole rezervnih oficiijev. V razpravah so nekateri obžalovali pomanjkanje pripomočkov, npr. orožja pri delu v obrambnih krožkih, medtem ko je nekaj navzočih videlo večjo vrednost v idejnem izobraževanju kot v razstavljanju pušk. Vsi pa so poudarjali, da bi morali delovne člane ZRVS bolj spodbujati, morda z ekskurzijami, saj »z golimi predavanji ne naredimo zadovoljnih obrazov«. L. M. Beti pred svojimi konkurenti Zelo uspešna prodaja Betine pomladno-poletne kolekcije METLIKA — Poletje se še začelo ni, v konfekcijskih tozdih Beti pa so že pred časom končali proizvodnjo pomladno-poletne kolekcije. In ne samo to, tudi prodaja te kolekcije gre že h koncu, tako da že lahko ocenjujejo uspešnost te pomembne sezonske kolekcije. modelov. V Beti ocenjujejo, da bo zaradi zadnjih ukrepov prišlo do težav pri prodaji na domačem trgu, A. B TERITORIALNA OBRAMBA — Prejšnji teden so se na športnem igrišču na metliškem Pungartu zbrali pripadniki enote teritorialne obrambe iz metliške občine in od tam odšli na večdnevno usposabljanje. (Foto: A. Bartelj) V nasprotju od lanskoletne, ko sta jim prodajo močno znižala dva huda vremenska šoka, so v Betini konfekcijski skpnosti, ki združuje pet konfekcijskih temeljnih organizacij s skupaj 1150 zaposlenimi, s prodajo letošnje kolekcije zelo zadovoljni. Ne samo, da so se artikli iz letošnje pomladno-poletne kolekcije prodajali veliko bolje kot lani, ampak je prodaja za petino presegla načrtovano. Očitno je Beti tak uspeh dosegla tudi ali predvsem zato, ker so tržišču ponudili tisto, kar je to letos hotelo, in to glede modelov, izbora, modnosti, poleg tega pa so tudi glede kvalitete in rokov domači trg obravnavali tako kot tuji. Z modnostjo, široko izbiro, kakovostjo in vse to ob pravem času so si pridobili zlasti tisti krog potrošnikov, ki se radi oblačijo po zahodni modi in splošni padec kupne moči skorajda ni vplival na njihovo prodajo te kolekcije, v kateri je okoli 400 modelov, največ, okoli 150, modelov kopalk. 3 tako strategijo pa so dosegli tudi višje cene kot njihovi konkurenti. Poleg kopalk so se zelo dobro prodajali artikli iz bombaža, povečuje pa se tudi prodaja otroških modelov. Letos so prvič dali na trg obleke, krila in komplete iz lahkih bombažnih pletenin, kar se je izkazalo kot dober posluh za modne smernice, saj so bili ti artikli razgrabljeni. Prodaja gre najbolje v Sloveniji z Istro, sledi Dalmacija in notranja Hrvaška, največji porast prodaje pa so zabeležili v Beogradu, kjer so letos prodali kar petino vse svoje proizvodnje te kolekcije. Ker je bil do devalvacije dinar precenjen, so v Beti izvoz omejevali, da ne bi izvoz postal nerentabilen, kajti tudi pri izvozu gledajo na dohodek, ne pa le na statističen prikaz. Niso pa zmanjšali izvoza njihovih osnovnih in izvozno strateških artiklov, kot so kopalke in telovadni dresi. Po nemških podatkih je Beti največji klasični izvoznik kopalk iz Jugoslavije, saj nanjo odpade kar 40 odst. vsega čistega izvoza kopalk iz Jugoslavije v Nemčijo. Sedaj v konfekcijskih tozdih Beti že teče proizvodnja kolekcije jesen — zima in prednaročila so precej večja kot prejšnja leta. Tudi pri tej kolekciji so trgovci gledali predvsem na modnost USPEŠNA KOLEKCIJA OBVESTILO Skupnost borcev 15. udarne divizije NOVJ vabi borce in borke Gubčeve brigade, Cankarjeve brigade, 12. brigade, 15. Belokranjske brigade, L artilerijske brigade, Belokranjskega odreda, Dolenjskega odreda, jurišnega bata- ljona 15. udarne divizije NOVJ, Že železničarske brigade, italijanske brigade »FONTANOT«, da se udeleže svečane proslave v počastitev 45. letnice ustanovitve 15. udarne divizije NOVJ. Zbor borcev in bork bo v soboto, 18.junija 1988,od9.do 10.30 pred Domom JLA v Novem mestu. Ob 10.30 je odhod borcev in bork v Ragov log, kjer bo zaključna sklepna prireditev. V slabem vremenu bo ta zaključna prireditev v športni dvorani MAROF v Novem mestu. Posebnih prevozov ne bo! Za prevoz naj se vsi udeleženci pos-lužijo vlakov in avtobusov. V Domu JLA bo 18. junija 1988 tudi informacijska pisarna od 9. do 10.30 in dajala potrebne informacije vsem udeležencem. Pričakujemo čim večjo udeležbo. Skupnost borcev 15. udarne divizije NOVJ Novomeška kronika FORD — Pred občinsko stavbo na Novem trgu 6 je pred dnevi v zgodnjem dopoldnevu bentilo nekaj delovnih ljudi in občanov. Nezadovoljni krajani tokrat izjemoma niso klicali strele nad moštvo v stekleni hiši oblasti, marveč nad nepoznanega jim šoferja skoraj belega forda ascor-ta. Nesrečnež seje bil namreč očitno v silni prostorski stiski na parkirišču pred občino naredil francoza in parkiral vozilce sredi ceste in vsem odhajajočim nepreklicno zaprl pot. Na fordovi tabili je pisalo NM 625-98. STRELIŠČE — Na nedeljskem občinskem posvetu rezervnih vojaških starešin je eden od navzočih sodil, daje krona celoletnega usposabljanja vojaškega rezervnega poveljniškega kadra bojno dejstvo-vanje. Mnogi od zbranih so grenko ugotovili, da v občini ni niti enega verificiranega strelišča. DRVA — V teh dneh so na Gozdnem >ospodarstvu občani lahko vplačali drva, ci sojih že naročili pred časom. Mnogi so bili na tem, da bi od naročil enostavno odstopili, saj jim je postalo vroče ob visoki ceni, vendar pa se jih je lotila vročina šele pred blagajno, ker GG v svojih obvestilih naročnikom ni predočil zasoljenih zneskov, čeprav bi dober trgovec to gotovo storil. a Tudi politična smrt ni več taka kot nekoč, je rekla ena gospa, ko je slišala, da je nekdanji novomeški župan Boštjan Kovačič med kandidati za programski svet dolenjskih občin. V času od 2. do 8. junija 1988 so rodile: Dragica Šuštaršič iz Straže — Gregorja, Marija Povše iz Velikih Poljan — Francija, Nevenka Drčar z Gomile — Tino, Zvonka Verdnik iz Ručetne vasi — An- -Ši- drejo, Ljubica Aščič iz Črnomlja muna, Marinka Vozelj iz Srednika — Anjo, Marija Starešinič z Zilj — Robija, Ljuba Bevanda iz Srednjega Globodola Evgena, Marija Pust iz Mačkovca pri Dvoru — Jasmino, Vesna Vojnovič z Rakovnika — Matica, Jožica Škoda iz Nove gore — Gregorja, Mateja Jerič s Potoka — Matevža, Mlada Priselac iz Kamanja — Tomislava, Ivanka Hrovatič iz Koroške vasi — Ireno, Vida Cerovšek z Rake — Tadejo, Jožica Miklavčič iz Gor. Brezovice — Ano, Brigita Žnidaršič iz Šentjerneja — Matija, Marinka Lobe iz Grandič brega — Anito, Jožefa Štukelj iz Doblič — Tomaža, Martina Matoh iz Če-rkelj na Gorenjskem — Anžeta, Marija Zorec z Vrtače — Vesno, Marija Kerin z Lomna — Alenko, Damjana Žabkar iz Kržišč — Anjo, Jožica Rezelj iz Mirne peči — Anžeta, Marjetka Žagar iz Jerneje vasi — Darjo, Greta Ivanovič z Zilj — Matejo, Biserka Kosič iz Polja — dečka, Marta Bedene iz Zaloke — deklico, Sena-da Kadribašič iz Črnomlja — dečka. IZ NOVEGA MESTA — Zvonka Mehak-Jakopin s Ceste herojev 64 — Jerico, Tatjana Zaletelj iz Ulice Slavka Gruma 5 — Manco, Milka Šišarica, K Roku 96 — Darka. Čestitamo! Sprehod po Metliki LJUBLJANSKA SEMENARNA ureja v Živkovičevi hiši prodaja ilgi živkovičevi hiši prodajalno, vendar dela trajajo že malce predolgo. Ljudje se sprašujejo, ali ni denarja ali so delavci cepljeni proti hitrosti ali pa kdo nalašč zavlačuje z adaptacijo, ker se boji konkurence. Če j e vmes slednje, bi bilo dobro potipati koga, ki je za takšne in to zadevo odgovoren. VSE VEČ JE DELOVNIH ORGANIZACIJ, ki pridejo prodajat svojo robo v druge delovne organizacije. Tako tudi v Beti. Sindikat te delovne organizacije je sklenil, da takšne prodaje ne smejo biti v restavraciji, ampak zunaj pri vratarnici. Prodajalci dajejo največkrat robo na obročno odplačevanje brez obresti, posamezni delavci iz Beti pa so se že tako zado- lžili, da jim ostane ob dvigu osebnega dohodka le malo cvenka za celomesečno preživetje. PRI SOCIALISTIČNI ZVEZI so ugotovili, daje po Studiu D vse premalo novic iz Metlike. Da bi zadevo izboljšali, so določili dopisnika. To popularno, a zahtevno nalogo so zaupali Matjažu Rusu-Tjažiju, piscu predvolilnih govorov, nesojenemu in samozvanemu metliškemu županu na volitvah 1990. leta. Koliko bo Tjaži produktiven, pa bodo lahko presodili poslušalci tega dolenjskega »kričača«. BO GOSTILNIČAR ASANI NUHI tudi letos gospodaril na metliškem kopališču, se sprašujejo Metličani in drugi krajani, ki se hodijo julija in avgusta namakat v Kolpo na metliškem kopališču. Črnomaljec Asani Nuhi je imel lani in še nekaj let nazaj v najemu bife Breza. Skrbel je za jedačo in pijačo pa še za to, da so lahko tujci, željni počitka v Metliki, prespali pod svojimi šotori ali v vikend prikolicah. Kaj pa, če bo letos Golf Turist to drugače uredil. Kar naj, samo vse skupaj naj bo pravočasno! j IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Črnomaljski drobir DRAGINJA — Prirediteljem jurje-vanja je šlo letos vse po sreči in tudi vreme jim je bilo vse štiri dni naklonjena. Gledalci so v velikem številu obiskali številne nastope in prireditve. Že po navadi jih je bilo največ na sobotnem kresovanju, a čeprav so ostali pozno v noč, gostinci niso naredili takega prometa kot so si obetali. Razlog so seveda visoke cene. Pečenko so sekali po 22.000 dinaijev kilogram, domače vino točili po 700 starih jurjev, pivo je stalo 200jurjev. Tudi s prodajo vstopnic so bile težave, saj je precej obiskovalcev v jurjevanjsko drago prišlo mimo »uradnih« poti. MIRNA GORA — Edini planinski dom v Beli krajini na Mirni gori je spet odprt. Pred kratkim je dom od črnomaljskega planinskega doma vzel v najem gostinec Vojko Horvat. Planinci, izletniki in ostali ljubitelji tega lepega konca Bele krajine upajo, da bo novi najemnik zdržal dlje kot prejšnja, ki sta bila iz novomeškega konca. PODPREDSEDNIK — Jože Stegne, delavni in zagreti predsednik Turističnega društva Vinica, je bil pred kratkim izvoljen za podpredsednika Turistične zveze Dolenjske. Ker kandidat za predsednika ni hotel prevzeti te funkcije, je Viničan Jože do izvolitve novega predsednika »vrhovna turistična oblast« Dolenjske. Poleg tega je tudi član izvršnega odbora Turistične zveze Slovenije. Jože, ki za razvoj turizma v Beli krajini uspešno dela poleg službe, je za to naredil več kot marsikateri poklicni turistični birokrat. Prave ljudi na prava mesta! VESELICE — Letos je opaziti, da ni več toliko veselic kot prejšnja leta. Očitno so ukrepi udarili tudi po veselju. Gasilci iz Zilj pa niso obupali in za to soboto pripravljajo veliko veselico v tem lepem obkolpskem kraju. Računajo, da bo poleg ostalega, kar spada na veselice, ljudi privabil tudi bogat srečelov, predvsem pa pojava in oster jezik Nele Eržišnik-Marice Hrdalo. Drobne iz Kočevja VPRAŠALNIK O KTV — Vprašalnik o kabelski televiziji bodo te dni prejeli kot prilogo Kočevskih novic občani na območju mesta Kočevje in v nekaterih naseljih na območjih KS Rudnik-Šalka vas, KS Ivan Omerza Livold in KS Stara cerkev, se pravi tam, kjer bo možen dober sprejem KTV. Z vprašalnikom želi odbor za pripravo KTV zvedeti, če je med občani interes za to novost in kolikšen je. NASLOVNIK NEZNAN — Poštarji imajo veliko težav z dostavljanjem poštnih pošiljk naslovnikom, če na pošiljkah ni pravega naslova ali pa je naslov pomanjkljiv. Včasih so se trudili in dostavljali tudi take pošiljke, a je prihajalo tudi do raznih nevšečnosti, ki se jim zdaj izognejo tako, da napišejo na pošiljko »Naslovnik neznan«. Občani so gotovo zadovoljni, če zaradi tega ne dobijo pošiljk, kot so računi, sodne, vojaške in razne uradne pošiljke, nevščeno pa je, če upokojenec zaradi tega ne dobi pokojnine, češ daje naslovnik neznan. PONOČI NI MIRU — Precej občanov v raznih vaseh negoduje, ker ponoči ni miru. Vznemirjata jih glasba in hrup iz nekaterih gostišč ali okoli njih. Zaradi takih razmerje bilo na občinsko skupščino naslovljenih več delegatskih vprašanj. Odgovor nanje je, da so za javni red in mir dolžni skrbeti predvsem lastniki lokalov, nadzirajo pa ga miličniki in tudi sveti krajevnih skupnosti, ki naj prijavljajo kršitelje inšpekcijam, te pa jih bodo predlagale za kaznovanje. CESTA NI PARKIRIŠČE — Tako menijo Goričevljani in protestirajo, ker je magistralna cesta v bližini gpstilne Ribničan ob petkih in sobotah tudi do pol kilometra daleč pravo parkirišče za obi-skpvalce diska. Pravijo, da jih gostišče ne moti, pač pa parkiranje, ki ogroža varnost, in tudi dejstvo, da avtomobilisti obračajo svoje jeklene konjičke kar po travnikih in njivah. ZAGOTOVITI PREGLEDNOST — Občani v Dolenji vasi so se končno sporazumeli o prometnem režimu na križišču magistralne ceste s cesto za Lipovec in Dolenjo vas. Zavrnili so predlog, da bi križišče prestavili na varnejše mesto. Sklenili pa so, daje potrebno na kritičnem odseku odstraniti drevje in druge objekte, ki ovirajo preglednost. Trebanjske iveri POTEPUŠKI PSI — Dolenjski veterinarski zavod se nadvse zavzeto bojuje zoper steklino. Novomeščani so se zadnjič temeljito lotili tudi odstranjevanja potepuških psov v romskem naselju pri Račjem selu. Veterinarski higienik je s šibrovko dodobra prerešetal tudi kombi poglavarja naselja Matije. K sreči nihče ni bil ranjen, tudi higienik je odnesel celo kož.o, čeprav je hudo vznemiril Rome. Nadaljevanje zgodbice je v rokah pristojnih organov. . VIO (NE)POTREBEN — Ob ustanovitvi VIO (Vzgojno—izobraževalna organizacija) Trebnje je bil govor, da bo to oeneje, bolje, podatki pa kažejo drugačno Podobo. »VIO je nadgradnja brez posebne funkcije, nikoli mi ni bilo jasno, zakaj potrebujemo VIO,« smo slišali iz ust različnih razpravljalcev v predsedstvu občinske konference Socialistične zveze. V zagovor VIO pa je Štefan Kamin opozoril, da je takšna pač organiziranost, ki pa jo skušajo čimbolj poenostaviti. »Zakaj mora osnovna šola Veliki Gaber delati 4 periodične obračune? Predstavnik SDK je dejal, da zato, da ima Služba družbenega knjigovodstva kaj delati,« je povedal Kamin. S J PONOVNO O POROČILU RIBNICA — V Ribnici je te dni slišati nekatere različne razlage o nedavni zavrnitvi poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja na zadnji seji družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Ribnica. Za pojasnilo smo zaprosili predsednika občinske skupščine Franca Lapajneta, ki je povedal: »Po mnenju delegatov je bilo poročilo presplošno. Taka ugotovitev je bila tudi za poročilo sodišča združenega dela. Vendar je predstavnik slednjega bil na seji in je ustno dal potrebna pojasnila in dopolnitve, družbene pravobranilke samoupravljanja pa zaradi bolezni ni bilo. Prepričan sem, da zapletov ne bi bilo, če bi pravobranilka lahko prišla na sejo in bi dala zahtevana pojasnila. Ker poročila ta zbor ni sprejel, ostala dva pa sta ga, pomeni, da ni bilo sprejeto.« Pri sekretarju občinske skupščine Bogu Abrahamsbergu pa smo zvedeli, da bo to poročilo ponovno na dnevnem redu zborov občinske skupščine že na prihodnji seji, ki je načrtovana za konec junija STARO ZDRAVJE PODPRESKA — V Podpresko pripeljejo sveži kruh le tri-kral na teden, in to vedno žele po malici v osnovni žoli. Tako jedo šolarji vsak dan star kruh. Izgovor, da vsakodnevna dostava in ob primernejšem času zaradi slabe ceste ni možna, ne drži več, saj je cesta asfaltirana. Seveda je pri roki že nov izgovor: star kruh je bolj zdrav. Javne razprave o bodoči avtocesti Obravnave v 6 KS TREBNJE — Zaradi gradnje avtoceste na odseku Višnja gora — Bič — Hrastje, ki poteka 7470 m skozi trebanjsko in 3380 m skozi novomeško občino, morata obe občini dopolniti svoje planske listine. Kot je dejal predsednik IS SO Trebnje Maks Kurent na seji predsedstva O K SZDL v Trebnjem, je odprtih še precej vprašanj. Pod nobenim pogojem * pa Trebnje ne more biti obvoznica, ampak je treba pred začetkom del na avtocesti zgraditi obvoznico. Ciril Pungartnik iz občinske cestno-komunalne skupnosti pa je menil, da je treba biti zelo pazljiv, ker obvoznice zelo veliko stane- • SO Trebnje je 8. junija sprejela programsko zasnovo — predlog za dopolnitev družbenega plana občine Trebnje in sprejela sklep o javni razgrnitvi oz. obravnavi. Na sedežih krajevnih skupnosti bo v času javne razgrnitve, ki bo trajala 30 dni, tudi knjiga pripomb. Javne obravnave bodo 27. junija ob 17. uri v KS Veliki Gaber, ob 19. pa v KS Šentlovrenc; 28. junija ob 17. v KS Velika Loka in ob 19. uri v KS Štefan; 29. junija ob 17. pa v KS T rebnje in ob 19. uri v KS Dol. Nemška vas. Ljudje bodo lahko spraševali tudi projektante, cestarje, kmetijce, vodarje, ribiče, lovce in druge goste. jo. Dodal je, da je Andrej Levičnik iz republiške skupnosti za ceste izjavil, da se občine motijo, če mislijo, da bodo z avtocesto reševale svoje probleme. Trebanjci menijo, daje treba v programske zasnove vključiti tudi stvari, za katere bo šele treba najti denar v prihodnosti, p p »Čudeža ne bo« RIBNICA — Že večkrat smo poročali o opuščenem vojaškem stanovanjskem bloku v Majnikovi ulici v Ribnici, za katerega so strokovnjaki in vsi pristojni ugotovili, da bi ga bilo treba porušiti, saj za obnovitev ni primeren. Za ta prostor pa je zainteresirana ribniška osnovna šola, ki bi tu uredila varnejši dostop do šole in šolska igrišča. Vse pa kaže, da — kot je zapisal nekdo na zid opuščenega vojaškega bloka — čudeža ne bo, se pravi, da šola tega zemljišča ne bo dobila. Cenilec, ki ga je naročila občinska skupščina, je namreč ugotovil, da znaša vrednost te nepremičnine 78 milijonov dinarjev, ki bi jih morali pred prenosom na novega lastnika plačati zveznemu sekretariatu za ljudsko obrambo. Gradbena vrednost objekta znaša namreč blizu 31,5 milijona, komunalna opremljenost zemljišča, za kar po zatrjevanju nekaterih odgovornih JLA ni prispevala ničesar, 38 milijonov, zemljišče pa 8,6 milijona dinarjev. Šele ko bo vse to plačano, se zemljišče lahko uporabi za druge namene. »Čudežapa ne bo«, vsaj kmalu še ne. Sklad stavbnih zemljišč namreč tega denarja za odkup nima. Tudi občinska skupščina v svojem proračunu nima denarja za nakup. Vse kaže, da bo zadeva z rušenjem bloka in nove namembnosti počivala še toliko časa, dokler se ne bo zgodil čudež, se pravi, da bodo pri skladu stavbnih zemljišč dobili nekoga, ki bi bil pripravljen plačati zahtevani denar. Kupec pa ne bo osnovna šola, ki to zemljišče že zaradi varnosti šolarjev najbolj potrebuje. J. PRIMC Več bi prodali kot naredijo V črnomaljskem tozdu Gorenja povečujejo proizvodnjo kompresorjev — Ne morejo sprejeti vseh naročil iz tujine — Dodatne zaposlitve_ ČRNOMELJ — Medtem ko se v večini organizacij združenega dela v črnomaljski občini otepajo s težavami v proizvodnji in prodaji, je slika v črnomaljskem tozdu Gorenja Kompresorji povsem drugačna: deia imajo toliko, da ne morejo vsega sproti narediti, povečuje se izvoz, težav s preskrbo z materiali in s prodajo ne poznajo. V prvem četrtletju so sicer naredili malenkost manj kompresorjev za hladilnike in zmrzovalnike kot v enakem lanskem obdobju, ker je imela Gorenjeva tovarna Bira v Bihaču težave. Sedaj se je to uredilo, dobili so več naročil iz Kitajske in Poljske, odpirajo se še novi trgi. »Do sedaj smo proizvajali po 2.700 kompresorjev na dan, sedaj pa bi jih VOLITVE V SSS KOČEVJE — Na zadnji seji zborov in skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Kočevje so za predsednika skupščine ponovno izvolili Filipa Sporčiča, za podpredsednico pa Alenko Masterl. Nadalje so izvolili za predsednika zbora uporabnikov Branka Volfa, za njegovega namestnika Alojza Čampo; za predsednika zbora izvajalcev Bojana Rupnika in za njegovega namestnika Valentina Mavrina. POPRAVEK KOČEVJE — V zadnji številki našega lista je tiskarski škrat zamešal na peti strani fotografiji. Na fotografiji pod geslom »Nad 50-krat darovala kri« poleg dr. Mihe Petroviča ni Mirka Rušta in Mohorja Koželja, ampak je Ivan Nimac, kije tudi že nad 25-krat daroval kri. Za zamenjavo se prizadetim opravičujemo. morali 3.600 ali celo 4.000, kapacitete naše tovarne pa so 3.200 kompresorjev na dan,« je povedal direktor tozda Leo- • Gorenje je z Danfossom že podpisalo pogodbo za proizvodnjo dveh novih tipov energetsko varčnejših kompresorjev, kakršne zahteva zahodni trg, kamor Gorenje največ izvaža svoje hladilnike in zmrzovalnike. Ko bo stekla proizvodnja novih tipov, bodo izdelavo sedanjih v Črnomlju opustili. pold Pucelj. Nekaj časa so se celo ukvarjali z mislijo, da bi število zaposlenih tako povečali, da bi uvedli še tretjo izmeno, vendar se zaradi negotovih 80 LET FOLKLORE V ADLEŠIČIH ADLEŠIČI — Adlešičani štejejo za začetek svoje folklorne skupine dogodek izpred 80 let, ko je njihova skupina nastopila na Dunaju na proslavi ob 50-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa. Ta jubilej bodo proslavili v nedeljo, 19. junija, ob 10. uri, hkrati pa bo to tudi srečanje kulturnih delavcev Bele krajine. V kulturnem programu bodo sodelovali: prosvetno društvo iz Adlešičev, tamburaši iz Gribelj in iz Boljunca pri Trstu. GLASOVANJE PO RIBNIŠKO RIBNICA — Ko 50 glasovali o poročilu družbenega pravobranilca samoupravljanja, so na zadnji seji družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Ribnica od 16 prisotnih delegatov štirje glasovali za sprejem poročila, štirje proti sprejemu, štirje pa so se previdno glasovanja vzdržali. Zanimivo pa je, da štirje delegati niso dvignili roke niti pri glasovanju ZA niti PROTI niti SE VZDRŽIM. To pomeni, da so bili še posebno previdni, saj v današnjih časih nikoli ne veš, če te ne bo zagrabil za besedo kakšen tožilec. P-c Predsednik o referendumu Največ glasov ZA v Lipovščici in Šegovi vasi — Splošna kriza in podražitve niso bistveno vplivale RIBNICA — Franc Lapajne, predsednik občinske skupščine Ribnica, nam je na vprašanje, kako ocenjuje nedavno uspešno izvedene referendume po krajevnih skupnostih ribniške občine, odgovoril: »Referendumi so v vseh krajevnih skupnostih uspeli, najbolj prepričljivo v KS Sv. Gregor in Loški potok, najmanj pa v Dolenji vsi. Na posameznih voliščih je bilo največ glasov ZA, in sicer preko 91 odstotkov na voliščih v Lipovščici in Šegovi vasi. Med 80 in 90 odst. glasov ZA je bilo oddanih še na volišču k s. PRENOVILI LEKARNO — V ponedeljek, 13. junija, so v Kočevju odprli prenovljene prostore lekarne. Otvoritve so se udeležili predstavniki lekarniških in zdravstvenih organov in organizacij iz republike, regije in občin Kočevje ter Ribnica, predstavniki delovnih organizacij s področja zdravilstva in drugi. Kočevska lekarna je delala v sedanjih prostorih, ne da bi bili vmes obnovljeni, dobrih 50 let. Sodobno urejeno lekarno je odprl predsednik občinske skupščine Kočevje Alojz Eržen; lekarno, njeno delo in potek obnove pa je predstavila direktorica Lekarne Zofija Rovan, ki se je tudi zahvalila vsem, ki so kakorkoli pomagali pri posodobitvi prostorov. Na fotografiji: Z otvoritvene svečanosti. Inflacija požre del denarja Vodstvo KS Šentrupert hiti uresničevati program krajevnega samoprispevka Krajani veliko prispevajo in naredijo zlasti za ceste_ Sv. Gregor, na voliščih v Loškem potoku, z izjemo Travnika; v Ortneku; v KS Ribnica pa v Žlebiču. Glasovanje po vaseh je bilo v glavnem odsev lokalnih težav, nesoglasij ali pa uspešnega dela. Več glasov ZA je bilo, kjer krajevne zadeve uspešno urejajo. Ponekod pa so očitno prevladali tudi egoistični interesi, se pravi, da so si svoje zadeve s solidarnostjo drugih uredili, zdaj pa, ko bi sami morali dobljeno povrniti, so oddali večino glasov PROTI ali pa na volišča niso prišli. V primerjavi s prejšnjimi obdobji so ponekod opazna občutna nihanja, se pravi, daje bilo včasih manj glasov ZA, letos pa jih je bilo več, ali nasprotno. Med taka nihajoča naselja sodi Sušje. V Goriči vasi in Prigorici so že v vsem povojnem obdobju glasovalni rezultati slabi. Ni pa povsem razumljivo, zakaj je bilo letos tako veliko glasov PROTI v Nemški vsi in Grčaricah, saj so na primer Grčarice dobile tudi novo trgovino... Sicer pa bodo izid referenduma, ki je bil zelo uspešen, v kratkem ocenili pri občinskem vodstvu SZDL.« ŽLAJPAH ODSTOPIL TREBNJE — Izvršni svet občine Trebnje je po daljši razpravi, ko je obravnaval informacijo o nedavni vaji civilne zaščite v Trebnjem, kjer je skretar sekretariata za ljudsko obrambo Jure Žlajpah na svojo pest v prostorih šole aktiviral 4 dimne škatle, ki so ogrozile zdravje otrok, sprejel večkrat ponujeni in zahtevani odstop Jureta Žlajpaha. Žlajpah svoje zahteve, da odstopi kot sekretar sekretariata za LO in član IS SO Trebnje, ni hotel umakniti, kljub temu da so njegovo delo v preteklosti zelo dobro ocenili. časov niso odločili za to možnost. Sedaj je zaposlenih 160 ljudi, število pa bodo malo povečali, za določen čas bodo zaposlili še kakih deset delavcev. »Delaje sedaj res dovolj, predvidevamo celo, da se bo izvoz naših kompresotjev še povečeval, vendar se iz previdnosti nismo odločili za večje povečanje števila zaposlenih. Če bi se kaj zgodilo in posli ne bi šli tako dobro, bi imeli presežek delovne sile.« Tako pa so le izpopolnili drugo izmeno, če bo treba, bodo delali še ob prostih sobotah, delajo pa tudi nadure. »Računamo, da bomo lahko delali po 3.400 kompresorjev na dan, kar celo že presega zmogljivosti tovarne.« . ... Tovarna Danfoss, po katere licenci v Gorenju izdelujejo kompresorje za hladilno tehniko, je ta tip kompresorja, ki ga proizvajajo v Črnomlju, prenehala delati in njihove prejšnje kupce usmerja v Gorenje. Gre za kompresorje, ki so sicer energetsko »požrešnejši«, prenesejo pa večja nihanja napetosti in so zato zelo primerni za države tretjega sveta. Ob povečani proizvodnji bodo v črnomaljskem tozdu Gorenja naredili po 75.000 kompresorjev na mesec, od tega jih več kot polovico potrebuje tovarna Gorenja iz Bihača, tako da niti ne morejo sprejeti vseh naročil iz tujine. Ta mesec bodo 25.000 kompresorjev izvozili samo na Kitajsko. A. B. Kostel praznuje FARA — Krajevna skupnost Kostel praznuje vsako leto 22. junija svoj krajevni praznik. V počastitev letošnjega praznika bodo osrednje prireditve pod naslovom »Kostelski kulturni večer« v soboto, 25. junija, in sicer v prosvetnem domu v Fari. Nanje so povabili ugledne slovenske kulturne, javne in družbenopolitične delavce iz Ljubljane in od drugod. Svečanost se bo začela z otvoritvijo razstave Kostelska ljudska noša in razgovorom z dr. Marijo Makarovič. Oboje se bo začelo ob 19. uri. Uro kasneje, ob 20. uri, bosta domači folklorna in tamburaška skupina predstavili kostelske ljudske plese in pesmi. Nastopajoči bodo oblečeni v izvirne kostelske ljudske noše. Za zaključek bo v Kostelu še srečanje, razgovor in tovariški večer. J. P. MODNA REVIJA KOČEVJE — Na ploščadi sredi mesta je bila 10. junija modna revija, ki jo je organizirala kočevska Nama. Na njej so prikazali modele za poletje (vse od večernih oblek pa do oblačil in potrebščin za plažo) in za šport ter rekreacijo. Izmed dolenjskih firm so bili zastopani modeli Laboda, Novoteksa, Lisce, Beti in Trikona pa tudi mnoge druge najbolj znane firme iz Slovenije in Jugoslavije, katerih proizvode prodajajo v Nami. SPORAZUM O VODI RIBJEK — Na zboru vaščanov v Ribjeku, kije bil v nedeljo, 12. junija, sklicala pa gaje (za vasi Ribjek in Mir-toviči) OK SZDL Kočevje, so se dogovorili o oskrbi s pitno vodo. O tem je bilo doslej veliko nesporazumov, ki jih je reševalo tudi sodišče. Zdaj je vsak nekoliko popustil in bo pol sodnih stroškov plačala KS Osilnica, pol vaščani, Hydro-vod Kočevje pa bo krajanom odpisal vodarino za nazaj. Z letošnjim letom bodo plačevali vodarino krajani Rib-jeka, krajani Mirtovičev pa s prihodnjim letom in to po vodomeru ali pa pavšalno. Hydrovod bo do leta 1990 dokončal večino potrebnih del za Ribjek in opravil analizo vode za Mirto-viče. ŠENTRUPERT — »Ze^pelf krajevni sarfioprčfpevek še nam bo stekel Spomladi 1991, in čeprav se zdi, daje časa dosti, bo treba še zelo veliko postoriti, če hočemo, da bo program samoprispevka v celoti uresničen,« je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Šentrupert Franc Bartolj. V vodstvukrajevne skupnosti pravi- kaže, da bo treba položiti 1900 kva jo, da čutijo izredno močan pritisk krajanov, da bi posodobili ceste, pri čemer je treba takoj dodati, da so načrtovali, naj bi s pomočjo denarja, zbranega s samoprispevkom, tretjino te vsote porabili za izboljšanje cestnega omrežja, drugo tretjino naj bi vaški odbori izkoristili za svoje potrebe, preostali denar pa bi porabili za skupne potrebe v krajevni skupnosti, za društva, pokopališče itd. In čeprav so Šentruperčani lani in letos imeli pri trebanjski komunalni in cestni skupnosti dosti razumevanja za posodobitev lokalnih cest, je ob nenehnem divjanju cen položaj tak, da jim še komaj uspe zagotoviti svoj delež za razširitev cest, kaj šele delež za asfalt. Težave skušajo premostiti tudi s posojili, ki pa so seveda tudi vse prej kot poceni, zato so se morali kot dobri gospodarji sprijazniti, da bodo na začetku leta poravnali lanske dolgove. Pregled obveznosti za leto 1987 dratnih metrov asfalta na Vrhu, 300 v Bistrici, 1000 na igrišču v Šentrupertu, 2000 kv. metrov okoli blokov v Slovenski vasi. Izračunali pa so tudi, da za ceste v Šentrupertu in za okolico šole potrebujejo še 100 ton asfalta. »V Šentrupertu je nujna tudi zamenjava avto- Franc Bartolj: predsednik sveta KS Šentrupert matske telefonske centrale za 400 številk. Stara ATC, ki so nam jo pripeljali z Mirne pred štirimi leti, tudi po mnenju strokovnjakov ni za drugam kot za na odpad. Toda čeprav smo si že v preteklosti tako rekoč sami zgradili krajevno omrežje in naložbe v razširitev telefoni- • V krajevni skupnosti Šentrupert bi za uresničitev letošnjih načrtov potrebovali vsaj 640 milijonov dinaijev. Dobršen del te vsote naj bi porabili za posodobitev krajevne ceste Bojanka (1200 kv. metrov), za Škovec (600 ton) ter Hrastno in Hom. Dolgoletna želja in potreba krajanov je, da bi v Šentrupertu uredili sodobnejšo, bolje založeno trgovino, pri čemer bi morebiti lahko rešili tudi vprašanje ustreznih prostorov za KS. je pomenijo več kor 200 milijonov dinarjev, pri čemer PTT Novo mesto ne prispeva niti dinarja, nas boli, ker Novomeščani stojijo preveč ob strani, kot da se jih vse skupaj prav malo tiče,« pravi Bartolj. P. P. SLOVO — Ob odhodu v pokoj so Jožetu Godnjavcu, podpredsedniku trebanjskega občinskega izvršnega sveta in direktorju uprave za družbene prihodke (na sliki desni), pripravili tovariško slovo. Predsednik IS SO Maks Kurent seje Godnjavcu zahvalil za dolgoletno vestno delo v občinski upravi, novi direktor davkarije Jože Rebolj pa je svojemu predhodniku izročil spominsko darilo — umetniško sliko. (Foto: P. Perc) IZ NkŠIH OBČIN IZ NIkŠIH OBČIN [5 V zasebne roke tudi trgovine Z uveljavitvijo sprememb obrtnega zakona se v brežiški občini nadejajo, da se __________bo obrt še razmahnila — Omejitev bo precej manj BREŽICE — V gradivu, ki gaje komite za družbenoekonomski razvoj občine pripravil o posnetku trenutnega stanja drobnega gospodarstva in razvoju do 1990, je zapisano, da bodo poslej še doslednejši pri priznavanju olajšav in zniževanju davčnih stopenj pri začetnikih in pozneje pri naložbah v razširjeno reprodukcijo in da bodo jačali letos ustanovljeni sklad za razvoj drobnega gospodarstva. Sekretar komiteja Jože Patty meni, da je bilo glede tradicionalne obrti že precej storjeno in da se občina po tej plati uvršča na vidno mesto v Sloveniji, da pa gre zdaj razvoj v smeri prestrukturiranja v intelektualno intenzivne dejavnosti. Zakon prinaša z dopolnitvami veliko novosti, s katerimi razširja dosedanje število dejavnosti, in navaja samo tiste, ki niso dovoljene, kot je na primer izdelovanje zdravil, krmil, strupov, eksploziva in še nekatere. Za stanovanjske hiše z delavnicami so v šestih krajevnih skupnostih občine s prostorskimi in iz- Slabe šole — ovira za razvoj obrti Kdaj zniževanje prispe-vkov za sise? BREŽICE — Prvič imamo pravočasno nekaj v rokah, da bomo do sprejetja novega obrtnega zakona v Sloveniji lahko naredili nujno potrebne začetne korake v občini, pravijo Člani obrtnega združenja, ko prelistavajo gradivo o obrti. Resda je to predvsem posnetek stanja, vendar ta hip zadostna spodbuda za to, da ga skupaj dopolnijo s pripravo konkretnih ukrepov oziroma odlokov, kakršne pričakujejo od občinske skupščine. Zdaj torej ne gre več za načelne, ampak za praktične rešitve ob upoštevanju nakazanih novosti. Obrtniki na primer želijo natanko zvedeti, katere obrti so po odloku o davkih deficitarne, in še naprej vztrajajo pri zahtevi, da se nedonosnim in deficitarnim dejavnostim zmanjšajo prispevki za sise. Pri prodaji na drobno naj spremenjeni odlok navede samo prepovedane dejavnosti, in to čimprej. Največjo pomanjkljivost za bodoči razvoj obrti vidijo v neustreznem šolanju kadrov z zadovoljivim praktičnim znanjem za delo v obrti, zato menijo, da bi morali v gradivu omeniti nujnost spremembe zakona o usmerjenem izobraževanju. Avtoprevozniki in gradbeniki upajo, da bo občinski predpis upošteval večje število zaposlenih, ker jih sedanja omejitev ovira pri prevzemu del in zaposlovanju. DRUŽINA POVHE SE PRITOŽUJE V krajevni skupnosti Studenec so pripravljali referendum, ki naj bi bil 12. junija 1988. V vsaki vasi je bil sestanek, na katerega bi morali biti povabljeni vsi vaščani, vendar v vasi Arto ni bilo tako, saj niso povabili družine Povhe. Na dan referenduma so volišče odprli ob 7. uri zjutraj in bi moralo bili odprto do 19. ure zvečer. V nedeljo so že ob 9. uri prišli k nam, da moramo na volišče, vendar smo jim povedali, da bo prišel sin Franc, ko bo prišel iz službe, ker smo namreč v sporu z lastnikom, kjer je bilo volišče. Ob 14.30 je prišel Franc na volišče, a je bilo že zaklenjeno in s tem so bile volitve tudi že zaključene. Tako smo vsi štirje člani družine izgubili volilno pravico. Ali ima kdo pravico voliti namesto nas? DRUŽINA POVHE Arto 3 a Studenec NA STUDENCU ZELO USPEŠEN REFERENDUM STUDENEC — Nedeljski referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Studenec je zelo lepo uspel. Od 602 volilnih upravičencev jih je za uvedbo 1,5-odstotnega samoprispevka za dobo 5 let glasovalo kar 472 ali 78,4 odst. volilcev, proti pa 19,4 odstotke. Neveljavnih je bilo 0,99 odst. glasovnic, glasovalo pa ni le 1,17 odst. volilcev. Najprej, in sicer že ob 9.15, so glasovanje zaključili krajani Brezovega, ki so vsi glasovali za uvedbo samoprispevka. Glede na to, da lanski referendum v KS Studenec ni uspel, so tokratni rezultati toliko bolj presenetljivi, po mnenju predsednika sveta KS Alojza Pavkoviča pa pomenijo, da so krajani našli v referendumskem programu svoje interese in da so bile priprave, zlasti obveščanje, dosti bolj temeljite. vedbenimi načrti rezervirane površine do 1990, in sicer na območju Jesenic, Dobove, Krške vasi, Bizeljskega, Pišec in Šentlenarta. Ljudje si precej obetajo • Število obratovalnic v brežiški občini vsa zadnja leta sicer narašča, zmanjšuje pa se število zaposlenih na obratovalnico. Najbolj se to pozna v proizvodni dejavnosti. Razlog tega so predvsem velike družbene dajatve in neurejena plačilna politika nasploh. Zaradi tega se najbrž veča tudi število popoldanskih obrtnikov. Med dejavnostmi, ki se zmanjšujejo, sodi tudi avtoprevozništvo. Za prevoznike zmanjkuje dela, z združevanjem v pogodbene organizacije dela, kar do zdaj ni bilo možno, se pa stanje ob smotrnejši organizaciji lahko popravi. tudi od tega, ker bo po novem možno samostojno ali posredno delo na domu, pa tudi od tega, da dopolnilno delo ni več nobena izjema. Ra morju bo letovalo sto brežiških otrok Prijave zbirajo vse os-novne šole v občini BREŽICE — Časi so vedno težji, vendar občinska zveza prijateljev mladine kljub temu zagotavlja možnost za nabiranje moči med počitnicami. Solarji iz brežiške občine bodo tudi tokrat lahko letovali v Savudriji, kjer jim že nekaj let zapored odstopa prostor za eno izmeno ZPM Ljubljana — center. Komisija je naredila razdelitev mest po šolah, ker je število omejeno in je zato bolje, da vnaprej vedo, koliko jih smejo prijaviti. Iz brežiške šole bo letovalo 40 otrok, iz drugih pa manj, ker so manjše. Artiče so dobile 7 mest, Cerklje z Bušečo vasjo 10, Kapele in Velika Dolina po 4, Bizeljsko 7 in Pišece 13. Za tiste otroke, ki jih bodo izbrali za Savudrijo na zdravnikovo priporočilo, bo verjetno prevzela del stroškov občinska zdravstvena skupnost, če doma ne bodo zmogli v celoti plačati stroškov. Jože Patty upa, da je zagotavljanje trajnejših virov za reprodukcijo hkrati pot do večje socialne varnosti delavcev, kijih zasebniki zaposlujejo v svojih delavnicah. Marsikateremu obrtniku se bo odvalil kamen od srca, ker bo zaradi sezonskega dela ali rokov v kooperacijskih pogodbah lahko sprejel vsaj občasno na delo več ljudi. Z uveljavitvijo sprememb se odpirajo nove možnosti tudi za trgovino na drobno v zasebnih rokah, saj trgovske organizacije ne bodo silile tja, kjer ne zaslužijo niti za kruh. J. TEPPEY KRVODAJALCEV SPET PREMALO BREŽICE — Junijska krvodajalska akcija v brežiški občini ni izpolnila pričakovanj. V dveh dneh bi ekipa transfuzijskega zavoda lahko sprejela 500 prostovoljcev, odzvalo pa se jih je komaj 287. Komisija za krvodajalstvo pri občinskem odboru Rdečega križa bo poskušala ugotoviti razloge za nezainteresiranost občanov. Premajhna prizadevnost organizacij, ki pomagajo Rdečemu križu pri zbiranju darovalcev krvi, je najbrž že eden od njih, včasih pa aktiviste prehiti tudi čas. KS KRŠKO PRAZNUJE KRŠKO — Krajevna skupnost Krško je za letošnji krajevni praznik organizirala vrsto prireditev, s katerimi so začeli že 10. junija in bodo z njimi končali 26. junija. Od petka do srede se je zvrstilo že več športnih prireditev, jutri, 17. junija, ob 17. uri pa bo slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in vodstev družbenopolitičnih organizacij. Na seji bodo podelili bronaste znake OF in plakete krajevne skupnosti Krško. Ob 18.30 bodo odprli nove prostore Valvasoijeve knjižnice v prenovljenem kapucinskem samostanu, kjer bo tudi Me PZ Consortium Musicum, zvečer ob 20. uri pa bo promenadni koncert pihalnega orkestra TCP Djuro Salaj pred Delavskim kulturnim domom Edvarda Kardelja. V soboto, 18. junija, bodo pri stadionu Matije Gubca predali namenu nova teniška igrišča. V nedeljo, 19. junija, bo ob 7. uri ribiško tekmovanje na Resi. Ob 19. uri bo pred Delavskim domom v Krškem promenadni koncert Malmo Brass Band s Švedske. V petek, 24. junija, bo pred delavskim domom kulturni večer z delavskim pihalnim orkestrom Svoboda Senovo in mešanim pevskim zborom Viktor Parma. V soboto, 25. junija, ob 17. uri popoldne pa bo družabno srečanje krajanov na igrišču Srednje šole Krško. Ženske spet delajo po vzoru babic Pred zanimivo razstavo v Artičah ARTIČE — Ženske v krajevni skupnosti nikoli ne zatajijo, vse organizacije se lahko zanesejo nanje, kadar želijo predstaviti svoj kraj. Obiskovalci se tam dobro počutijo in za krajevni praznik konec junija goste vsakič presenetijo s kako novostjo. Letos bodo pokazale, kaj znajo skuhati in speči, kakšno cvetje gojijo na ‘oknih in balkonih in kakšnih ročnih del se lotevajo ob zimskih večerih. S svojimi izdelki Marija Glogovšek z jerbasom bodo na razstavi sodelovali tudi otroci iz vrtca, šolarji, obrtniki in drugi krajani. Kmetica Marija Glogovšek iz Zg. Obreža ta čas hiti šivati svitke za nošenje jerbasov ali škafov na glavi. Ena redkih je, kiji gre to delo še hitro od rok. Mladi komaj še vedo, da so si babice take blazinaste obroče podlagale na glavo, preden so si nadele škaf z vodo ali jerbas s kosilom za žanjice in kopače v vinogradu. Glogovškova se še spomni, da so v mladih letih na glavi nosile tudi buče z njive. Natolkle sojih, da so trdneje sedele na svitku. Ža vložke uporabi Marija ostanke volnenih jopic in nogavic, nato na zunanji strani svitek preplete s trakovi različnih barv. Najlepši so žametasti, vendar takih dandanes v trgovinah ne najde več. Naredila bo tudi par copat iz ličkanja. Koruzno ličkanje dva dni namaka, nato splete iz njega drobne kitke in jih sešije. J. TEPPEY Stavke ne bodo rešile krize Krški komunisti so razpravljali o najnovejših gospodarskih ukrepih KRŠKO — V krški občini se lahko pohvalijo, da so dosegli celo boljše gospodarske rezultate, kot znaša republiško poprečje, a vzrokov za zaskrbljenost v tej občini ne manjka. Na seji občinskega komiteja ZK so zato skušali kar se le da realno oceniti nove gospodarske ukrepe, hkrati pa so razpravljali tudi o tem, kako se bodo zoperstavili vsem težavam, ki jih je slutiti že sedaj. Prva naloga je vsekakor ohraniti že dolgo znano, da razpolagamo s prece- dosežene proizvodnje. Določen padec je že opaziti v gradbeništvu in lesnopredelovalni industriji, težave pa bodo bržkone tudi v kovinskopredelovalni industriji. Zlasti velika ovira za ohran- • Franc Pipan, sekretar MS ZK za Posavje: Najnovejši gospodarski ukrepi pomenijo določen napredek, vendar pri mnogih ljudeh vzbujajo dvom, ali bodo prinesli uspeh. Doslej namreč niti v eni socialistični državi še ni uspela nobena gospodarska reforma tako, kot je bila zamišljena. Posebno huda preizkušnja bo za vse omejevanje osebnih dohodkov — ti že doslej niso bili visoki — s^j za sedanje težave ni kriva prevelika osebna poraba, marveč investicijska, ki pa ni dala pravih rezultatov. Zato dvomim, da bomo zdržali na tej ravni, pač pa bo potrebno v nove gospodarske ukrepe vnesti določene popravke in v občini poskrbeti za mobilizacijo vseh sil. janje proizvodnje na doseženi ravni bodo likvidnostne težave, ki jih sedaj delovne organizacije dobro premagujejo, vendar se bodo v juliju in avgustu povečale. Čeprav najnovejše omejitve prt izplačilih osebnih dohodkov niso prizadele krških delovnih organizacij tako, da bi morali delavci denar vračati, se vendarle tudi na tem področju napovedujejo težave. Vsekakor realno manjši osebni dohodki ne bodo prispevali k večji spodbudi delavcev. K temu je treba dodati, daje vse manj denarja za izplačevanje socialnih pomoči. V Sloveniji in nasploh v Jugoslaviji je tudi že jšnjimi tehnološkimi presežki delovne sile. Zato bodo morale delovne organizacije v svojih obstoječih programih najti nova dela, s katerimi bodo te delavce zaposlili. Vendar so na seji komiteja ocenili, da ne bi bilo dobro, ko bi prišlo do nadaljnjih zaostrovanj s stavkami in drugimi konflikti. Prav tu pa bo glavno torišče delovanja ZK, ki pa vseh bremen ne bo mogla sprejeti na svoja ramena. Še bolj kot doslej se bodo morali v odpravljanje težav vključiti poslovodni delavci, člani komiteja pa bodo iz svojih vrst formirali delovne skupine, ki bodo spremljale vsako delovno organizacijo posebej. Komunisti se bodo pogovarjali Posavje nima več denarja za razvoj Dobri kadri odhajajo BREŽICE — Vsesplošna zmedenost kot prvi rezultat ukrepov zveznega izvršnega sveta v Posavju kaže, da v mnogih delovnih kolektivih nanje niso pripravljeni in da se morajo šele učiti tržno razmišljati in gospodariti. Gospodarstveniki in predstavniki družbenih dejavnosti so v pogovoru z delovno skupino izvršnega sveta SRS, ki jo je minuli teden vodil Milan Kneževič, menili, daje bila devalvacija v nekaj dneh izničena, da vhodni stroški nenormalno naraščajo in da se pri oblikovanju cen še vedno poraja preveč omejitev. Najboljši kadri zapuščajo kolektive in odhajajo v drobno gospodarstvo. Tako o razvoju sploh ne razglabljajo več, vlak za preusmeritev pa bo tudi vsak čas odpeljal. Kljub vsemu ponekod menijo, da je zdajšnje stanje boljše od tistega, ko so zaradi zamrznjenih cen razmišljali o ukinitvi proizvodnje. Najteže je v pohištveni in kovinskopredelovalni industriji, v gradbeništvu in kmetijstvu. Skoraj vse posavske delovne organizacije imajo težave z likvidnostjo, zato pritiskajo na bančne kredite. V zadregi je tudi banka, ker prav tako nima kvalitetnega kapitala. Za Posavje kot regijo tozdov je značilno tudi njihovo postopno ukinjanje in tako se razvojne funkcije vključno s kapitalom selijo v večje centre. To se ne bi dogajalo, če bi imeli o pravem času na voljo kadre, ki bi bili sposobni razviti take kolektive. Sicer se pa razvoju tudi zdaj ne utegnejo posvečati, ker dobre in slabe zaposluje samo skrb za produkcijo in prodajo izdelkov. V zadregi se znova zatekajo na klirinško tržišče. Marsikje bodo poiskali izhod v zmanjševanju števila delavcev za enak obseg proizvodnje in v brežiški Tovarni pohištva že razmišljajo o tem. Ukrepi zvezne vlade so ta kolektiv zelo prizadeli. J. TEPPEY NOČNO STRELJANJE SEVNICA — Boštanjski in sevniški strelci vabijo 3-članske ekipe 2. julija ob 21. uri na strelišče Izem nad Radno, kjer bodo pripravili tradicionalno nočno streljanje z vojaško puško M-48. Ob prireditvi v počastitev dneva borca bodo poskrbeli, da bo kaj tudi za žejo in za pod zob ter za prijetno razpoloženje. RAZVITJE PIONIRSKEGA PRAPORA BOŠTANJ — Boštanjski gasilci vabijo v soboto, 18. junija, popoldne na slovesnost ob razvitju pionirskega prapora, nato pa tudi na veselico. Poskrbeli bodo za dobro jedačo, točili pa bodo nagrajeni cviček Alojza Zalaščka. Za zabavo bo poskrbel še ansambel Vilija Petriča, ki je v samem vrhu Lojtrce domačih. Novo v Brežicah o vplivu novih ukrepov na gospodarstvo, razvojnih programih, tako pa bodo tudi uresničevali sklepe občinske, republiške in zvezne konference ZK. J. S. NEUPRAVIČENA PREKINITEV DELA SEVNICA — Izvršni odbor sindikata Betona je ocenil, da je bila nedavna 4-urna prekinitev dela delavcev, ki gra-dio Krulejvino na Glavnem trgu v Sevnici, neupravičena in da morajo delavci nadomestiti izgubljene ure. Vodstvo Betona namerava zoper pobudnike za neupravičeno stavko tudi disciplinsko ukrepati in zahtevati materialno odgovornost. Po vsem tem je direktor tozda Karel Makari ponujeni odstop lahko mirne vesti umaknil. 7. RALLY IMPOLJCA — STUDENEC SEVNICA — AMD Sevnica priredi v nedeljo, 3. julija, ob 12. uri že 7. turistični rally Impoljca — Studenec. Sklenili ga bodo na Studencu s spretnostno vožnjo in krajšim preizkusom znanja cestnoprometnih predpisov. Ob 15. uri bo zatem na Studencu tradicionalno srečanje harmonikarjev. AMD Sevnica pa vabi to soboto (18. junija!) člane na enodnevni izlet v Lipico in Predjamski grad. Predvidoma naj bi avtobus izpred stavbe AMD odpeljal ob 6., vrnil pa naj bi se okrog 20. ure. Prijave sprejemajo do petka, 17. junija, na telefon 81-223. Samo sekcija Studenec, ki se vsako leto izkaže pri organizaciji rallyja, je najavila za izlet 20 svojin članov. Država naj nas pusti pri miru _________S posveta o položaju tekstilne industrije v Sevnici_ SEVNICA — »Naj nas država vendar pusti pri miru!« smo slišali že kar malce obupan klic na posvetu o položaju tekstilne in konfekcijske industrije, ki ga je v Jutranjki pripravil sevniški občinski sindikalni svet v pripravah na razšiije-no sejo republiškega sveta ZSS, ki bo 24. junija. Prav delavci Jutranjke so bili glasni v tej zahtevi, češ, naj jih pustijo pri miru, da gospodarijo sami, brez omejevanja cen in osebnih dohodkov, kjer se je še zlasti lani država tako očitno vmešavala. Zadnji udarec zvezne vlade je morala spet prevzeti predelovalna industrija. In kot je lepo nanizal finančni direktor Lisce Brane Ogorevc, sevniški kon--fekcionarji poslujejo s povprečno uspešnostjo glede na Slovenijo, glede na Jugoslavijo pa so po dohodku na delavca dvakrat uspešnejši. Vzrok temu je iskati v večji storilnosti in kakovosti iz- delkov sevniške konfekcijske industrije. To pa je predvsem odvisno od delavcev; če so ti dobri, je moč izbrati dobre programe, ki so seveda zahtevnejši, izdelki pa gredo bolje v denar. Prav zato so v Lisci kar ambiciozno zastavili program kadrovske prenove. V praksi skušajo uresničiti načelo, naj pridejo na ustrezna dela in naloge pravi ljudje. Tudi zato načeloma ne zaposlujejo delavcev z manj kot višješolsko izobrazbo. Ker je v konfekcijski industriji močna uravnilovka, je težko dobiti dovolj PLAČE GOR, PLAČE DOL — Komite za družbenoekonomski razvoj pri občinski skupščini se zadnje čase ukvarja samo Še s preračunavanjem osebnih dohodkov. Če bo šlo tako naprej, ga bodo preimenovali v občinski center za čaranje plač, saj mnogi zanje sploh nimajo denarja. POZIMI BREZ SNEGA, POLETI BREZ SONCA — Smučarska vlečnica Kranjčičeve gostilne na nerazvitem Kozjanskem na Silovcu pozimi ni mogla privabiti nobenega smučarja, ker ni bilo snega, zdaj pa lastnik okleva, če bi sploh dokončal bazen, ko pa ni bilo še nobenega sončnega dneva. Najzanesljivejši je še dis-co, ker ga ima pod streho in ga osvetljuje z umetno svetlobo. VELIKO TEGA BI UKINILI — Kmetje se sprašujejo, zakaj je sploh treba sklicevati toliko ljudi skupaj na seje zadružne zveze in poslovnih skupnosti, če nimajo nobene veljave in vsi samo čakajo na zadnjo besedo od zgoraj. Potovanja v Ljubljano bi si mnogi lahko prihranili, še največji prihranek pa bi bil, če bi neučinkovite organizacije ukinili, saj se prav zaradi tega vpisujejo v novo zvezo kmetov, od katere se nadejajo vsaj nekaj koristi. NESKLEPČNI OB NEPRAVEM ČASU — Zdaj že ni več organizacije, za katero bi vnaprej lahko napovedali sklepčnost, ker članov občinskega sveta ne gane niti obravnava socialne varnosti v občini. Razen tega so bili nesklepčni prav zdaj, ko so nameravali zavrniti gradivo o drobnem gospodarstvu, češ da je samo sebi namen in še ni zrelo za obravnavo na zborih občinske skupščine. Krške novice PA SMO GA PREŽIVELI! — Krški občinski praznik je bil in minil, za nekatere manj, za druge bolj naporno, zdaj pa se začenja turoben vsakdanjik brez zastav, proslav in priznanj. Čeprav smo zapisali, da letos ni bilo kakšnih večjih delovnih zmag, vendarle lahko rečemo, daje občinsko središče s karejem Dalmatinova le dobila podobo, ki so jo glede na svojo slavno preteklost tudi zasluži. Nove poslovne prostore so dobili tudi teritorialci in delavci uprave za notranje zadeve, in te svetle, nove prostore, jim marsikdo tudi že zavida... DREVESA SO, GOZDA PA NI — Iz delegatskih klopi, natančneje iz zbora krajevnih skupnosti krške občinske skupščine, smo dobili glas, ki govori o maratonskih sejah tega zbora. Pogosto se zavlečejo pozno v noč. Dogaja se namreč, da v razpravi razpravljajo tako rekoč o vsaki vaški cesti ali jarku. Seveda je hvalevredno, ker predsednik zbora dopušča take sorte demokracijo in pusti ljudstvo govoriti domala do onemoglosti. Ampak na koncu ima marsikdo občutek, da seje samo govorilo, sklenilo pa nič. Zato bi od delegatov zbora krajevnih skupnosti pričakovali, da se vedejo malo bolj resno, kot se člani, recimo, CK ZKJ ZAPOZNELA, A KRUTA VEST — Ob letošnjem dnevu mladosti so odpeljali malčke iz krških otroških vrtcev na izlet na Sremič. Oh, kako lepo je bilo, kako razigrani so bili malčki! Pa so se užejali in tovarišice so samoupravno sklenile, da jih peljejo na sok v znane Tri lučke. Toda s pijačo ni bilo nič. So rekli tam, da bi malčki preveč umazali prte... Saj bi jih morda res, a vprašanje je, če tako, kot jih kakšni ugledni poslovneži v poznih nočnih urah. ENA POROKA VEČ KRŠKO — Preteklit eden je v krški občini stopil v zakonski stan en sam par, preteklo soboto, 11. junija, pa sta bili v krški občini dve poroki. Na krajevnem uradu Brestanica sta se poročila Lada Radej in Ivan Arnšek, oba iz Krajnih brd. V Krškem pa sta se poročila Mojca Prah in Emil Šober, oba doma iz Breg. Seveda želimo obema paroma na novi življenjski poti obilo sreče. Hkrati pa se moramo opravičiti, ker je v prejšnji številki tiskarski škrat nekoliko spremenil imena. Pravilno bi moralo pisati Jožica Jalovec iz Volovnika in Cvetko Sršen z Blance. Sevniški paberki dobrih strokovnjakov. Res pa je tudi, da jim delavci v proizvodnji v časih, ko nekateri zaslužijo komaj za preživetje, niso preveč naklonjeni. Odklanjajojih z očitkom, češ vi višje ste nas pripeljali v krize, zdaj naj pa spet delavec najbolj zateguje pas! Kljub temu da so, denimo, v Jutranjki število štipendistov v šolskem letu 1987/88 povečali za več kot dvakrat, jim najboljše štipendiste kaj kmalu izpulijo delovni kolektivi v Posavju, ki obetajo boljše plače, zlasti krška Celuloza in SOP. Iz Lisce je šel komercialist na podobno delo v Celulozo in je takoj dobil večjo plačo, kot jo je imel glavni direktor v Lisci, so ponazorili z enim izmed primerov. P. P. KOZE — Mateja Svet, ki bo v soboto dopoldne pri sevniškem taborniškem doni u odprla 3. republiško razstavo ter sejem koz in malih živali, je posebej za to priložnost dala tole izjavo: »Prav mogoče je, da ne veste, koliko lepim doživetjem se je treba odreči za kratkotrajno kariero vrhunske športnice. Kolikokrat bi rada poslušala jutranje petje ptic, opazovala .trkanje' mladih jagnjet, razposajeno poskakovanje kozličev. Pa si od vsega tega lahko privoščim le kakšen kos kozjega sira ali kozarec kozjega mleka.« Kakšen kos kozjega ali drugega sira si bodo v soboto in nedeljo v Hmezadovi začasni trgovini s siri pri Osovnikarju lahko privoščili tudi navadni smrtniki, ne le srebrna Maleja, seveda pa ne smejo pozabiti denarnice doma. UKINITEV ALI REDUKCIJA OBRATA — Delavcem Tovarne konstrukcij v Sevnici matična delovna organizacija Strojna tovarna Trbovlje že nekaj časa ne obeta nič dobrega. Prisilna uprava STT predlaga, seveda le zase, zelo modro rešitev: obrat v Sevnici naj bi se z novim letom osamosvojil, poleg obstoječih osnovnih sredstev pa naj bi »pokasiral« še tudi 1,23 milijarde dinarjev izgube še odtistihmal, ko je bila Tovarna konstrukcij tozd STT. Če sevniška vlada ne bi sprejela take ponujene rešitve, grozi prisilna uprava iz Trbovelj z ukinitvijo obrata ali pa njegovo redukcijo, se pravi, da bodo zmanjšali število delavcev od okrog 150 na okrog 30. Matična delovna organizacija —- STT ponuja zelo malo in se vse bolj obnaša kot mačeha, ki rešuje le svojo kožo. kultura in izobra- ževanje Soareja za A. Podbevška Ob 90-letnici rojstva prvega slovenskega avantgardista »Ali sem večno padajoča zvezda?« »Si, in t voja je tudi cesarska cesta.« A. Podbevšek Trajna delovna skupnost v ustanavljanju Alternative bo počastila spomin na Antona Podbevška, slovenskega in evropskega futurista in nadrealista, ki bi 13. junija letos izpolnil 90 let. Ker njega več ni, praznujmo mi! Podbevšek resda ni napisal veliko, toda tisto, kar je, ga uvršča med najizrazitejše evropske moderniste tistega časa. Slovenska zgodovinska avantgarda, kakor gibanje imenuje literarna veda današnjih dni (naziv se mi zdi nekoliko ponesrečen), seje začela z njim, z njegovimi Žoltimi pismi, neke vrste manifestativni pesmimi, ki so urednika Ljubjanskega zvona dr. Janka Šlebingerja, ko jih je sprejel marca Anton Podbevšek 1915 od šestnajstletnega dijaka novomeške gimnazije, spravile v nemajhno zadrego. V odgovor je Podbevšku odvrnil, hkrati ko mu je kajpada zavrnil pesmi, da ga je »z ozirom na bližajoči se 1. april najbrž hotel potegniti. Napadi na Podbevška in njegovo »noro« poetiko so se nizali tudi še potem, ko je najmodernejša struja v poeziji, nadrealizem, drugod po Evropi že postavila kritjko na prepih. Psihiater dr. Alfred Šerko seje s takšnim sardoničnim besom zagnal proti poetu, da se je temu zdelo to naravnost imenitno in fantastično. Futuristi so sprejeli žvižganje in klevetanje, škandale in zgražanja kot pozitiven označevalec uspešnosti svojega dela in Tone Podbevšek je Serkovo žolčno rihto celo vključil v svojo zbirko Človek z bombami, 1925. Alternativae (o teh več, ko bodo enkrat tudi uradno potrjene) bodo 24. junija pripravile pesniško soare-jo v počastitev Antona Podbevška, na kateri bodo sodelovali tudi slovenski književniki modernističnih smeri. Nekdo je nekoč dejal (mislim/da Jože Javoršek) da bi bili Slovenci manj prehlajen in zafrus-triran narod, če bi v polnejši meri doživeli obdobje nadrealizma. Tudi otroci bi nas imeli rajši. In lažje bi razumeli današji čas. Nadrealizem ni mrtev. Vsako pokolenje ga znova potrebuje. Soareja za A. P. bo na vrtu Križatije (Dolenjski muzej) od 18. ure pa tja do polnoči, če bo še kaj ljudi. FILIP ROBAR Take šole bi bili povsod veseli V Krškem odprli prenovljene prostore glasbene šole_ KRŠKO — Prenova mestnega jedra je zajela tudi zgradbo glasbene šole v Dalmatinovi ulici, tako da se ta šola zdaj ponaša s prostori, kakršne ima le ma-lokatera tovrstna ustanova na Slovenskem. Prenovljeno glasbeno šolo so slovesno odprli v torek, 7. junija, in sicer v okviru proslav na čast prazniku krške občine. Zvečer tega dne je bil v prireditveni dvorani, urejeni v pritličju šolske zgradbe, slavnostni koncert, na katerem so nastopili nekateri zdajšnji in bivši učenci tukajšnje glasbene šole. Pred koncertom je ravnatelj prof. Josip Klepač z izbranimi besedami nagovoril obiskovalce in predstavnike kulturnega in družbenopolitičnega življenja občine ter poudaril, da pomenijo prenovljeni prostori za glasbeno šolo največjo prireditev vse od leta 1949, ko je bila šola ustanovljena. Prof. Klepač se je tudi zahvalil vsem, ki so pri tem pomagali in tako šoli omogočili, da bo poslej še vestneje opravljala svoje izobraževalno in kulturnovzgojno poslanstvo. Slavnostni koncert je potekal po nekoliko spremenjenem programu, kot so ga najavili prej. Prvi je nastopil učenec krške glasbene šole Željko Selak in na harmoniki izvedel Ondruševo skladbo Gederska dolina. Za njim so se predstavili nekdanji učenci krške glasbene šole. Violinistka Barbara Smolej, ki končuje tretji letnik na-srednji glasbeni šoli v Ljubljani, je ob klavirski spremljavi Martina Šušteršiča, tudi učenca tretjega letnika iste šole, izvedla Hiindlovo Sonato v g-molu. V naslednji točki seje Martin Šušteršič samostojno predstavil kot pianist in zaigral Chopinovo skladbo Polonaise v fis-molu. Zatem je sledila točka solo petja. Schuber- • Tistemu, ki zna pisati aforizme, se ni treba razpisati v člankih. K. K RA US • Svet je gledališče, v katerem najslabši igralci igrajo največje vloge. ARISTONIK tovo Liebes Gottschaft in Ipavčevo Ven v mrak in viharje zapela Marija Hotko, učenka tretjega letnika srednje glasbene šole v Ljubljani. Program je zaključila pianistka Karolina Vegelj, diplomantka Akademije za glasbo v Ljubljani, z izvedbo Bachove Toccate v d-molu. Vegljeva se bo zaposlila kot pedagoginja na krški glasbeni šoli. I. Z. Pesnikov duh — navdih rojakom Na slovesnosti ob 150-letnici rojstva slovenskega pesnika in znanstvenika Antona Umeka — Okiškega govoril dr. Janko Prunk______ OKIČ NAD BOŠTANJEM — Brez velikih priprav in moledovanja za denar po raznih republiških forumih, iz svoje zavesti, svoje potrebe in z lastnim denarjem so rojaki slovenskega pesnika in kulturnega delavca Antona Umeka-Okiškega ob 150-letnici njegovega rojstva na Okiču nad Boštanjem pri hiši, kjer se je rodil, prejšnjo soboto odkrili spominsko obeležje. Plaketo, ki jo je izdelal akademski kipar Vladimir Stoviček, je odkril dr. Janko Prunk, slavnostni govornik na slovesnosti. Anton Umek-Okiški je sodobnik pomembnih slovenskih pisateljev in narodnih voditeljev, ki so Slovencem pisali moderno realistično književnost ter obenem oblikovali slovenski politični program in voljo za njegovo uresničitev. Kot je dejal dr. Prunk, je Anton Umek pomemben predvsem kot pisec narodnoprebudnih pesmi, v katerih je poln upanja v lepšo slovensko bodočnost. »Ne morem, da ne bi pomislil, da je nekaj tega njegovega pesniškega in ZBOROVANJE SPOMIN NA TABORE — Dr. Janko Prunk (na posnetku levi, ko si z Rudijem Stoparjem ogleduje spominsko obeležje na rojstni hiši Okiškega) je dejal, da ga sobotno srečanje nehote spominja na nekdanje slovenske politične tabore. (Foto: P. Perc) Igrici KŠD Parg Z njima tudi gostovali DRAGA — Dramska sekcija kultur-no-športnega društva Parg iz Drage v kočeski občini je v zadnjih tednih nastopala z igricama Bogatin in smrt in Resnica o vinogradu razen na domačem odru še v Osilnici in Kočevski Reki. Igralci so povsod poželi za svoj nastop veliko priznanje. O KŠD Parg in njegovem delu je slišati nekoliko več šele v zadnjih mesecih. Neda Klun, učiteljica v osnovni šoli Podpreska, je povedala: »KŠD Parg je bilo registrirano šele minulo jesen, čeprav je bilo ustanovljeno že 8. maja 1981, in to z nalogo, da usmerja, organizira in povezuje ljubiteljsko kulturno in športno delovanje v krajevni skupnosti Draga. Prvi predsednik društva je bil Marjan Klun, danes mu predseduje Milan Poje. Predsednica kulturne sekcije društva sem jaz, športne pa Marjan Lavrič. Igrici, s katerima smo pred nedavnim nastopali, je režirala Jasenka Osvald.« J. P. ROBERT HLAVATY V RAZSTAVIŠČU SDK NOVO MESTO - Jutri, v petek, 17. junija, bodo v razstavišču novomeške SDK ob 18.30 odprli razstavo akvarelov, temper, risb in ilustracij Roberta Hlavatyja, zamenjskega umetnika 'z Trsta. Razstava bo na ogled vse Poletje. PRAZNIK VALVASORJEVE KNJIŽNICE KRŠKO — Valvasoijeva knjižnica in čitalnica, ki deluje zadnja leta pod okriljem Delavske univerze v Krškem, seje rešila dolgotrajne prostorske stiske in začenja novo, sodobnejše življenje v njej dodeljenih prostorih obnovljenega kapucinskega samostana. Nove knjižnične prostore v omenjenem samostanu bodo slovesno odprli jutri, v petek, 17. junija, ob 18.30. Nastopil bo tudi mešani pevski zbor Consortium musicum iz Ljubljane s pesmimi slovenskih in tujih skladateljev. SREČANJE PLESNIH SKUPIN MLADIH BLED — Včeraj in danes poteka v tem slikovitem turističnem kraju tradicionalno srečanje otroških in mladinskih plesnih skupin Slovenije. Na njem se na štirih večjih predstavah predstavlja kar 26 osnovnošolskih in srednješolskih oziroma mladinskih skupin z 280 plesalci, to pa tudi dokazuje, da postaja plesno ustvarjanje pri nas vse bolj množična oblika kulturno-umetniškega udejstvovanja mladih. Dolenjcev, Belokranjcev in Posavcev tudi na tej prireditvi ni, čeprav ta območja niso brez plesnih skupin. Prireditelji so na Bledu pripravili tudi okroglo mizo o temi Mlad človek in ples ter nanjo povabili mentorje in strokovnjake. SLIŠALI JIH BOMO TUDI PRI NAS — Malmo Brass Band je eden najboljših orkestrov »medeninarjev« na Švedskem. V ponedeljek bodo koncertirali tudi na Otočcu. Večer medeninaste glasbe Med slovensko turnejo bo švedski orkester Malmo Brass Band v ponedeljek nastopil na Otočcu umetniškega duha ostalo trajno vkore-ninjeno med njegovimi rojaki v Boštan-ju. Od kod sicer izredno nagnjenje do lepega slovenskega petja, ki ga goji oktet Boštanjski fantje? Od kod izvir pesniške inspiracije Rudiju Stoparju, ki s svojo novo pesniško zbirko s prelepimi sodobnimi pesmimi, ki lahko zdržijo vsako estetsko kritiko, postaja priznan slovenski pesnik?«, je med drugim razmišljal dr. Prunk. Vsi ti pa so družno z dekliškim oktetom KD Anton Umek-Okiški in učenci boštanjske osnovne šole poskrbeli za bogat kulturni spored sobotne slovesnosti na Okiču. P. P. Uspešen koncert Mladinski zbor GŠ Trebnje pred svojim občinstvom — V Celje TREBNJE — Minuli četrtek smo v novi dvorani tukajšnjega Centra za izobraževanje in kulturo (v bivši stavbi osnovne šole) prisluhnili mladinskemu pevskemu zboru glasbene šole v Trebn-jem. Zanimiv program je poleg pesmi slovenskih skladateljev obsegal tudi tuje skladbe, npr. Mozartove in Kretsch-marjeve ter madžarsko in portugalsko pesem. Osemnajst zapetih pesmi je plod dveletnega dela zbora, ki ga vodi prizadevna ravnateljica glasbene šole Tatjana Mihelčič. Pevci so skupaj z zborovodkinjo izvajali glasbo tako, da smo jo poslušalci doživljali. Na koncertu so nastopili tudi nagrajenci 17. tekmovanja učencev in študentov glasbe Slovenije: Petra Založnik, Tomaž Kotar in Mitja Veber, ki so znova dokazali, da so res dobri glasbeniki. Zbor in soliste je pri klavirju spremljala Damjana Zupan, program pa je povezovala Zvonka Falkner. Koncert mladinskega pevskega zbora trebanjske glasbene šole je bil nedvomno največji dosežek naših mlajših pevcev zadnja leta na Dolenjskem in v Beli krajini. Ta zbor je obenem tudi republiško priznan, saj je bil letos v Zagorju izbran za nastop na mednarodnem pevskem festivalu, ki bo prihodnje leto v Celju. IGOR TERŠAR KULTURNI VEČER PRED KULTURNIM DOMOM KRŠKO — V petek, 24. junija, bo pred Delavskim kulturnim domom Edvarda Kardelja od 20. do 23. ure potekal kulturni večer z delavskim pihalnim orkestrom Svoboda s Senovega in mešanim pevskim zborom Viktor Parma iz Krškega. PREDAVANJE O KNJIŽEVNOSTI NOVO MESTO — Slavistično društvo Dolenjske vabi na predavanje dr. Janka Kosa o primerjalni slovenski književnosti, ki bo danes ob 17. uri v Študijski knjižnici Mirana Jarca. OTOČEC — V restavraciji motela na Otočcu bo v ponedeljek, 20. junija, ob 20. uri nastopil Malmo Brass Band iz Švedske. Na celovečernem koncertu bo predstavil »brass band« glasbo. Zdaj je prvič v Sloveniji oziroma Jugoslaviji, gostoval pa je že po vsej Skandinaviji in drugod po Evropi. Da gre za kvaliteten ansambel, pove po- DREVI V MOKRONOGU NASTOP ŠOLSKIH ZBOROV MOKRONOG — Drevi se bosta v domu mokronoške Svobode predstavila otroški in mlajši mladinski pevski zbor, ki delujeta na tukajšnji osnovni šoli. Poleg pevcev bodo nastopili tudi mladi harmonikarji trebanjske glasbene šole. Denar od prodanih vstopnic bodo dali v dobrodelne namene. V KRKI RAZSTAVLJA TOMAŽ KOLARIČ NOVO MESTO — V galeriji Krke v Ločni so v torek ta teden s krajšim kulturnim programom odprli razstavo kiparskih del akademskega kiparja Tomaža Kolariča iz Ljubljane. Razstavljen je cikel Difuzije in kontinuiteta — metalurgija barvnih kovin, nastal v letih 1979 — 1988. datek, da je na tekmovanju na Švedskem zasedel drugo mesto. Za ta orkester iz Malmoja je značilno, da igra samo na glasbila (pihala) iz medenine. Zvoki iz takih instrumentov so nekaj posebnega, zato so tudi skladbe, ki jih igra »brass« orkester, pisane nalašč za »medeninarje«. Na tem področju so največ storili Angleži, kjer so se tovrstni orkestri najprej pojavili. Malmo Brass Band že več desetletij vodi Arne Nordstrom. Kot dirigent ni posebej izšolan, znanje je pridobil v glavnem na tečajih na Švedskem in v Angliji, izpopolnjeval pa se je v raznih tovrstnih orkestrih. Orkester, ki pod njegovim vodstvom tako uspešno dela, šteje okoli 35 članov, med katerimi je veliko mladih, saj je najmlajšemu komaj trinajst let. Na turneji po Sloveniji spremljata švedske glasbenike solistki 16-letna kornetistka Anna Silbo in pevka Lena Olofsdorfer; prva je doma iz okolice Goteborga, druga pa je članica malmojskega državnega gledališča. I. Z. VEČER GLASBE KRŠKO — V nedeljo, 19. junija, bo pihalni orkester Malmo Brass Band iz Švedske ob 19. uri nastopil tudi na Trgu Matije Gubce pred Delavskim kulturnim domom Edvarda Kardelja v Krškem. S slikami obeležena pot Gubčeve brigade V Dolenjski galeriji na ogled slikarski cikel B. Kobeta NOVO MESTO — Kaka tri desetletja po vojni je slikar Boris Kobe prehodil pot Gubčeve brigade od kraja ustanovitve v gozdu pri Trebelnem do Ljubljane, kjer je ta enota, kije delovala v sestavi XV. divizije, končala okoli 900 dni dolg zmagoviti pohod. Na tej poti je slikar ustvaril obsežen cikel nad 120 slik in upodobil kraje, kjer seje bojevala ali se kakorkoli zadrževala Gubčeva brigada. Tako ima ta brigada edina v Jugoslaviji svojo dolgo bojno pot tudi umetniško zaznamovano. Izbor slik tega cikla je od ponedeljka, 13. junija, razstavljen v Dolenjski galeriji. Razstavo so pripravili ob praznovanju 45-letnice ustanovitve XV. divizije. Na otvoritvi, ki jo je s krajšim sporedom slovenskih revolucionarnih, partizanskih in drugih pesmi popestril Dolenjski oktet, je o Kobetovem umetniškem delovanju in še posebej o pomenu njegovega slikarskega cikla Po poteh Gubčeve brigade govoril umetnostni zgodovinar Jože Matijevič, vodja in kustos v Dolenjski galeriji. L Z. Jutri revija »Naša zemlja« Na območni pevski prireditvi bo nastopilo devet zborov NOVO MESTO — Pevska zveza Dolenjske in Bele krajine je tudi letos pripravila območno revijo odraslih pevskih zborov. Revija bo jutri, v petek, 17. junija, ob 20. uri v novomeškem Domu kulture. Nastopilo bo devet zborov, ki so bili izbrani na občinskih revijah v Novem mestu in Trebnjem ter v Beli krajini. To so: mešani zbor KD Orehovica pod vodstvom Milana Pavliča, mešani zbor KUD Svoboda z Mirne, ki ga vodi Stane Peček, ženski zbor KUD Mirana Jarca iz Črnomlja z zborovodkinjo Ani Jankovič — Šober, Trebanjski oktet z umetniškim vodjem Tonetom Strmo-letom, Dolenjski oktet pod vodstvom Petra Ciglerja, moški zbor Belt iz Črnomlja z zborovodkinjo Majdo Veselič, mešani zbor IM V pod vodstvom Šlavka Raucha, komorni zbor iz Trebnjega, ki ga vodi Igor Teršar, in mešani zbor Krke iz Novega mesta pod vodstvom Mira Kokola. V tem vrstnem redu se bodo zbori tudi predstavili na novomeškem odru. Omenimo še, da bo revija pod naslovom Naša zemlja, kar je naslov ene od pesmi Marjana Kozine, kateremu je ta pevski večer posvečen. Mirenski pevci peli v Strumici Mešani pevski zbor Svoboda z Mirne se je pobra-til s KUD Boro Džoni MIRNA — Mešani pevski zbor Svoboda Mirna je pred kratkim vrnil obisk kulturno-umetniškemu društvu »Boro Džoni« iz Strumice. Strumičani so Mirenčane zelo lepo sprejeli tako na svojih domovih, kakor tudi v novem kulturnem domu, kjer so gostje iz Slovenije pripravili Makedoncem slovenski večer. Za obiskovalce prireditve je nadvse prijetno presenečenje pomenil že sam sprejem. Mirenčani so narodne običaje ponazorili tudi s tem, da so v gorenjskih nošah sprejeli obiskovalce slovenskega večera s kruhom in soljo ob zvokih »frajtonarice«. Dobro razpoloženemu občinstvu so se Mirenčani predstavili s pesmimi jugoslovanskih narodov invtudi z umetniško slovensko poezijo. Še posebej lepo je občinstvo sprejelo spevoigro »Dekle, poglej me prav«, ki stajo napisala Stane Peček in Marjan Belina. Mešani pevski zbor Svoboda Mirna, katerega pokroviteljica je Dana, seje s KUD Boro Džoni tudi pobratil. Mirenčani so odnesli tudi vence na spominsko obeležje Antonu Hlebcu s Straže pri Mirni, ki je padel na meji kot graničar. P. P. »Svetloba in ritem« v novomeškem NOVO MESTO — V okviru dnevov mladinske kulture, sklopa prireditev, ki v organizaciji novomeške ZKO potekajo že od maja, je bil minuli četrtek na betonsko travnati šloščadi, ki jo obkrožajo Dolenjska galerija, Križa-tija in oddelek NOB Dolenjskega muzeja, torej na prostem, zanimiv kulturno-umetniški večer pod naslovom »S vetloba in ritem«. To je bil recital poezije, baleta in izraznega plesa ter glasbe, izvedla pa gaje mladinska skupina za balet in izrazni ples, ki deluje pod mentorskim vodstvom Sonje Ros-tan pri Glasbeni šoli Marjana Kozine. Začelo seje po 21. uri, ko je Novo mesto že ovijal mrak, in se nadaljevalo pod reflektorsko osvetljavo z nočno rahlo ožarjeno kapiteljsko cerkvijo v ozadju. Uvodno ozračje je ustvaril kitarist Dušan Pavlenič, sicer učitelj na no vomeški glasbeni šoli, sam program pa je potekal tako, da je pred vsako plesno oziroma ritmično točko najprej skupina recitatorje v s srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve interpretirala razpoloženjske in druge pesmi slovenskih in tujih avtorjev. Izvajanje baletnih in izrazno-plesnih točk je kajpak poteklo ob glasbi, kije bila tudi posebej izbrana. Recitalje obsegal več vsebinsko in pomensko različnih delov, a je, grajen po določenih dramaturških zakonitostih, potekal po logičnem zaporedju in se iztekel z revijsko plesno točko ob ritmih ameriške glasbe. Lahko zapišemo, da se je prireditev v celoti posrečila, karje za tak nastop, zlasti še ker je bil prvi, še kako pomembno. S tem pa je preizkus več prestal tudi prireditveni prostor z okoljem, kakršnemu bi težko našli primero. Vsekakor je moč reči, da so te male »no vomeške Križanke«premalo izrabljene kot prizorišče za kulturna dogajanja in da bi predvsem v poletnih mesecih lahko bilo v »Križankah« več takih ali podobnih prireditev, kot je bil omenjeni recital »Svetloba in ritem«. Potem bi bil tudi novomeški kulturni mrak manj temen. I. ZORAN m IZ »SVETLOBE IN RITMA« — Takole je bilo minuli četrtek v poznem večeru v novomeških »Križankah« (na prostem pri Križatiji) videti nastop ene od članic mladinske skupine baleta in izraznega plesa: spredaj plesalka v svetlobi reflektorjev, zadaj oranžno ožarjeni Kapitelj. Skupina pod vodstvom Sonje Rostan bo s to prireditvijo gostovala po Dolenjskem. (Foto: J. Pavlin) pisma in odmevi V razmislek faktorjem in »faktoricam« Utrinek z dneva šole Groza je verjetno v tem, da je p manj razvitih družbenih okoljih tudi birokracija manj razvita, nestrokovna, primitivna, skratka diletantska in zato toliko bolj škodljiva. Kako ne, saj ima kljub vsemu škarje in platno oziroma prostor in oblast, da lahko, če ponovim z Leninom, podreja intees stvari karieri... Take in podobne misli so mi grizle bogato doživetje, ko sem odhajal s prečudovito organiziranega dneva osnovne šole Zapadnodolenjskega odreda na Mimi, ali bolj natančno, s prizorišča kulturnega dogodka, ki ga je v sklopu tega dneva pripravila osnovna šola s prilagojenim programom. Videli smo bogato razstavo ročno izdelanih uporabnih predmetov, likovne odseve v risbi, barvah, tapiserijah... Celo papirnate rožice v domiselnih vazicah, ki so jih ustvarjalci ob koncu podarili svojim staršem, skrbnikom in kar vsem prisotnim, niso niti za trenutek vzbudile dvoma o iskrenosti, saj je bil v vsaki viden napor iskanja tistih psihofizičnih dispozicij, ki so v vsakem posamezniku manj ali bolj skrite in včasih, žal, zelo globoko zakopane. In sploh je bila celotna prireditev v znamenju teh naporov. Seveda je bil pri tem angažiran celoten vzgojiteljski zbor (pa kaj bi to!, so dejali), venarje najbolj pomembno, da so v programu sodelovali vsi gojenci Nekateri kot recitatorji drugi kot igralci v1 dramatizirani zgodbici o debeli repi tretji kot plesalci v izvajanju koreografsko podprte ljudske pesmice, skoraj vsi pa kot pevci v enem od zborčkov. V posebnem prostorčku se je s prikazom čebelarjenja potrudil tudi čebelarski krožek. In kaj ima opraviti s to kulturno prireditvijo začetek tega spisa? Samo toliko, da sem med številnimi obiskovalci pogrešal tiste faktorje in »faktorice«, ki se že leto in več za pisalno mizo in po raznih forumih trudijo, da bi s premetavanjem številk iz kolone v kolono, s seštevanjem, odštevanjem, indeksiranjem in nepogrešljivimi citati iz (za mizo skonstruiranih) resolucij dokazali, daje ta šola ekonomsko neupravičena, da je... skratka: Za denar gre! Pogrešal pa sem jih zato, ker bi morda le zaslutili, da gre pri vsem tem za žive ljudi, ki jih je treba čim ustrezneje vključiti v obstoječo družbenokulturno dejanskost. V tej šoli se trudijo ravno ZA TO in ZATO. STANE PEČEK Več kot le šolska razstava Žužemberk obiskala direktor Francoskega centra in J. Javoršek Na nedavnem kulturnem dnevu smo na šolskem hodniku pripravili razstavo. Na njej smo razstavili fotografije iz življenja francoskega pisatelja Antoina de Saint Exuperyja, njegova dela v slovenščini in drugih jezikih in ilustracije Malega princa ter številne knjige o letalstvu, modele letal, različne druge tehnične izdelke in plakate o Franciji. Pri postavitvi razstave smo sodelovali s Francoskim kulturnim centrom iz Ljubljane, s pisateljem Jožetom Javorškom, s Študijsko knjižnico ter z likovnim in modelarskim krožkom. Exuperyjevo biografijo nam je poslal iz Pariza Vinko Globokar, naš rojak in slaven glasbenik. Njegova sestra nam je prevedla besedilo iz francoščine. V dneh razstave sta nas obiskala pisatelj Jože Javoršek in gospod Noel, direktor Francoskega kulturnega centra ter pisatelj in slikar. Slednji je s seboj pripeljal tudi hčerko Daphne. V kulturnem programu so pevci med drugim zapeli francosko pesem, igralci so zaigrali prizor iz Malega princa, učenci pa so tekmovali v znanju o Exuperyju. Najlepši del dneva pa sta bila filma o Exuperyju, kiju je predvajal gospod Noel, prevajal in komentiral pa pisatelj Javoršek. V Sloveniji ju še niso videli. Potem nam je Javoršek predstavil tisti dan rojeno čudovito knjigo Dežna kapljica, ki jo je gospod Noel posvetil hčerki. Gosta sta nam povedala marsikaj, nazadnje pa sta podelila bralne značke in bronasta Vegova priznanja. Gospod Noel je ganjen opazoval razstavo, francoske zastavice in zemljevid Francije. Ob slovesu je dejal, daje bil v Žužemberku košček njegove domovine. Gosta sta nam obljubila, da nas bosta še obiskala. Hvaležni smo jima za dragocena spoznanja in nepozaben dan. POLONCA MRVAR, IRENASTRUNA OŠ Žužemberk POSOJILO SVOBODE NI BILO PLAČANO! V Kmečkem glasuje 8. junija napisal Dr. Dušan Biber v članku Prve vojne brazde, da je ljudska oblast držala besedo in obveznice ljudskega posojila plačala, torej denar ni »zgnil« na banki. Žal ta trditev ne ustreza resnici. Kot je meni znano, ni dobil noben kmet v Beli krajini plačane te obveznice niti partizanskih bonov. Možno je, daje republika svojo dolžnost izpolnila in denar nakazala okraju Črnomelj, tam pa so ga nenamensko porabili. Tega ne trdim, ampak dopuščam možnost. Lahko pa trdim, da noben kmet ni dobil plačane živine in hrane, ki jo je dal med NOB za partizane. Če kdo trdi nasprotno, naj to dokaže. F. DERGANC ŠE: ZAPORA NA PRAGU SEZONE Izvršni svet občinske skupščine Trebnje nam je poslal daljši odgovor na naš članek, objavljen 2. junija pod naslovom »Zapora na pragu sezon«. Zaradi stiske s prostorom na tej strani ga bomo objavili šele prihodnjič. Prosimo za razume-vnaje. Uredništvo DL Marljivi zdomci SNPD Ljubljana Iz dela slovensko-nem-škega prijateljskega dru-______________štva______________ DORTMUND — Iz Zvezne republike Nemčije nas je poklical Alojz Jazbec, prizadevni predsednik slovensko-nemškega prijateljskega društva Ljubljana. Društvo, ki deluje v Essnu in okolici, je bilo zelo marljivo tudi v minulem mesecu mladosti, v maju. Zlasti so se 14. maja izkazali mladi člani folklorne skupine, ki so na srečanju 18 folklornih skupin jugoslovanskih društev in klubov v Dortmundu celo zasedli, kot edina slovenska skupina, prvo mesto. Prireditev je pripravilo jugoslovansko društvo Veljko Vlahovič. 25. maja je SNPD Ljubljana za dan mladosti pripravilo zanimive športno-zabavne igre. V hudi konkurenci slovenskih društev iz Hildna, Krefelda, Burs-cheida in »konkurenčnega« društva Bled iz Essna je Ljubljana odnesla kar 3 pokale. Pričakovali so tudi nastop ansambla iz domovine, a ni znano, zakaj Škoberne ni izpolnil obljube. Zato pa je za zabavo poskrbel slovenski trio iz Merza. SNPD Ljublana, kije podpisalo listino o sodelovanju z občino Sevnica, je z mlado folkloro sodelovalo tudi s klubom Krka iz Langehagna, ki dobro sodeluje z novomeško občino. V svoji sredi so naši zdomci pozdravili pogostega obiskovalca svojih prireditev, konzula Bena Kirbiša iz Diisseldorfa. Pa še to: društvo Ljubljana vabi v soboto, 25. junija, ob 16. na veselico, ki bo pri društvenih prostorih v Essen-kreyu na Bonifaziusstrasse 196. P. P. TELEVIZIJSKI SPORED EDEN OSVETLIL SRNJAKA, DRUGI GA JE USTRELIL Oglašam se v zvezi z neresničnimi trditvami v sestavku pod gornjim naslovom na 18. strani v 23. številki Dolenjskega lista. Zaradi groženj, da bo to v časopisu, sem bil v ponedeljek, 6. junija, takoj po sedmi uri zjutraj pri načelniku UNZ Krško in ga prosil, naj se primer dokončno razišče pred objavo. Opozoril sem ga, da se je vpletel vmes pomočnik komandirja Postaje milice Sevnica Andrej B., s katerim sva ravno zaradi lovskih zadev že več kot pet let sprta. Žal so bile neresnične in nepreverjene navedbe objavljene kljub predhodnemu opozorilu. S tem je bila napravljena velika nepopravljiva moralna in materialna škoda. Vsakemu človeku, posebno pa lovcu, je jasno, da okoli 21. ure, kot navaja članek, sploh ni potrebno svetiti z žarometi, ker je še svetlo. Razen tega imamo lovci daljnoglede, s katerimi vidimo še ob poznem mraku. Vrh vsega je bil srnjak, predhodno obstreljen in je bil v takem položaju, da ga z žarometi sploh ne bi bilo mogoče osvetliti in tudi ne iz avtomobila sočasno streljati nanj. Pričakujem, da se mi bo v Dolenjskem listu javno opravičil pisec oziroma tisti, ki je dal neresnične podatke. V nasprotnem primeru bom sprožil postopek pred sodiščem. D. P. predsednik nadzornega odbora Lovske družine Sevnica A dr. Erna Primožič V začetku maja se je Dr. Erna Primožič za vedno poslovila od nas. Njeno zadnje slovo je bilo skoraj neopazno, v družinskem krogu, tako kot tudi v življenju, čeprav polna idej in zaslug, tako na delovnem mestu kot tudi v družbenem življenju ni rada stala v središču pozornosti. Njena življenjska pot seje pričela leta 1913 v avstrijskem Gradcu, po prvi svetovni vojni pa se je družina preselila v Jugoslavijo. V Ptuju in Mariboru je obiskovala gimnazijo, v Ljubljani pa v velikem pomanjkanju študirala medicino. Študij je zaradi družine leta 1937 opustila. Z njim je nadaljevala leta 1945 in ga leta 1952 tudi dokončala. Vojna ji je vzela moža, starše in dva brata. Ostala je sama z dvema otrokoma. Leta 1952je prišla v Novo mesto, se specializirala za interno medicino in ostala na tem oddelku vse do upokojitve. Tu se je posvečala zlasti bolnikom s sladkorno boleznijo in obolenji prebavil. Postavila je tudi dispanzer za sladkorne bolezni, ki gaje vodila ob delu v oddelku. V Novem mestu se je poročila in rodila še enega otroka. Osebju v bolnišnici je bila vedno vzor, kako uskladiti delo v bolnišnici, veliko odgovornost za družino in družbenopolitično angažiranost ter se hkrati tudi posvetiti posameznemu bolniku in njegovim težavam. Za svoje delo je prejela medaljo za hrabrost, red zaslug za narod, red dela z zlatim vencem in priznanje OF. Oprostite mi, iepo vas prosim! V čem se čutim krivega, če toliko otrok ne bo imelo otroškega varstva Verjemite mi, da mi gre beseda »oprostite« zelo težko z jezika. Napaka, ki sem jo zagrešil, pa zasluži, da se bom skušal javno opravičiti. Morda bo moje opravičevanje komu porodilo čustvo kesanja. Že kar na začetku naj povem, da je moje opravičilo namenjeno vsem družinam, ki niso po redni poti spravile svojega otroka v organizirano, družbeno, usmerjeno in socialistične vzgoje vredno varstvo. V čem se čutim krivega, da 400 otrok v novomeški občini ne bo imelo varstva in tako že v rosni mladosti ti otroci ne bodo pravilno usmerjeni? Na to vprašanje bi rad odgovoril v upanju, da me boste razumeli in mi tudi dali »odvezo«. Delegat sem od pričetka našega delegatskega sistema, čeprav sedaj samo formalno. Moram reči, da sem verjel v delegatski način odločanja, čeprav se mi je zdelo čudno, da moramo delegati vedno poslušati monologe forumskih ljudi, nismo pa delegati mogli niti vejice spremeniti v stavku bodočega ukrepa. DOLENJSKI LIST Na prvi seji tega sestava občinske skupščine Novo mesto, ki je bila sicer bolj podobna svečanemu zasedanju, smo morali nujno sprejeti odločitev za organiziranje Zleta Bratstva in enotnosti. Predstavnik občinske konference SZDL je tako lepo razložil pomen zleta, da se je marsikateremu delegatu — aktivistu orosilo oko. No, oči so se kmalu posušile, ko nam je navedel, da bomo morali zato po zgledu drugih tudi mi obnoviti stadion. Kakšno zvezo pa ima to z otroškim varstvom? Direktne verjetno zares ne, toda če upoštevamo, da spadata obe dejavnosti v tako imenovane družbene dejavnosti, bi bila dolžnost predlagatelja opozoriti na to, da tudi z otroškim varstvom prispevamo k bratstvu in enotnosti. Morda bi se našel kakšen delegat, ki bi vprašal, kako je z otroškim varstvom v občini. Prepričan sem, daje predlagatelj vedel že tedaj, kakšno je PETEK, 17. VI. 8.45 — 12.00 in 17.30 — 00.00 TELETEKST 9.00 POLETNA NOČ, ponovitev 17.45 VIDEOSTRANI 18.00 V ZNAMENJU DVOJČKOV 18.20 GRIZLI ADAMS, 20. del nani- 1845 RISANKA 19.01 OBZORNIK 19.30 DNEVNIK 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 GOSPA MONSOROJSKA, 7., zadnji del nadaljevanke 21.15 HALO, BERLIN, dokumentarna oddaja 22.00 DNEVNIK 22.15 POLETNA NOČ SCHWARZWALDSKA KLINIKA, 1. del nemške nadaljevanke 00.00 BLAZNEŠ, poljski film Gre za kriminalko v najboljšem pomenu besede. Med množico ljudi je bilo ubito dekle, o storilcu pa ni sledu. Čez dva dni je v podobnih okoliščinah ubit urar. Detektiv je pred težko nalogo, posebej ker skrivnostnih umorov še ni konec. Neznatna sled pa se le najde in odkrije se pot do zložinca, ki se pripravlja na uboj nove žrtve... 01.35 VIDEOSTRANI DRUGA TV MREŽA 19.00 Ansambel Borisa in Mateja Kova- čiča — 19.30 Dnevnik — 20.00 EP v nogometu, ZRN:Španija — 22.05 EP v nogometu, Italija:Danska TV ZAGREB 9.00 Ljubo doma, kdor ga ima — 9.30 Znanstveni pogledi — 10.00 Poletno dopoldne — 12.00 Poročila — 16.45 Poročila — 16.50 Program plus (ponovitev) —■ 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Nezgodni center (ameriška nanizanka) — 21.00 Zabavnoglasbena serija — 22.00 Dnevnik — 22.20 Po deseti (oddaja iz kulture) — 23.20 Program plus — 01.00 Poročila SOBOTA, 18. VI. 8.45 — 12.00 in 13.25 — 00.00 TELETEKST 9.00 POLETNA NOČ, ponovitev 10.45 JUBILEJNA TEVETEKA, ponovitev 20. oddaje 13.40 VIDEO STRANI 13.55 RADOVEDNI TAČEK 14.10 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽA-MET 14.15 V ZNAMENJU DVOJČKOV 14.35 M1ŠKOLIN 14.45 REPUBLIŠKA REVIJA MPZ ZAGORJE 15.15 EP V NOGOMETU — AN-GLIJA:SZ 17.15 DOBRO MORJE, slovenski mladinski film (ČB) 18.45 RISANKA 19.01 KNJIGA 19.30 DNEVNIK 19.59 NAŠ UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3x3 20.30 NED KELLY, ameriški film Ned Kelly je legendarni junak, mladi izobčenec, ki ga pogosto primerjajo z Robinom Hoodom, vendar je Kelly, avstralska različica nepridiprava, vsekakor manj idealistično prikazana. Cilj njegovega boja brez zadržkov je ustanoviti svobodno državo Viktorijo. Ko zapro njegovo mater, se Ned ponudi v zameno, a ga nočejo. Pri napadu na vlak je njegova tolpa pobita, on pa ujet. Vlogo glavnega junaka je prepričljivo zaigral rock zvezdnik Mick Jagger. 22.15 DNEVNIK 22.30 POLETNA NOČ SCHWARZWALDSKA KLINIKA, 2. del nemške nadaljevanke NERODA, 2. del angleške humoristične serije 01.30 VIDEOSTRANI DRUGA TV MREŽA 17.15 EP v nogometu, R. Irska:Nizozem-ska — 18.40 Dallas — 19.30 Dnevnik — 20.00 Oddaja iz kulture — 20.40 Poročila — 20.45 Otvoritev otroškega festivala Šibenik 88 — 22.00 Športna sobota TV ZAGREB 8.00 EP v nogometu (posnetek) — 9.30 Dinastija — 10.20 Program plus (ponovitev) — 13.45 Jegorka (sovjetski mladinski film) — 14.55 Narodna glasba — 15.25 EP v nogometu, AnglijaiSZ — 17.15 Poročila — 17.20 TV kolesar — 17.30 Sedem TV dni — 18.15 Dokumentarna oddaja — 19.00 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Boljše življenje — 20.55 Harry in Walter potujeta v New York (ameriški film) — 22.40 Dnevnik — 23.05 Nočni program — 01.05 Poročila NEDELJA, 19. VI. 9.15 — 22.55 TELETEKST 9.30 VIDEO STRANI 9.40 PEVSKI TABOR ŠENTVID PRI STIČNI 9.55 ŽIV ŽAV 10.50 GOSPA MONSOROJSKA, ponovitev 2. dela nadaljevanke 11.45 PEVSKI TABOR ŠENTVID PRI STIČNI 12.00 GRIZLI ADAMS, ponovitev 20. dela nanizanke 12.30 PEVSKI TABOR ŠENTVID PRI STIČNI 13.30 KMETIJSKA ODDAJA 14.30 DOMAČI ANSAMBLI: FANTJE Z VSEH VETROV 15.00 VIDEO STRANI 15.20 SINOVI IN HČERE STEKLARJA JAKOBA, 11. del nadaljevanke 16.20 PO SLEDEH NAPREDKA, ponovitev 17.00 USTAVI MOTORJE, ameriški film 18.30 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 20.05 MOŠKI V SREBRNEM SUKNJIČU, 1. del nadaljevanke TV Novi Sad 30-letni Stojan je razpet med dve ženski, stevardeso Olgo in mladostno ljubeznijo Nado, ki se je odselila v Ameriko. Stojan skrbno zbira denar in načrtuje prihodnost z Nado. Življenje sije uredil čisto po ameriško in se oblači kot kavboj. Pod vplivom Žike, ki mu je pomenil toliko kot oče, postane taksist. Žikova smrt ga zelo prizadene in ne miruje, dokler ne najde njegovega morilca. Nadaljevanka v treh delih je mešanica kriminalke in melodrame, odkriva pa tudi usodo neke generacije. 21.10 ZDRAVO 22.40 VIDEO STRANI DRUGA TV MREŽA 8.55 Poročila — 9.00 Danes za jutri in Na straži domovine (jugoslovanski film) — 12.15 Športno zabavno popoldne — 18.50 Detroit: avtomobilske dirke formule 1 za VN ZDA — 21.20 Športni pregled PONEDELJEK, 20. VI. 1.45 — 12.00 in 14.25 — 00.00 TELETEKST 9.00 POLETNA NOČ 14.40 VIDEOSTRANI 14.55 NAŠ UTRIP, ponovitev 15.10 ZRCALO TEDNA, ponovitev 15.25 MAJHNA NADA 15.55 Ljubljana: ATLETIKA, prenos 18.30 RADOVEDNI TAČF.K 18.45 RISANKA 19.01 OBZORNIK 19.30 DNEVNIK 20.05 KONCERT SLOVENSKE BAROČNE GLASBE 21.10 OSMI DAN, oddaja o kulturi 21.55 DNEVNIK 22.10 POLETNA NOČ SCHWARZWALDSKA KLINIKA, 3. del nadaljevanke ALO, ALO, 3. del humoristične serije 01.10 VIDEO STRANI DRUGA TV MREŽA 18.30 Beograjski TV program — 19.30 Dnevnik — 20.00 Meridiani — 20.45 Poročila — 20.50 Mali koncert — 21.00 Narasle vode (nadaljevanka) — 22.00 Dokumenatrna oddaja — 22.45 Poezija TOREK, 21. VI. 8.45 — 12.00 in 17.55 — 00.00 TELETEKST 9.00 POLETNA NOČ, ponovitev 18.10 VIDEO STRANI 18.25 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET 18.30 POSTOJNSKA JAMA, oddaja za otroke 18.45 RISANKA 19.01 OBZORNIK 19.30 DNEVNIK 20.05 NAJLEPSI DAN V ŽIVLJENJU IVANA KISKA, drama TV Novi Sad 21.00 AKTUALNO: TURIZEM 22.35 DNEVNIK 22.50 POLETNA NOČ SCHWARZWALDSKA KLINIKA, 4. del nadaljevanke NENAVADNE ZGODE 01.50 VIDEO STRANI DRUGA TV MREŽA 18.30 Mostovi — 19.00 Skakafci in Pre- Eorod (koncert iz Maribora) — 19.30 Inevnik — 20.00 EP v nogometu, polfinale — 22.00 Zabavni torek — 23.35 Oddaja iz kulture SREDA, 22. VI. 8.45 — 12.00 in 17.20 — 00.00 | TELETEKST 9.00 POLETNA NOČ 17.35 VIDEO STRANI 17.50 MOSTOVI, ponovitev 18.20 DEČEK Z ZELENIM I del 18.35 MIŠKOL1N ZELENIMI PRSTI, 3. 18.45 RISANKA 19 01 OBZORNIK 19.30 DNEVNIK 20.05 EP V NOGOMETU — POLFINALE 22.15 DNEVNIK 22.30 POLETNA NOČ SCHWARZWALDSKA KLINIKA, 5. del nadaljevanke GARFIELD, 3. del 01.30 VIDEOSTRANI DRUGA TV MREŽA 18.30 Beograjski TV program — 19.30 Dnevnik — 20.00 Film tedna: Ti trije (ameriški film) — 21.30 Glasbena oddaja — 22.05 Umetniški večer ČETRTEK, 23. VI. 8.45 — 12.00 in 17.45 — 00.00 TELETEKST 9.00 POLETNA NOČ, ponovitev 18.00 VIDEOSTRANI 18.15 INDIJANSKE LEGENDE 18.45 RISANKA 19.01 OBZORNIK 19.30 DNEVNIK 20.05 TEDNIK 21.05 IZGUBE, 4. del angleške nanizanke 22.05 DNEVNIK 22.20 POLETNA NOČ SCHWARZWALDSKA KLINIKA, 6. del nadaljevanke KDO BO NOSIL HLAČE, 3. del 01.20 VIDEO STANI DRUGA TV MREŽA 18.30 Beograjski TV program — 19.30 Dnevnik — 20.00 Ex libris: Šestdeseta leta — 21.00 Po sledeh napredka — 21.40 Alpe-Jadran ^00,6 stanje v otroškem varstvu. Običajno imajo »predlagatelji« te stvari dobro rešene, v večini primerov pa sojih rešili že davno. Vem, da mi ne morete oprostiti samo zato, ker nisem za problematiko vedel in sem reagiral šele sedaj, ko sem zvedel v okolju, kjer združujem delo, da sodelavci nimajo urejenega varstva. Saj delegat bi moral biti vendar raziskovalec in poznati tudi problematiko s strani, ki jo razni sveti in komisije in in.... ne osvetlijo. Delegat se ne bi smel prepuščati slučajnim odkritjem, kot na primer jaz, ki sem slučajno izvedel, da v občini petnajst starih šol propada, namesto da bi jih usposobili ali prodali in za ta denar zgradili nekaj mest v vrtcu. Prepričan sem, da bosta delegat in delegatska baza kmalu nepotrebna, saj bo z dvigom izobrazbene strukture poklicanih politikov zagotovljena kvaliteta odločanja. JOŽE BEG Otočec studio Spored Studia D ČETRTEK, 12.00 začetek programa, pozdrav, napoved, pesem tedna, 12.30 novice, nekoč je bilo tako..., 13.00 strokovnjak, 15.30 dogodki in odmevi, 17.00 turistična oddaja, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio—D jutri PETEK 12.00 začetek programa, napoved, pozdrav, pesem tedna, 12.30 novice, nekoč je bilo tako..., skriti mikrofon, 14.30 šport, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 lestvica zabavne glasbe, 17.00 mladinska oddaja, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio—D jutri SOBOTA 12.00 začetek programa, napoved, pozdrav izbor pesmi tedna, 12.30 novice, nekoč bilo je tako..., 13.00 čestitke in pozdravi naših poslušalcev, 14.00 nagradni kviz, 15.30 dogodki in odmevi, 15.00 zanimivosti, predstavitev znanih in manj znanih oseb, prireditve, 16.30 modra kronika, 18.00 kronika, biba leze-biba gre. studio—D jutri NEDELJA 8.00 začetek programa, pozdrav, napoved, pesem tedna, 8.30 kmetijska oddaja, 9.30 kronika, nekoč je bilo tako..., repiče-va draga, 10.00 vse manj je dobrih gostiln, 11.00 mali oglasi, 12,30 čestitke in pozdravi naših poslušalcev, 18.00 konec programa Radio Sevnica UKV — 96,8 ali 105,2 MHZ Redakcija Čestitke Oglasi telefon 81-004 Studio telefon 81-315 ČETRTEK, 16. 6. 17.00 — Uvod in predstavitev sporeda 17.20 — Predstavljamo vam 17.45 — Ljubezen nam je vsem v pogubo 18.00 — Dobimo se ob isti uri 18.25 — Glasbena oddaja 19.00 — Slovo ... SOBOTA, 18. 6. 17.00 — Uvod in predstavitev sporeda — Razvedrilna sobota — do 19. ure NEDEUA, 19. 6. 10.30 — Pozdrav in predstavitev sporeda 10.50 — Kmetijska panorama Nedeljski gost Oddaja o kulturi 11.40 — Mikrofon na vasi Dobro je vedeti 12.00 — Aktualno Minute za prometno varnost 12.15 — Za vsakogar nekaj 13.00 — Nedeljski poročevalec 13.30 — Čestitke in pozdravi naših poslušalcev SREDA, 22. 6. 17.00 — Pozdrav in predstavitev sporeda 17.05 — Informativna kronika 17.25 — Naši kraji in ljudje 18.25 — Glasbena oddaja 19.00 — Zaključek sporeda NAGRADA V LJUBLJANO Žreb je izmed reševalcev naše predzadnje križanke izbral SIMONA VILHARJA Iz Ljubljane in mu za nagrado dodelil knjigo slovenskega pisatelja Pavla Lužana Molk ni zlato. Gre za zbirko dvanajstih humornih pripovedi, ki zajemajo snov iz našega vsakdanjega življenja. Knjiga je izšla v zbirki Vrba Prešernove družbe. Nagrajencu želimo prijetno branje! Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 27. junija na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 23. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 20 Pravilna rešitev predzadnje križanke je, brana v vodoravnih vrsticah, takšna: SKIP, KORK, POLA, ERAR, KOLESARSKI, POGAN, KIČ, MARATON, TA, EDIL, MAZAČ, PRAH, TERAČA, LORAN, CELIBAT, ALANIN, DINARA, TERITORIJ, VAS, ARAK, VESA, ALT. tnmu Prepričanost, pa naj je še tako neomajna, ni vselej zagotovilo resnice. J. PLETERSKI Slovenski narod se ne more in ne sme odpovedati staremu cilju: združeni in svobodni Sloveniji. E. KARDELJ NAGRADNA KRIŽANKA 23 ST. Ga ZDRAVNIK PLUG 100 DRA21TEU NA LICITACIJI METER/ GLASBILO REDKEJŠE 2. IME STRUPENA KACA/ NAJVECJI KIT. FILOZOF PESEM HVALNICA/ KEM. SIMBOL ZA FOSFOR BIOKEL/ KEM. SIMBOL ZA KALU P0L02AJ PRI SAHU/ POLTRD K0L0ID APARAT/ IZVRŠNI SVET P0SITJE EG. SONČNI BOG KONFLIKT POMOČNIK MEDMET PRI UDARCU/ B0LG. CRNOMOa LUKA VINIKA PISMENO POTRDILO/ HIMALAJSKA KOZA M. IME MILILITER PREBIVALEC IRSKE USEDLINA/ DOM. OBLIKA M. IMENA EG. BOG ZNANOSTI/ RGURA ZANIKANEGA NASPROTJA UDOR GL MESTO GANE SESTAVIL J. UDIR OTOK PRI ZADRU/ Ga PISEC URADNI JEZIK IZRAELA AVT. OZNAKA SKOPJA/ VTIS GUNA/ UJEVIC AUGUSTIN ZIMSKA PADAVINA DIVJI KOZEL PREME- TENKA NEGATIVNA ELEKTRODA Imajo tudi živali svoje pravice? Gibanje za živalske pravice zahteva prekinitev poskusov z živimi živalmi — Milijone živalsk h žrtev za napredek znanosti in dobrobit človeštva_ Pred tisočletji tudi napredni duhovi niso razmišljali o sužnjih kot o ljudeh. Sužnji niso imeli duše, bili so govoreče živali. Spraševati se, ali sužnji trpijo zaradi domotožja, hrepenijo po svobodi, trepetajo pred nasiljem, ali sploh razpolagajo sami s seboj in svojim življenjem, je bilo nesmiselno. In enako nesmiselno se dandanes zdi mogim gledati na živali kot na živa bitja, v osnovi enakovredna ljudem. A podobno, kot seje svet nekega dne srečal s pojmom človekovih pravic, je danes slišati glasove tudi o živalskih pravicah. Največ isker se kreše ob vprašanju uporabe živali za raziskovanja. Borci za živalske pravice trdijo, da je uporaba živih živali v raziskavah nehumana in da bi jo morali prepovedati. Predvsem gre za medicinske raziskave in raziskave, ki so namenjene kozmetični industriji. Pri teh poskusih živalim namerno povzročajo hude rane, jih okužijo z boleznimi, jim lomijo kosti, jih zastrupljajo in na njih preskušajo najraličnejše nove preparate in kirurške postopke. Seveda živali pri takih poskusih trpijo, o tem skoraj nihče več ne dvomi. Toda njihovo trpljenje prinaša dobro ljudem, pravijo raziskovalci. Brez poskusov na živih živalih bi medicina ne naredila takšnega ogromnega koraka naprej. Borci za živalske pravice odgovarjajo, da živali, vsaj tiste višje razvite, niso drugačne od ljudi, različna je samo stopnja razvitosti inteligence, zato z njimi ne bi smeli ravnati kot z nečim, kar je povsem drugačno od ljudi. Filozofija zagovornikov živalskih pravic temelji na sodobnem pojmovanju razvoja življenja. Ljudje in živali se razvijamo skupaj, ne pa tako, da bi se razvijali eden čez drugega. Vsako bitje ima svoje posebnosti in je v nečem bolj razvito od drugih. Pes je, na primer, razvil sluh in vonj mnogo bolj od človeka, človek pa mišljenjske sposobnosti. Vsaka vrsta ima svoje posebnosti, ki nam vsem skupaj omogočajo, da živimo. Pravica do življenja pa je za vse enaka. »Seveda ne mislimo, da bi morale imeti živali enake pravice kot ljudje,« pravi direktorica ustanove za obrambo živali Joyce Tischler. Prašičem ne bo nikoli potrebna pravica do reli-goznosti, imajo pa gotovo pravico do življenja. Ta hip sije skoraj nemogoče predstavljati,vda bi to pravico uveljavili v celoti. Živali zavzemajo v prehrani ljudi tako pomembno mesto, da bi prišlo do velikih težav, če bi pravico do življenja vzeli v polnem pomenu to Uoco.Ip Bolj je mišljena pravica do življenja zunaj le iraUlcionalne vloge domačih živali. Zato si pristaši gibanja za živalske pravice prizadevajo za zaščito živali pred mučenjem in uničevanjem, ko to ni v povezavi s prehranjevanjem. Na udaru so predvsem znanstveni raziskovalni laboratoriji. Samo v ZDA imajo v raziskovalnih laboratorijih okrog 20 milijonov živali, ki so podvržene trpljenju in smrti v dobrobit znanosti. Raziskovalci uporabljajo določene živali predvsem zato, ker imajo njihovi organi ali organizem podobno sestavo ali delovanje kot človeški. Tako uporabljajo mačke pri raziskavi jeter, srednjega ušesa, bobniča in epidermi-sa, pse za raziskave ožilja, ledvic in PODBOČJE vabi na RIBJI PIKNIK v nedeljo, 19. junija '88 ob 14. uri pri ribnikih (Hribar) Tekmo vanje, kuharjev v pripravi rlb|lh specialitet (rlt>|l paprika«) Bogat »reColov ter ostala prijetna presenečenja Zabaval vas bo ansambel DOBOVŠKIH PET Oroarilzator: V E SELIČA NK DOMŽALE' organizira 19. 6. 1988 ob 14. uri v športnem parku Domžale GLAVNI DOBITEK TRI STARE MILIJARDE 1. nagrada 5.000.000 din 2. nagrada 5.000.000 din 3. nagrada pralni stroj 15 koles rog in še mnogo bogatih nagrad v vrednosti 4.500.000 din Ker je bila tombola že dvakrat preatavljena, emo aklad za nagrade povečali I ■HsaMsaweaai Avtobusni prevoz iz Ljubljane in nazaj zagotovljen! hipofize, opice za raziskave možganskega ožilja, možganov, trebušne slinavke, grla, ledvic, spolnih organov, zajce za raziskovanje imunskega sistema in srednjega ušesa, podgane za raziskave vranice, trebušne slinavke in procesov staranja. Raziskovalci pravijo, da bi zakonske omejitve uporabe živih živali za poskuse hudo zavrlo napredek znanosti in da si sodobnega raziskovanja ni mogoče zamisliti brez poskusov na živalih. Strinjajo pa se, da bi se dalo nekatere poskuse spremeniti, da bi živali manj trpele in po nepotrebnem ne umirale. Navsezadnje imajo od teh poskusov nekaj dobrega tudi živali, saj mnoga zdravila in izkušnje uporabijo tudi za zdravljenje in zaščito domačih živali. Druženje človeka in živali prinaša korist obema, trdijo zagovorniki raziskav in tisti, ki sami zase menijo, da na ta vprašanja gledajo objektivno. Uporaba živali pri iskanju zdravil zoper hude bolezni, za nova znanstvena spoznanja in odkritja ni nekaj nemoralnega, saj prispeva k splošni blaginji vsega živega na svetu. Tudi ljudje žrtvujejo svoja življenja za skupnost v vojnah in podvigih. A ne gre pozabiti tudi na misel modrega indijanskega poglavaija Seattla, da smo ljudje in živali samo niti v tkanini življenja, in kar storimo tej tkanini, storimo sami sebi. Vse preveč stvari nas danes prepričuje o globoki modrosti te misli. MiM (Vir: Newsweek) Zares nevarni Jemanje steroidov vpliva tudi na duševno zdra-________________vje________________ Med nedovoljenimi sredstvi, ki jih atleti in bodibilderji uporabljajo za povečanje mišic in moči, so tudi steroidi, umetni preparati, za katere so strokovnjaki že pred leti ugotovili, da lahko nevarno poškodujejo ledvice in jetra. Kljub temu jih še kar naprej zlorabljajo. No, morda bodo nova odkritja le zavrla uporabo steroidov in se bodo atleti in njihovi trenerji nekoliko bolj zamislili nad svojim početjem. Raziskovalci so namreč odkrili, da so steroidi nevarni tudi za duševno zdravje. Dr. Harrison Pope in David Katz, psihiatra s Harvarda, sta temeljito preiskala 41 ragbijašev in bodibildeijev, ki so jemali steroide. Ugotovila sta, da po standardnih merilih za duševne motnje 12 odstotkov pregledanih boleha za psihozami in da jih ima 22 odstotkov resne razpoloženjske težave, od depresije do manije. Torej kar cela tretjina pregledanih atletov! Ugotovila sta seveda tudi, da so duševne motnje nastale šele po uporabi steroidov. Kot primer navedimo le bodibilder-ja, kije začel redno uporabljati steroide, da je povečeval mišično maso. Hkrati ko je bil vse bolj mišičast, se mu je spremenilo nekaj tudi v glayi, tako daje začel verjeti, da je neranljiv, in se je nekega dne s svojim avtomobilom hote zaletel v betonski zid. Ko je opustil jemanje steroidov, ga je nevarna misel minila. Trgovina z organi Bogataši si lahko kupijo zdrave organe od revežev Že se dogaja tisto, česar so se bali in na kar so pozarjali zdravniki: reveži prodajajo svoje organe bogatim. O tem je tekla beseda na nedavnem mednarodnem znanstvenem srečanju v Genovi, kije bilo posvečeno moralnim vprašanjem presajanja organov. V Evropi je, posebno v Veliki Britaniji, kjer presaditve lahko opravljajo tudi v zasebnih klinikah, veliko primerov, da si bogati ljudje za kupček denarja kupijo organ za presaditev od revežev, najpogosteje iz revnih afriških in azijskih držav, in jim ni treba čakati na vrstni red za kadavrsko presaditev, kot je to usoda manj petičnih in tistih brez primernih darovalcev iz sorodniš-kih vrst. Predstavnik Evropskega sveta je na srečanju dejal, da bodo skušali tovrstno trgovino s človeškim mesom preprečiti s prepovedjo reklam, ki omogočajo in stopnjujejo nemoralno prekupčevanje z organi. Ce bo seveda to kaj pomagalo. Strokovnjaki namreč pravijo, da presajanje organov postaja medicinski biznis bodočnosti. Za dober denar dobiš darovalca z zdravimi organi, kot so, denimo, ledvice, koža, oko in podobno. Za marsikoga je življenje z eno ledvico in z denarjem, ki gaje dobil za prodano ledvico, še vedno lepše in boljše, kot je bilo prej, ko je tolkel hudo revščino. Elvis Presley še živi Tako trdijo številni ljudje in avtor knjige Najbolj neverjetna zgodba o E. P. Svet je zare% poln presenešenj in neverjetnosti. Če jih kdaj slučajno primanjkuje, jih ljudje, ki imajo smisel za take reči, lepo ustvarijo. Nekaj podobnega se ta čas dogaja, s slavnim rockovskim pevcem Elvisom Pres- Takšen naj bi bil danes rockovski idol Elvis Presley. r vo ir SAMA SE JE odpravila okoli sveta 24-letna Avstralka Kay Cottee in kot prva ženska brez pristanka obplula naš planet. Pot je začela 29. novembra, končala pa jo je po 191 dneh plovbe. Podvig je opravila z 11 metrov dolgo jahto, opremljeno z najsodobnejšimi navigacijskimi in telekomunikacijskimi napravami. OSAMLJEN PRIMER pa ni naš diplomatski predstavnik na Švedskem, ki si je omislil poleganje v pločevinastem zabojniku in igrice s pištolo ter s tem oskrbel švedsko in evropsko časopisje s škandalčkom. Iz Mehike je prišla vest, da si je eden tamkajšnjih pravosodnih ministrov privoščil podobno »zabavo«. Skupaj z dvema policistoma se je izživljal nad potniki v letalu iz Acapulca, šaljivo razpoloženje pa obilno zalival s pijačo, ki je je imel sicer že več kot preveč. Za mehiškega poredneža je znano, da ni več minister. SAMOTO NEKATERIH GOSPA pomagajo lajšati prijazne mucke. Le malokatera gospa pa si lahko privošči to, kar sije Dorothy Rose, kije v oporoki zapustila svoji ljubljeni mački 9 milijonov dolarjev. Štirinožni bogatašinji je ime Pussy, zanjo in za njeno silno premoženje pa po smrti dobrotnice skrbi Britansko društvo za zaščito živali. SAM IN BREZ prijateljev gotovo ni naše gore list Bruno Pičinič, kije na ameriškem lotu zadel glavni dobitek — 4.600.000 zelenih dolarjev. Kar sami pa si izračunajte, koliko prikolic dinarjev je to.! ZA ZDAJ JE EN SAM ražnjič na svetu dosegel fantastičnih 140 metrov v dolžino. Gigantski ražnjič so naredili in spekli v omanskem mestu Muškat. Za pripravo so porabili 150 kilogramov mesa, postavili poseben žar iz poltretje tone jekla ter pokurili okrog 1800 kilogramov oglja, predno je bila zadeva pečena. leyem, ki je še kar naprej zlata jama za vnovčevanje zanimanja zanj. Zares nenavadno pot izrabe slavnega pevca pa sije omislil Gail Giorgio, ki je pred kratkim izdal knjigo Najbolj neverjetna zgodba o Elvisu Presleyu. Zares gre za neverjetno zgodbo. Pisec namreč v svoji knjigi trdi, da slavni Elvis ni umrl, marveč da še vedno živi. Kot dokaz navaja izjave številnih prič, ki so menda pevca videle. V podkrepitev zapisanim besedam pa avtor neverjetne zgodbe tistemu, ki ga stvar zanima, priskrbi tudi kaseto s posnetki Elvisovih pogovorov o bradi, ki si jo je pustil rasti, da bi ostal nepoznan, o njegovih težavah pri skrivanju. In še več: mogoče je dobiti sliko sedanjega Elvisa Presleya. Strokovnjak za posnetke je ob poslušanju senzacionalne kasete dejal, da je glas zares lahko Elvisov, vendar pa da je mogoče take posnetke uspešno ponarediti. Kdo ima potemtakem prav: ali tisti, ki hodijo svoj idol objokovat na njegov grob, ali tisti, ki ga videvajo na najrazličnejših mestih? Najbrž domiselni Giorgio, ki iz te histerije kuje novce. Čim bolj je posameznik prebujen in kritičen do institucije, tem bolj je institucija sovražno razpoložena do subjekta. P. KOVAČ - PERSIN Zgodovina in človeški duh sta eno. C. ELIADE Pozerju so dejanja drugega človeka zmerom poze. O. VVEININGER Misel na človeštvo se nenehno napaja iz domačije, N. SUMI Porod drugače Alternativne porodnišnice v ZDA — Prijetnejše _____________okolje_____________ Nekdaj so ženske rojevale doma, v družinskem okolju, dandanes pa zvečine v porodnišnicah, se pravi v tujem okolju, ki poleg tega v vsem spominja na bolnišnico. To pa gotovo ni kraj, po katerem bi človek prav hrepenel. Kako porodnicam omogočiti toplino doma in hkrati zdravstveno neoporečno poskrbeti za srečen porod? V ZDA so našli odgovor v tako imenovanih alternativnih porodnišnicah. V zadnjih letih se množijo kot gobe po dežju. V njih so porodne sobe urejene drugače kot klasične sobe v porodnišnicah. Pohištvo je tako, kot ga imajo po domovih, stene so pobarvane s prijetnimi pastelnimi barvami, v sobah so ogledala, slike, pripravljena je lesena zibka in podobo. Vse skupaj je bolj podobno dobremu hotelu kot bolnišnici. Seveda so tudi med temi alternativnimi porodnišnicami razlike. Nekatere so opremljene kot hoteli najvišje kategorije in je cena bivanja v njih tako zasoljena, da si rojstvo otroka v njih lahko privoščijo le bogatejši sloji. Po želji porod posnamejo tudi z videokamero. Dan bivanja v najboljših alternativnih porodnišnicah stane do 1000 dolarjev. v asa Sosed Janko, prijatelj mojega pokojnega moža, je rad zahajal k nam. Cela naša družina ga je imela rada in ga je spoštovala. Sploh je bil zaradi svojega izostrenega občutka za pravico in resnico povsod cenjen in spoštovan. Rad je pomagal drugim, z dobrim nasvetom ali s čim drugim. Na vas se je vrnil iz mesta, ko je kot miličnik stopil v pokoj. Kupil si je nekaj zemlje in obdelovalnega orodja ter se z veseljem oprijel kmečkega dela. Prepričan je bil, da je življenje na čistem zraku in delo na zemlji najboljše zagotovilo zdravja in dolgega življenja. Sam si ni nikoli privoščil pravega dopusta. Celo jezil se je na ljudi, ki so v skrbi za zdravje zahajali v zdravilišča. »Jaz ne dam nič na nobeno zdravilišče!« je jezno dejal, ko sem ga prepričevala, kako dobrodejno je bilo v mojih tegobah bivanje v Strunjanu. »Najraje sem na svojih njivah. Denarja nisem nikoli zapravljal za dopuste na morju. Raje sem ga hranil, da sem si lahko kupil tole zemljo tu. In upam, da bom tu ostal najbolj zdrav, brez morja in toplic.« NAŠ SOSED «..v »Že, že. A da bi videl mene, kakšna reva sem bila. Tri leta na bergljah, po vsakem bivanju v Strunjanu pa sem se vračala domov kot prerojena,« sem mu ugovarjala. » Videl sem te. A povem ti, da si se v okrevališču samo razvadila,« je jezno odgovarjal. Tako sva se dostikrat prerekala, dokler mi ni uspelo pregovoriti ga, da se je odločil za desetdnevni obisk zdravilišča v Strunjanu. Na svoj prvi dopust je izginil brez vsakega slovesa. Kar odšel je. Pogrešali smo ga. Navajeni smo bili njegovih obiskov. Z dopusta se je vrnil dobre volje. »Še bom šel tja. Prav si imela,« mi je priznal. Toda njegov prvi dopust je bil tudi njegov zadnji. Kmalu po vrnitvi iz Strunjana mi je prišel povedat, da mora v bolnišnico. Vse nas je novica hudo presenetila. »Kako, v bolnišnico? Tak korenjak! Zdravnik se je najbrž zmotil,« je zinila naša mlada gospodinja, sin pa je pridal, da naj se čimprej vrne. Sama nisem rekla nič, čeprav mi ni bilo vseeno. Malo je tako dobrih ljudi, malo tako dobrih sosedov... Ni se več vrnil med nas. Pobral ga je rak. MARIJA NEMANIČy POTA in sm/ ^2^ Kriminal porasel za tretjino Zaskrbljujoče ugotovitve novomeške UNZ v prvih letošnjih mesecih — Najhuje v ________Trebnjem — Več je tudi gospodarskega kriminala ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, TREBNJE — Letošnje leto bo, če je seveda soditi po prvih mesecih, med rekordnimi po številu kaznivih dejanj vseh vrst na območju novomeške IJNZ. Za prvo trimesečje zbrani podatki namreč kažejo, da so kriminalisti v štirih dolenjskih občinah obravnavali kar 493 kaznivih dejanj, kar je tretjina več kot v enakem lanskem obdobju. Največ zaslug takšnemu porastu gre, kot smo zapisali že zadnjič, skokovitemu povečanju vlomov in raznih tatvin. l težami lamam VLOMI SE VRSTIJO ŠE KAR NAPREJ— Ko na drugem mestu poročamo o seriji vlomov in tatvin iz stanovanj in hiš v enem samem dnevu, spisek tovrstnih dejanj iz minulega tedna še zdaleč ni zaključen. Že 8. junija je 68-letna Ana Novak z Golobinjka prijavila miličnikom, da je tega dne med 12. uro in 14.30 nekdo prišel ' njeno stanovanjsko hišo in odnesel okoli 80 tisočakov. Neznanca še iščejo. OB GOTOVINO IN ZLATNINO — Še bolj je bil verjetno razočaran in togoten 30-letni Ignac Matoh iz Vrhpeči, ko je ugotovil, daje tudi njemu nekdo med 1. in 3. junijem temeljito pregledal stanovanjsko hišo. Matohu je izginilo 140.000 din gotovine in več zlatih predmetov, po prvih podatkih pa je oškodovan za najmanj 840 tisočakov. Tudi v tem primeru storilca še iščejo. S TRAKTORJEM V LOKOMOTIVO DOLNJI BOŠTANJ — 17-letni Andrej M. iz Dolenjega Boštanjaje 11 .junija okoli 20. ure peljal traktor po lokalni cesti proti domu. Ko je pripeljal do nezavarovanega železniškega prehoda, se ni prepričal, ali je pot prosta, pač pa zapeljal do tirov. Takrat pa je iz Sevnice proti Trebnjemu privozil vlak. Andrej M. gaje prepozno opazil, tako da tudi zaviranje ni pomagalo, in je močno trčil v lokomotivo. Na traktorju je bilo za 4 milijone dinarjev škode. BREZ DOVOLJENJA V NEZAVAROVANEM AVTU DOLŠCE — Ko se je 6. junija okoli 15.20 34-letna Novomeščanka Pavla Olovec peljala z osebnim avtomobilom po lokalni cesti iz Oštrca proti Kostanjevici, ji je v Dolšcah po sredi ceste pripeljal z avtomobilom nasproti 21-letni Jože Klemenčič iz Dolšc. Slednji je vozil brez vozniškega dovoljenja v neregistriranem in nezavarovanem avtu, za nameček pa je med vožnjo gledal nazaj in tako zakrivil trčenje, v katerem se je sam hudo poškodoval. Klemenčič se zdravi v novomeški bolnišnici. Zanimivo ob vsem tem je nemara, da je daleč največji porast kaznivih dejanj v trebanjski občini, kjer je bilo, denimo, tatvin in vlomov kar za 158 odstotkov več kot v prvih treh mesecih lanskega leta. Edina tolažba ob tej številki je podatek, da se je na srečo izboljšala tudi • Z letošnjimi 493 kaznivimi dejanji povzročena škoda znaša 146,580.585 din, kar je za dobrih 93 milijonov ali 175 odstotkov več od lani. Izračun tudi pokaže, da znaša škoda enega kaznivega dejanja poprečno 297.323 din, to pa je za 112 odstotkov več kot lani. raziskanost kaznivih dejanj, v primerjavi z lansko je domala za tretjino boljša. Sicer pa je porast kriminalitete dovolj očiten tudi v Novem mestu in Črnomlju, le Metličani si s tem še ne belijo glave, saj so letos v primerjavi z minulim letom zabeležili le dvoje kaznivih dejanj več. V okviru vseh gornjih številk je svoje mesto našel tudi gospodarski kriminal, PEŠEC PODLEGEL LIPOVEC — 19-letni Bojan Simončič iz Črnomlja seje 8. junija ob 14.10 peljal z osebnim avtomobilom po lokalni cesti iz Semiča proti Ručetni vasi. Ko je med vožnjo zapeljal v nepregledni desni ovinek v Lipovcu, je nenadoma mečkal cesto 61-letni domačin Anton Šuštarič. Navzlic umikanju je Simončič pešca zadel in zbil, hudo ranjenega Šuštariča pa so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Od tam so 11. junija sporočili, daje pešec hudim ranam podlegel. Iz cerkve izginilo šest kipcev Vlomilci tudi tokrat ostajajo neznani KORITNICA PRI RAKI — Vlomi v cerkve povzročajo novomeškim in krškim kriminalistom že obilo sivih las, tovrstna dejanja se vrstijo domala iz tedna v teden, vrednosti ukradenih predmetov so neprecenljive, storilci pa ostajajo neznani. Tako je zaenkrat tudi po vlomu v cerkev v Koritnici pri Raki, kjer so neznanci 6. junija med 16. in 21. uro dobili kar lep plen. Po ugotovitvah krške UNZ so iz cerkve odnesli kipec sv. Matije s sekiro v roki, visok 45 centimetrov, nadalje enako visok kipec sv. Alojzija s tremi belimi lilijami v rokah, dva kipca sedečih angelov, velika po 25 centimetrov, ter dve angelski glavi z razprtimi krili. Kot v večini tovrstnih primerov škoda še ni ocenjena, je pa zagotovo ogromna in gre v več milijonov dinaijev. Očitno se tega dobro zavedajo tudi tatovi. Sp/s o gradbeni aferi ponovno v Novem mestu Tožilka zahteva dopolnitev preiskave NOVO MESTO — Jutri bodo potekli natanko štirje meseci, kar je po sklepu Višjega tožilca v Ljubljani spis o tako imenovani gradbeni aferi iz novomeškega romal na ljubljansko temeljno tožilstvo. Ves ta čas o razpletu ali morebitnem zapletu v zvezi z dogodki, ki so svojčas tako razburjali ne le dolenjsko, ampak tudi slovensko javnost, ni bilo slišati domala nič, kar pa seveda ne pomeni, da je spis ta čas miroval v predalu. Z obširnim materialom iz dokaznega postopka se je namreč spopadla namestnica temeljnega javnega tožilca v Ljubljani Jožica Boljte-Brus, ki je te dni novomeškemu preiskovalnemu sodniku poslala zahtevek za dopolnitev preiskave. Kot je slišati, so stvari okoli kazenske odgovornosti sedmerice osumljenih, med katerimi sta tudi, kot je znano, Božidar Zajc, direktor novomeške Iskre Tenel in Boštjan Kovačič, bivši predsednik občinske skupščine Novo mesto, dovolj razčiščene, sporno je le izvedeniško mnenje celjskega Razvojnega centra in številke v njem. Prav v tej smeri naj bi tudi stekla dopolnitev preiskave. Po besedah Antona Trunklja, preiskovalnega sodnika iz Novega mesta, bo odločitev o tem znana še ta teden. Prstni odtis odkril storilca Sojenje vlomilcu v stanovanjsko hišo Franca Klančarja — Ob zlatnini in hrani odnesel tudi odlikovanje — Eno leto zapora _____________ Otočca, kjer pa jima je zmanjkalo goriva. Nato stajo peš mahnila proti Šmar-jeti. Na begu sta bila še vse do 7. junija, ko so ju naposled v Zagrebu prijeli miličniki. Na obravnavi je Pernek dejanje zanikal, vendar sta ga usodno bremenili ŠMARJETA, NOVO MESTO — Vlom, do katerega je prišlo 30. maja 1986 leta zjutraj v zaklenjeno stanovanjsko hišo Franca Klančarja v Šmarjeti, je dal kar precej dela novomeškim kriminalistom. Postopek je bil nekaj časa voden zoper neznanega storilca, naposled pa seje klobčič le pričel odmotavati, najbolj po zaslugi krajanov, ki so miličnikom in uslužbencem UNZ dovolj natančno opisali dva neznana mlajša moška, ki so ju tistega dne videli v kraju. Eden od njiju, 20-letni Branko Pernek iz Maribora, ki je ta čas na prestajanju 7 let in 6 mesecev trajajoče kazni v celjskih zaporih, se je te dni pojavil na zatožni klopi novomeškega temeljnega sodišča. Obtožnica ga je bremenila, da je 30. maja predlani skupaj z mladoletnim M. K. odrinil enokrilno okno stanovanjske hiše Franca Klančarja; popustil je žebelj, ki je služil kot zatič, nakar sta oba splezala v notranjost. Dodobra sta preiskala vse prostore, nato pa iz hiše odnesla štiri zlate prstane, par otroških zlatih uhanov, zlato moško verižico z obeskom, dva otroška hranilnika, 5.000 din gotovine, parfum, suho salamo, slanino, gorčico in celo odlikovanje Zveze šoferjev in avtomehanikov. Pernek in mladoletnik sta bila tistega leta v prevzgojnem domu v Radečah, od koder sta 25. maja pobegnila. Odpravila sta se celo v Umag, tam ukradla osebni avto in se z njim pripeljala do dve dejstvi: mladoletni M. K. je dejanje namreč skesano in odkrito priznal, drugo pa je bilo, da so na steklenici coca-cole v Klančarjevi hiši našli prav Per-nekove prstne odtise. Sodišče je imelo torej dovolj dokazov in je Perneku izreklo kazen enega leta zapora. Pri tem ni moglo mimo dejstva, da je obtoženec kradel že kot mladoletnik in in da je prav zaradi tatvin že bil obsojen na kazen, ki jo prestaja v celjskih zaporih. Sodba še ni pravnomočna. B. B. OSUMLJEN DVEH VLOMOV NOVO MESTO — 39-letni J. iz romskega naselja Žabjek je utemeljeno osumljen, da je v noči na 8. junij vlomil v Mercatorjevo prodajalno v Velikem Gabru in iz nje odnesel več zavitkov kave, 600.000 din gotovine in za 150.000 din izpolnjenih čekov. Povzročene škode je za 1,150.000 din. V isti noči naj bi J. K. vlomil še v prodajalno KZ Veliki Gaber, vendar od tam odšel praznih rok. TATU KMALU PRIJELI BIZELJSKA VAS — 6. junija ob 11.30 je bil na obisku pri Antonu Petrišiču v Bizeljski vasi 24-letni Drago Brglez iz Orešja. Med obiskom je neopazno snel s stene v sobi malokalibrsko puško in se z njo na rami odpravil peš proti Bistrici ob Sotli. Na njegovo nesrečo pa so za tatvino kmalu zvedeli bizeljski miličniki in se odpravili za tatom, ki je bil kmalu ob plen. Sledili anonimnemu klicu Opoldanski telefonski poziv pomagal razkriti izginotje vezanih plošč v Novolesu — Zapor CVIBELJ, NOVO MESTO — Anonimen telefonski klic direktorju Straškega Novolesa, tozd TVP, je pomagal pojasniti izginotje večjega števila vezanih lesenih plošč. Glas po telefonu je direktorja lanskega 19. februarja okoli 13. ure obvestil, da neki voznik iz Novolesa, po imenu Kumelj, krade v tovarni vezane plošče in da jih ima doma že cel kup, o čemer se je lahko prepričati. Klobčič se je potem pričel hitro odmotavati, direktor je vsebino anonimnega telefonskega poziva sporočil naprej miličnikom postaje milice v Dolenjskih Toplicah, sled pa je nato pripeljala na Cvibelj, kjer stanuje 42-letni Jože Kumelj. Pregled njegovega doma je pokazal, da je bila vsebina telefonskega poziva docela resnična, iz opravljene preiskave pa se je izoblikovala obtožnica, zaradi katere je moral Kumelj te dni pred novomeške sodnike. Tako je Jože Kumelj lanskega januarja in februarja, ko je bil v Straškem Novolesu, tozd TVP, zaposlen kot voznik tovornega avtomobila, večkrat vozil vezane plošče iz Straže proti Ljubljani in naprej na Gorenjsko. V tem času je tovornjak večkrat zapeljal tudi na domače dvorišče in tam z njega zložil kakš- no vezano ploščo. To je počenjal postopoma, tako, da ob prevzemu blaga manjka niso opazili. Prav verjetno je, da bi njegovo početje ostalo prikrito, če ne bi bilo budnega očesa sosedov, ki so tatvine prijavili. Kumelj je na obravnavi trdil sodnikom, daje imel za jemanje vezanih plošč dovoljenje, česar pa mu ni bilo moč verjeti že iz preprostega razloga, daje šlo za plošče I. kategorije, kijih v Novolesu zanesljivo ne bi mogel kupiti. Miličniki in kriminalisti novomeške UNZ so mu tako zasegli 60 vezanih plošč, v tistem času vrednih 750.853 din. Senat novomeškega sodišča je Kumlja, ki je bil medtem že izključen iz delovne organizacije, obsodil na 8 mesecev zapora, pri tem pa mu v olajševalno okoliščino štel dejstvo, da gre za očeta številne družine. Sodba še ni pravnomočna. ki je bil zadnja leta v mejah pričakovanega, za pričetek letošnjega pa takšna ugotovitev ne drži. Tovrstnih kaznivih dejanj je bilo domala za 20 odstotkov več kot lani, najbolj pa se je povečalo število raznih zlorab, poneverb in ponarejanj, medtem ko je število primerov grabeža, za kvalifikacijo katerega je sedaj potrebnih kar 500 starih milijonov protipravno pridobljene premoženjske koristi, manj. Temeljnemu javnemu tožilcu je bilo zaradi letošnjih 52 tovrstnih kaznivih dejanj ovadenih 61 oseb, med njimi pet takih, ki so bile za podobna dejanja že kaznovani. PADEL S STREHE VEJAR — Obiranje bezgovih cvetov bi se za 7-letnega Tomaža Prusa iz Vejarja kmalu tragično končalo. Fant je namreč minuli petek pri sorodnikih odšel na balkon, od tam pa splezal na podaljšek strehe gospodarskega poslopja, ki se drži stanovanjske hiše. Po strehi je splezal do bezgovega drevesa in pričel z njega obirati cvetove. Pri tem je fantu spodrsnilo in padel je s 3,5 metra visoke strehe na tla. Ob padcu sije zlomil obe roki in doživel pretres možganov. Tako poškodovanega so odpeljali najprej v metliški zdravstveni dom in nato v novomeško bolnišnico. Vozila oblegajo Trebnje Še o zapori dolenjske magistralke, obvozu in posledicah TREBNJE — O tem, da je bila temeljita sanacija mostu čez magistralno cesto pri Ponikvah hudo potrebna, nihče ne dvomi. Zelo različna pa so bila mnenja o tem, kam preusmeriti promet na tem odseku najbolj krvave ceste pri nas. V trebanjski občini, tudi v krajevni skupnosti Trebnje, so predlagali trajno rešitev obvoza. Uredili naj bi obvoz v dolžini okrog 350 m z izstopom magistralke pri Podborštu mimo Surovine, v Dol. Nemški vasi pa bi se obvoznica takoj za mostom spet priključila stari avtocesti Bratstva in enotnosti. Očitno pa niso mislili tako v republiški skupnosti za ceste, kjer so omenjali, da bi bilo to dražje kot obnova omenjenega viadukta pri Ponikvah. Tako od 25. maja hrumijo skozi mestno jedro, Dolenjo Nemško vas in Stefan številni tovornjaki s priklopniki, avtobusi, osebni avtomobili in sploh vse, kar vozi po naših že tako preobremenjenih in zvečine slabih cestah. Nič niso zalegli protesti in opozorila Trebanjcev, kaj bo to pomenilo za varnost okrog 900 otrok, ki vsak dan obiskujejo trebanjsko šolo, in 1200 delavcev tamkajšnjih kolektivov, niti katastrofalen ekološki vpliv zaradi hrupa in izpušnih plinov tisočev vozil, ki bodo okrog dva meseca, kolikor naj bi traja! obvoz, paradirala skozi doslej dokaj mirne in prijazne dolenjske kraje. Jasno je tudi, da bo nastala velika gmotna škoda, saj obvoznica ni bila grajena za tako silen promet (kaj bo šele med glavno turistično sezono?!), pričakujejo tudi številne udore na ceste, ki jo velikokrat prečka mestna kanalizacija. Še bolj kot to pa zbuja skrb, kaj bo z življenjem in zdravjem ljudi. Se bo šele tedaj pričel razpletati klopčič odgovornosti za nestrokovno narejen in kar trikrat popravljen most pri Ponikvah? Je res, da je bil tedaj vanj vgrajen le beton znamke 100 namesto mnogo kakovostnejšega, vsaj trikrat boljšega? Bodo naposled vsega krivi nemara brigadirji, ki so gradili avtocesto Bratstva in enotnosti? P. PERC Za praznik dobili nove prostore V Krškem so predali namenu nove prostore UNZ Krško in občinskega štaba TO KRŠKO — V okviru praznovanja občinskega praznika so v Krškem pretekli teden odprli nove prostore UNZ. Hkrati so delavci organov za notranje zadeve praznovali dan varnosti in ob tej priložnosti je namestnik republiškega sekretarja za notranje zadeve Dore Dovečar podelil priznanja nekaterim delavcem organov za notranje zadeve. UNZ Krško so dogradili leta 1983, vendar s tem seveda še zdaleč niso bili rešeni vsi prostorski problemi. Možnost za gradnjo seje pokazala lani, ko je zlasti veliko razumevanja pokazala občina Načelnik UNZ Krško Maks Unetič je na slovesnosti ob otvoritvi novih prostorov za UNZ Krško in občinski štab TO povedal, daje bila na začetku nova uprava tako rekoč brez svojih prostorov, daje primanjkovalo kadrov in opreme. Prvo fazo objekta za potrebe Med spanjem ob tisočake in devize Minuli petek nova serija vlomov v stanovanja NOVO MESTO, GOLOBINJEK — Kot v posmeh prejšnji teden objavljenim opozorilom na povečano število vlomov in kraj iz stanovanj in hiš se je minuli petek v Novem mestu in okolici zvrstila cela serija tovrstnih dejanj. Tako je v noči na 10. junij nekdo vlomil v stanovanje Jožeta Avžina iz Ragovega in mu odnesel 153 tisočakov gotovine, isto noč pa sta imela vlomilski obisk še Stefan Gorše in Maksimilijan Starc, oba iz Ragovega. Prvi je imel srečo in je storilec odšel praznih rok, drugemu pa je iz stanovanja izginilo 50 tisočakov. Predrzneža še iščejo. Enako miličniki in kriminalisti novomeške UNZ iščejo tudi vlomilca, ki je te noči obiskal hišo v Ulici Marjana Kozine v Novem mestu, kjer prebiva francoski državljan Pieere L. Slednji je ugotovil, da seje storilec na njegov račun obogatil za kakšnih 100.000 din in 1.400 francoskih frankov, kar znese skupaj okoli 650 tisočakov. Noč na minuli petek je bila usodna tudi za dobro počutje 50-letnega Vinka Sankoviča iz Novega mesta. Medtem ko je možakar s svojo družino mirno spal, se je po hiši sprehajal vlomilec. Sandkovič je bil ob 200 zahodnonem-ških mark, 75.000 din ter za 20.000 vrednostnih bonov. Skupne vrednosti je torej za preko 330 tisočakov, kdo si jih je prisvojil, pa ta čas še ni znano. Prav tako še ni znano ime storilca, kije tisto noč vlomil v stanovanjsko hišo 45-letnega Alojza Slaka iz Golobinjka. Neznanec si je med nočnim obiskom sposodil 60 tisočakov. Če ne že prejšnje opozorilo, pa naj bodo vsi našteti primeri dovolj resen opomin pred tatovi in vlomilci, ki nimajo prav nobenih pomislekov krasti celo iz nočne omarice, ob kateri je speča glava lastnika. OKRADEN BULDOŽER VIHRE — V noči na 7. junij je bilo vlomljeno v buldožer Franca Baša iz Sremiča. Stroj je stal parkiran na delovišču v Vihrah pri Leskovcu, neznan storilec pa je iz njega odnesel delovni kombinezon, čevlje, rokavice, 10 litrov olja, prevleke in nekaj orodja. Vlomilca še iščejo. VLOMLJENO V TRI AVTOMOBILE SEVNICA — Neznan storilec je v noči na 11. junij v Sevnici vlomil v tri osebne avtomobile. Tako so vlome prijavili Mirko Ratej, kateremu je storilec iztočil 20 litrov goriva, Jože Papež, ki je bil ob avtomobilske prevleke, brisalec, nekaj orodja in razdelilno kapo, ter uslužbenci sevniškega Kmetijskega kombinata, katerem je iz avtomobila izginil akumulator, vreden 60 tisočakov. Krško. Z njeno in s pomočjo sekretariata za notranje zadeve SR Slovenije je bil zbran potreben denar za gradnjo. Ob tem so našli pomoč še pri Savaprojektu Krško, kjer so objekt projektirali, in Pionirjevemu tozdu, Gradbeni sektor Krško, ki je objekt zgradil v rekordno kratkem času. Zdaj ima UNZ Krško skupaj s štabom TO 1900 kvadratnih metrov koristnih površin, vendar objekt še ni v celotni opremljen, poleg tega bo treba urediti in usposobiti mehanično delavnico ter garaže. Ob tej priložnosti se je načelnik Unetič posebej skupščini uUcine ivrsKO za vso pomoč, zlasti predsedniku izvršnega sveta občine in gradbenega odbora Igorju Dobrovniku. Unetič je dejal, da so delavci organov za notranje zadeve letos svoj praznik praznovali nekoliko kasneje prav zaradi tega, ker so Čakali na otvoritev novih prostorov, ob tej priložnosti pa je namestnik republiškega sekretarja za notranje zadeve Dore Dovečar najzaslužnejšim podelili priznanja. Prejeli sojih: Anton Derstvenšek, Ludvik Rezelj in Gabrijel Stojs — zlati znak organov za notranje zadeve; Vinko Novak, Stane Preskar in Vladimir Žniderič — srebrni znak organov za notranje zadeve; Jože Arh, Štefan Hrep, Milan Levstek, Ros-vita Mirč, Ivan Šetinc, Stanislav Zorko, Komite za SLO in DS KS Blanca, Lisca Sevnica, tozd Krmelj, komite za SLO in DS, osnovna šola bratov Ribarjev iz Brežic in osnovna šola herojinje Milke Kerin iz Leskovca pri Krškem — bronasti znak; Stanislav Cizel, Maijan Petan, Lidija Planinc, Zdravko Radano-vič, Anton Vodopivec, Darko Vučajnk in Peter Železnik — pismene pohvale. Na slovesnosti so podelili tudi znake veščin za samoobrambo, ki sojih prejeli Miran Grubenšek, Tine Bratanič in Dušan Kerin. Znak veščin za streljanje je prejel Branko Videnič, znak veščin za radiotelegrafijo pa so prejeli Milan Kozole, Vladimir Zalokar in Vladimir Busar. Ta priznanja podeljuje republiški sekretariat za dosežene uspehe na tekmovanjih. 11. maja so se delavci UNZ in vojaki cerkeljske garnizije pomerili na tradicionalnem športnem tekmovanju, ki je bilo letos v Brežicah. Uspeh — ekipno: 1. UNZ Krško, 2. VP Cerklje, 3. SUP Zabok, 4. PM Sevnica, 5. PM Brežice in a PM K rško; šah: 1. UNZ Krško, 2. VP Cerklje, 3. SUr z.auuiv, m.6yu;.jw. .. SUP Zabok, 2. UNZ Krško, 3. VP Cerklje; streljanje: 1. PM Sevnica, 2. UNZ Krško, 3. PM Krško; mali nogomet: 1. VP Cerklje, 2. PM Brežice, 3. SUP Zabok. J. S. MOTORIST PO SREDI CESTE ZAVRATEC— 10. junija okoli 15.30 se je 39-letna Frančiška Jesih iz Sevnice peljala z osebnim avtomobilom po regionalni cesti iz Impoljce proti Bučki. V ovinku pri Zavratcu ji je po sredini ceste pripeljal nasproti na kolesu z motorjem 46-lctni Rudi Lisec iz Orla. Prišlo je do močnega čelnega trčenja, po katerem je motorist obležal hudo poškodovan in se sedaj zdravi v celjski bolnišnici. PRIZNANJA ZA DAN VARNOSTI — V novih upravnih prostorih UNZ Krško, ki sojih odprli pretekli torek v počastitev občinskega praznika, je namestnik republiškega sekretariata za notranje zadeve Edo Dovečar podelil priznanja najbolj zaslužnim delavcem organov za notranje zadeve. (Foto: J. Simčič) s SOPOTNICA UMRLA NA KRAJU TRČENJA — 9. junija ob 4.40 seje 30-letni Gradimir Ilič iz Raševice peljal z osebnim avtomobilom po cesti iz Zagreba proti Ljubljani. Med vožnjo skozi Krakovski gozd je zaradi utrujenosti zapeljal na travnato bankino in s prednjim delom vozila trčil v grmovje, nakar seje avtomobil prevrnil na levi bok, drsel še kakih 13 metrov in naposled trčil v drevo. Sopotnica 24-letna Gorica Ilič se je v nezgodi hudo ranila in je podlegla poškodbam že kmalu po trčenju, voznika Iliča pa so hudo poškodovanega prepeljali v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 5 milijonov dinarjev. S KOLESOM V AVTOMOBIL — 39-letni Vlado Matkovski iz Novega mesta seje 10. junija ob 11 50 peljal z osebnim avtomobilom po Cesti herojev proti Cankarjevi ulici v Novem mestu. V križišču navedenih cest je zavijal na Cankarjevo ulico, takrat pa je nasproti po pločniku pripeljal voznik pony kolesa, 11-letni Gorazd K. iz Novega mesta. Na sredi cestišča seje zaletel v osebni avto in se pri tem hudo poškodoval, tako da so ga morali odpeljati na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialno škodo pa so ocenili za 100 tisočakov. ŠKOCJANČANI UGNALI VSE — Ekipa prostovoljnega gasilskega društva iz Škocjana ni naključno zmagala na letošnjem rallyju, saj je prva mesta prinesla že iz Zbur in .Straže, uspešno pa je letos tekmovala tudi v Mežici in na Pohorju. Po besedah desetarja Mateja Bobiča je recept njihovega uspeha v tem, da imajo stalno ekipo in da gredo na čimveč tekmovanj. Škocjanci so skupaj že šesto leto. Na sliki zmagovalna sedmerica, ki sestavljajo: Milan Janežič, Jože Zupančič, Viktor Matko, Robert Povše, Jože Globevnik, Aljoša Bricelj in Matej Bobič. (Foto: J. P.) Štirinajst ur rallyja GD Škocjan zmagovalec 18. gasilskega tekmovanja ŠMIHEL PRI ŽUŽEMBERKU — Gasilska društva v novomeški občini vsako leto z nestrpnostjo pričakujejo gasilski rally. Tudi to polje bilo tako in minulo nedeljo so kljub neugodnemu vremenu pokazali, da so pripravljeni na spopad z ognjem. Letošnji tradicionalni 18. gasilski rally seje pričel že ob 6. uri v Dolenjskih Toplicah in se končal ob 20. uri na cilju v Šmihelu pri Žužemberku. Udeležilo se ga je 66 sedemčlanskih ekip iz prav toliko gasilskih društev iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Gasilske desetine so na kontrolnih točkah opravljale suho hi-drantno vajo, se preizkušale v navezah in vozlih, opravile mokro trodelno vajo in preverile sposobnosti svojega vozila ter brizgalne. Na koncu so na cilju reševali tudi teste iz gasilske preventive. To pot so na tekmovanju prvič poklicali na pomoč tudi radioamaterje kluba iz Novega mesta, ki so skrbeli za radijsko zvezo vseh delovnih točk, opravljali pa tudi računalniško obdelavo rezultatov. Na koncu zapišimo, da je urjenje gasilcev novomeške občine posnela na trak tudi ekipa ljubljanske televizije za najnovejši film o gasilcih, ki bo na malih ekranih na sporedu v jesenskem času. Rezultati: Gasilska društva (moški): 1. Škocjan (901), 2. Dol. Straža (888), 3. Kamence (883), 4. Lakovnice (877), 5. Grmovlje (877), 6. Ratež (873), 7. Stranska vas (873), 8. Maharovec (862), 8. Zbure (862), 10. Soteska (859) itd. Sku-paj je nastopilo kar 48 ekip. Gasilska S TRAKTORJEM SE JE PREVRNIL KRIŽE — 24-letni Jože Kolenc iz Križ je 11. junija popoldne s traktorjem, na katerem je imel pripet priključek, grabil seno na travniku. Med opravilom pa je zapeljal na tri metre visok nasip, preko katerega seje traktor prevrnil na streho in naposled znova obstal na kolesih. Kolenc seje pri tem hudo poškodoval po glavi in se zdravi v novomeški bolnišnici. IZSILIL PREDNOST TRŽIŠČE — 38-letni V incenc J udež iz Boštanjaseje 8. junija ob 19. uri peljal po lokalni cesti iz Gabrja do križišča z regionalno cesto Trebnje—Boštanj pri Tržišču. Pred prednostno cesto pa svojega neregistriranega vozila — dodajmo še, daje Judež vozil tudi brez vozniškega — ni ustavil. V tistem trenutku je po prednostni cesti z osebnim avtom pripeljal 23-lelni Tomaž Borštnar iz Ljubljane. Slednji nesreče navzlic zaviranju ni mogel preprečiti. Pri trčenju se je Vincenc Judež težko ranil in se sedaj zdravi v celjski bolnišnici. društva (ženske): Ratež (854), 2. Gabrje (844), 3. Zbure (839), 4. Mirna peč (813), 5. Potov vrh—Slatnik (804). Nastopilo je 12 ekip. Industrijska gasilska društva (ženske): 1. Krka (841), 2. Novoles (836). Industrijska gasilska društva (moški): I. Novoteks (880), 2. Krka (877), 3. Novoles (846), 4. IMV (789). J. PAVLIN V ponedeljek vaja enot civilne zaščite Na Loki prikaz usposobljenosti posebnih enot CZ___________________________ NOVO MESTO — Namesto običajnih nagovorov in proslav ob tovrstnih dogodkih pripravlja novomeški občinski štab CZ ob letošnjem 20. juniju, dnevu civilne zaščite, prikaz znanja in izurjenosti pripadnikov svojih specializiranih enot. Vaja bo potekala v ponedeljek, 20. junija, od 15.30 naprej na športnem parku in parkiriščih na Loki. Ponedeljkovo vajo si velja ogledati, kajti v njej bodo sodelovali taborniki, jamarji, člani kinološkega društva, klub za podvodne aktivnosti, novomeški poklicni gasilci, radiofonisti, enota narodne zaščite, sanitetna ekipa JLA, oddelek občinske enote prve medicinske pomoči, enota za reševanje na vodi, člani zveze organizacij za tehnično kulturo in seveda pripadniki milice. Urnik te domala poltretjo uro trajajoče vaje pa je takšen: od 15.30 do 16. ure bo razstava jamarske, potapljaške in opreme poklicne gasilske enote, nato pa se bo pričelo zares. Ob 16.05 bo najprej prikaz usposobljenosti pripadnikov KPA za reševanje iz vode, sodelovali pa bodo tudi poklicni gasilci. Pol ure kasneje bodo jamarji na konzolnem mostu prikazali reševanje iz višin, plezalne in druge veščine, ob 17. uri bo organiziran ogled tabora in taborniških spretnosti, ob 17.30 pa prikaz poslušnosti šolanih psov in njihove pomoči pri iskanju in reševanju ponesrečencev izpod ruševin. Z vlaka kradel kolesa Miličniki preprečili prodajo ukradenih rezervnih koles katrc — Dopoldanska kraja ni ostala skrita NOVO MESTO — 23-letni Milenko Lulič iz Garevice pri Sanskem mostu fbil dalj časa zaposlen v novomeški TO, tozd za promet, kot premikač, njegova delovna mesta pa so bila od železniške postaje v Kandiji do industrijskega tira novomeške IMV. In prav to je Lulič lansko jesen dobro izkoristil. Kot železničar je poznal razmere in teren na omenjenih mestih, vedel tudi, da se po industrijskem tiru večkrat premikajo kompozicije osebnih avtomobilov iz IMV. Tako je bilo tudi lanskega oktobra, ko je na imevejskih tirih kar nekaj dni stala kompozicija osebnih Ze po prvi etapi v rumeni majici Odličen začetek novomeških kolesarjev na dirki Po Jugoslaviji — Sandi Papež po treh etapah vodilni v skupnem sestevku___________ vozil R-4. Lulič je hitro skoval plan, še prej pa je za prodajo ukradenih predmetov našel kupca. Tako je 12. oktobra dopoldne iz katrc, naloženih na vlaku, odvil pet rezervnih koles z obroči in jih skril v bližnje grmovje. Ukradene stvari je pustil v skrivališču do večera, ko se je pojavil kupec 46-letni Stipo Didovič, doma prav tako iz Garevice, ki seje po kolesa pripeljal iz Kočevja. Na njuno nesrečo pa Luličevo početje ni ostalo skrito. Z njim so bili namreč seznanjeni tudi miličniki in kriminalisti, ki so v zasedi čakali, kdaj bo tatič prišel po ukradene predmete. Zvečer, ko sta Lulič in Didovič kolesa nalagala v avtomobil, so oba prijeli. Lulič je na rezultate preiskave počakal kar v priporu, kjer je bil NOVO MESTO — S preizkušnjo na kronometer seje v soboto v Zagrebu pričela letošnja že 44. mednarodna kolesarska dirka Po Jugoslaviji, največja tovrstna športna prireditev pri nas. Za jugoslovansko reprezentanco, katere barve branita tudi člana novomeške Krke Sandi Papež in Jože Smole, medtem ko je Jure Robič v B ekipi Jugoslavije, se je dirka pričela nadvse uspešno. Rumeno majico in mesto vodilnega v dirke Po Jugoslaviji Jure Pavlič. To etapo skupnem seštevku si je že v soboto priko- je Papež vozil mirno in preudarno, na cilj lesaril Sandi Papež, kije dirko na krono- pa pripeljal v glavnini s časom prvou- meter končal z zares imenitno povprečno vrščenega Ganzlerja iz Zahodne Nemčije. hitrostjo kar 49 kilometrov na uro in pri tem ugnal številno konkurenco iz desetih držav, med njimi tudi izredno močno sovjetsko in vzhodnonemško zastopstvo. Sandi Papež se očitno dovolj dobro zaveda priložnosti, ki se mu je ponudila, še posebej, ko je v drugi etapi na 154 kilometrov dolgi progi med Zagrebom in Petrinjo odstopil dvakratni zmagovalec PRVI ZALETEL, DRUGIPUŠ ČRNOMELJ — Okoli 120 mladih kolesarjev iz vse Slovenije se je v soboto, 11. junija, udeležilo že 2. tradicionalnega kriterija za nagrado GOK v Črnomlju. Tekmovalci so se pomerili v štirih kategorijah. Pri pionirjih B je zmagal Klemenčič (Rog), pred Kelnerjemf Ptuj) in Grahkom (Metlika), med pionirji A Pavli (Rog), pred Zupancem (Krško) in Gimpljem (Krka), pri mlajših mladincih pa Vodeb (Merx) pred Kranjcem (Krško). Najzanimivejši je bil obračun starejših mladincev, ki gaje dobil Zaletel (Krka), drugi pa je bil Metličan Puš. Jože Smole je bil po drugi etapi v skupnem seštevku sedmi, 21 sekund za vodilnim Papežem. Številni strokovnjaki so bili že pred dirko mnenja, da bo končnega zmagovalca letošnje preizkušnje odločila tretja, najtežja etapa, ki sojo kolesarji v ponedeljek vozili med Banja Luko in Vlašičem, na 120 kilometrov dolgi progi sta bila namreč tu- JUBILEJNO SREČANJE OSNOVNOŠOLCEV DELNICE — Minulo soboto so bile v Delnicah jubilejne, 25. športne igre učencev osnovnih šol iz Ribnice, Kočevja in Delnic. Nastopilo je prek 500 mladih športnikov, ki so se pomerili v osmih panogah. Po pričakovanju so imeli največ uspeha mladi Kočevci, ki so tudi gostitelji naslednjih, 26. iger. Sicer pa dodajmo, da so športniki Kočevja zmagali v vseh disciplinah. Ob končuje bil ekipni vrstni red tak: 1. Kočevje 380 točk, 2. Delnice 280 in 3. Ribnica 240. M. G.-č. di dva gorska cilja prve kategorije. Jugoslovanski reprezentanti so se v tej etapi posebej izkazali. Preizkušnjo je dobil član jugoslovanske B ekipe Gorazd Penko, drugi je bil Perič (Jugoslavija C) in četrti Bonča (Jugoslavija A), vsi v enakem času, medtem ko je bil vodilni v skupnem seštevku, Sandi Papež, deveti in je skozi cilj pripeljal v drugi skupini, ki je za vodilno zaostala 13 sekund. Sandije očitno dovolj dobro vedel, kdo so mu najhujši nasprotniki v boju za končni uspeh in ni po nepotreben razdajal moči. Kajti tudi z 9. mestom v tretji etapi je ohranil prvo mesto v skupni razvrstitvi z 11 sekundami prednosti pred kolegom iz reprezentance Valterjem Bončo, ki letošnjo sezono kolesari res v vrhunski formi. V seštevku ekip je Jugoslavija A po tretji etapi druga s 6 sekundami zaostanka za vodilno Vzhodno Nemčijo, medtem ko je Sovjetska zveza tretja. Ali bo Sandiju Papežu uspelo zadržati rumeno majico do konca dirke in s tem doseči enega njegovih največjih uspehov in uspehov novomeškega kolesarstva, to je vprašanje, na katero bomo dobili zanesljiv odgovor šele po zadnji etapi konec tedna. B. B. I od 13. pa do 23. oktobra, pred dnevi pa je moral sesti še na zatožno klop novomeškega sodišča. Sodnikom je vztrajno zanikal, da bi rezervna kolesa ukradel on, trdil je, da mu jih je izročil neznan fant, ki se mu je na ta način hotel zahvaliti, ker mu je zamenjal 2.000 zahodnonemških mark po uradnem tečaju. Lulič je celo navedel, da omenjena oseba dela v IMV, vedel pa je tudi za ime njegovega dekleta. Miličniki so ob preverjanju seveda ugotovili, da je zgodba docela izmišljena, zato so Luliča obsodili na denarno kazen plačila 400.000 din, Stipeta Dido-viča pa na polovico manjšo denarno kazen. Sodba še ni pravnomočna. B. B. TRAKTOR POKOPAL VOZNIKA KALCE-NAKLO — 7. junija, nekaj čez 18. uro, seje 69-lctni Franc Turk iz kraja Kalce-Naklo peljal s traktorjem po lokalni cesti med Starim gradom in Žabjekom. K traktorju, ki jebil brez varnostne kabine ali loka, je imel pripet tudi voziček, na njem pa je sedela žena Alojzija. Iz neznanega vzroka je Turk med vožnjo zapeljal na neutrjeno bankino, od koder seje traktor prevrnil po pobočju in voznika pokopal pod seboj. Hudo poškodovani Turk se zdravi v novomeški bolnišnici. Na Bregeh nov hipodrom Prve dirke 3. julija — Organizira jih Konjeniški klub Posavje BREGE — Na novem hipodromu, ki ga ta čas dokončujejo v nekdanji gramoznici, bodo 3. julija prve dirke. Organizira jih Konjeniški klub Posavje s sedežem v Krškem, ki združuje to prireditev z oživitvijo nekdaj daleč naokoli znanega kmečkega praznika. Za obiskovalce bo to dodatna privlačnost, s katero popestrujejo turistično ponudbo. Konjereja in konjeniški šport imata v Posavju dolgoletno tradicijo, žal s precej dolgo prekinitvijo. Prva prekinitev je bila med vojno, druga po 1957. letu. Na rednem letnem občnem zboru kluba minulo nedeljo na Bregeh nihče ni skrival veselja nad tem, da so po več kot desetletnih prizadevanjih dočakali dograditev steze, prilagojene mednarodnim merilom. Brez razumevanja delovnih organizacij krške občine se jim ta želja ne bi uresničila. Udeleženci so si bili edini, da nov hipodrom ne pomeni cepljenja moči, ampak sodelovanje s Sentjernejci, ki z njimi vred komaj čakaj, da bo nared, saj bi nekateri radi tam trenirali. Krškopoljski kmetje čutijo v klubu močno oporo: »Rejci konj nismo imeli prej nobene zaslombe, zato smo vodstvu kluba hvaležni za njegovo vztrajnost,« je razlagal predsednik KS Krško polje Anton Miler iz Mrtvic. »Menim, da smo si hipodrom zaslužili v zameno za milijardne vrednosti peska, ki so ga zvozili iz gramoznice. V njej smo imeli potem njive, toda pridelek je bil slab v sušnih in mokrih • letih. Pšenice in koruze je zraslo komaj za povrnitev semena. Zdaj bo tam trava in krajani bodo skrbeli za vzdrževanje ledine.« »Tudi v Agrokobinatu se zavedamo, da so bili Krškopoljci po odvzemu konjeniške steze za marsikaj prikrajšani,« se je oglasil direktor TOK Ivan Kozole, »zato zadnjih desetih let predpisujemo pri grad-ni novih hlevov ali adaptaciji starih prostorov vsaj za enega konja. Reja konj ima poleg gospodarskega tudi obrambni pomen. Na srečo spet opažamo, da promet s konji narašča. Samo pri nas dajemo za odkup konj po 10 milijonov dinarjev vsakih štirinajst dni.« Silvo Baškovič iz Zgornjih Skopic in Franc Marolt z Breg, oba konjerejca, sta tudi nadvse zadovoljna, da gredo dela na hipodromu h koncu in da bo s tem poplačan velik dolg kmečkemu prebivalstvu na krškem polju. Kmet Franc Marolt je imel v gramoznici 21 arov njive in jo je odstopil klubu brez odškodnine, samo iz veselja nad tem, daje dočakal hipodrom. Osemnajst let je bil brez konja, vendar mu žilica ni dala miru in ga je po dolgem času spet kupil. T udi med služenjem rokaje bil tri leta po osvoboditvi pri konjenici. Takih navdušencev, kot so bili tile sobesedniki, je še precej, najlepše pa je bilo videti, daje prišlo na občni zbor toliko mladine, ki se je pridno vpisovala v klub. J. TEPPEY \ MU BO USPEL VELIKI »MET«? — Sandi Papež, vodilni po treh etapah tradicionalne mednarodne kolesarske dirke »Po Jugoslaviji«. 25. junija že sedmi Mirnopeški tek Prijave do 20. junija MIRNA PEČ — V počastitev dneva borca in ohranjanja tradicij NOB organizirajo Zveza telesnokul-turnih organizacij Slovenije, republiška atletska zveza in člani organizacijskega odbora že 7. tradicionalni mirnopeški tek, ki bo v soboto, 25. junija, s pričetkom ob 17. uri. Pokrovitelj letošnje prireditve je novomeška IMV, udeleženci pa se bodo pomerili v malem maratonu na 21 kilometrov, trimskem teku na 10 km, teku pripradnikov JLA na 3 km in teku pionirjev na 1.500, oziroma 600 metrov dolgi progi. Tekmovanje bo hkrati štelo kot odprto prvenstvo Slovenije v malem maratonu, prvenstvo Dolenjske v tej disciplini in za priznanja RTV Ljubljana »Kaveljc-korenina«. Dodajmo ob tem, da bo na startu malega maratona kar 9 kategorij tekačev, v trimskem, teku JLA in teku pionirjev pa po dva. Skupaj bo torej 25. junija na startu v Mirni peči kar 17 kategorij tekačev in tekačic. Prijave sprejema organizacijski odbor mirnopeškega teka, telefon (068) 84-309, poslati pa jih je potrebno do vključno ponedeljka, 20. junija. Prijava naj vsebuje ime in priimek, leto rojstva, članstvo v organizaciji ali klubu in izbrano progo. Startnina je le za mali maraton, znaša pa 1.000 din. Najboljše seveda čakajo lepe nagrade in priznanja, še posebej vabljiva pa je nagrada tistemu, ki bo izboljšal rekord proge za mali maraton, ki ga s časom 1:08,34 drži ptujski olimpijec Mirko Vindiš. Zmaga Lopatičeve v finalu Na 400 metrov z ovirami zmagala, v skoku v višino in daljino pa tretja — Ekipa Brežic sedma CELJE — Letošnji finale atletskega pokala Slovenije, kije bil minulo soboto in nedeljo v Celju, ni prinesel kakih večjih presenečenj, če izvzamemo poraz lanskoletnih zmagovalcev, Kovinotehne, Kladivarja, ki so morali tako v moški, kot ženski konkurenci priznati premoč IBL Olimpije iz Ljubljane. V konkurenci prek 220 atletov in atletinj iz 22 slovenskih klubov so svoje moči preizkusili tudi dolenjski predstavniki. Od njih pa kakšnih posebnih rezultatov v takšni konkurenci ni bilo pričakovati. Novomeščani so v moški konkurenci skupaj s Slovensko Bistrico osvojili po 55 točk in pristali na delitvi 10. mesta, dekleta pa so bila 11. z 32 osvojenimi točkami. Bolje so se odrezale mlade atletinje iz Brežic, predvsem po zaslugi Vladke Kopa-tič, in ob kocnu z 51 točkami zasedle zelo dobro sedmo mesto. Vladka Lopatič je prvi dan tekmovanja v skoku v višino z rezultatom 168 centimetrov osvojila tretje mesto, še uspešnejša pa je bila v nedeljo. V teku na 400 metrov z ovirami je pripravila veliko presenečenje in s časom 60,7 zmagala, pri tem pa ugnala reprezentantko iz Maribora Ireno Domine. Nove dragocene točke je Vladka svoji ekipi priskakala v skoku v daljino, kjer je s 565 centimetri dosegla enak rezultat kot drugouvrščena Predikaka. Konjske dirke v vsakem vremenu Nedeljska konjeniška prireditev v Šentjerneju se bo pričela ob 15. uri — Seznam nastopajočih konj — Napovedi v pomoč pri stavah_____________________________________________________________________________ mela, Fiso, Patrina, Majk, Dori II, Lear II, Lasa II, Panto, Mir, Lindfield, Lambrina, Damil, Kriz-Union. Favoriti: Patrina, Panto, Lear II. 6. dirka, dvoletniki, na progi 1.400 metrov: Fajdon, Briška II, Dizerna, Lek-ran, Dudka, Saraja B, Panama, Perto R, Mak, Flora, Fru-fru, Lameto, Priks, Ikana. Favoriti: Lameto, Fru-fru, Briška II. Zanimivo je, da bo v tej zadnji dirki nastopilo kar pet domačih konj, to so Fajon, Briška II, Soraja B, Priks in Ikana. Po končanih dirkah bo na hipodromu veselica, za zabavo pa bo poskrbel ansambel Mladi val. ŠENTJERNEJ — Ljubiteljem konjeniškega športa na šentjemejskem polju se v nedeljo po krajšem zatišju vnovič obeta vrhunska prireditev, katere osrednja točka bo zagotovo kvalifikacijska dirka za derbi. Nedeljska tekma se bo pričela ob 15. uri, organizator pa obvešča gledalce, da bo prireditev ob vsakem vremenu. Na sporedu bo šest kasaških preizkušenj, za vsako bodo organizirane tudi stave. Zato tokrat vnovič objavljamo seznam nastopajočih konj v posameznih dirkah in ob njem napoved Dolenjskega lista. 1. dirka, kvalifikacije za derbi: Rebus, Modra, Kitan B, Ajs, Fidas, Fin As, Lady Lucy, Niko B, Falka, Sidran. Favoriti: Lady Lucy, Ajs, Kitan, Falka. 2. dirka, avtostart na progi 1.600 metrov, v dveh tekih, temelj 1:23,5 in boljši: Brilliant Key, Parnas, Liša B, Nepal B, Fit Avia, Fita, Talbot, Adam Adanno, Amur, Calypso, Carlo Frost. Favoriti: Fit Avia, Calypso, Carlo Frost. 3. dirka, časovni handicap, proga 1.800 metrov, temelj 1:26,5: Aga B, Six, Pilatus, Fantast II, Ikar, Diksin, Nena II, Deibi. Favoriti: Nena II, Ikar, Aga B. 4. dirka, časovni handicap, proga 1.800 metrov, temelj 1:29,6: Askan B, Alba MS, Figra, Dirka, Demar, Carlos, Penta, Mondo, Abartka. Favoriti: Abartka, Alba, Askan B. 5. dirka, časovni handicap, proga 1.800 metrov, temelj 1:33: Salko B, Pa- Z OBČNEGA ZBORA KONJENIŠKEGA KLUBA POSAVJE — Na Bregeh sc je v nedeljo dopoldne zbralo veliko ljubiteljev konjskega športa iz brežiške in krške občine ter konjerejcev s Krškega polja, nadvse razveseljiva pa je bila udeležba mladine, ki se je množično vključevala meti članstvo. (Foto: J. Tcppcy) IZ DIRKE NA DIRKO NOVO MESTO — Kolesarska sezona je ta čas na vrhuncu, kar se pozna tudi v koledarju prireditev. Tako bodo konec tedna starejši mladinci nastopili na težki etapni dirki za pokal Buffoni v Italiji, člani Božič, Bojane, Turk in Ravbar bodo 17., 18. in 19. junija nastopili na kolesarskih dnevih v Beljaku, ista ekipa pa bo 20. junija startala na etapni dirki po Koroški. V DRUŽBI PROFESIONALCEV GRADEC — Druga članska postava novomeških kolesarjev se je v soboto in nedeljo udeležila dveh dirk v avstrijskem Gradcu, na katerih je nastopila tudi skupina profesionalnih kolesarjev. V konkurenci 137 tekmovalcev iz Avstrije, Nizozemske in Jugoslavije je bil v sobotni 177 kilometrov dolgi etapi Bojane dober, 12., dobro je vozil tudi Turk, Ravbar pa je imel v zadnjem krogu okvaro. V nedeljo so kolesarji nastopili na 137 km dolgi progi, najuspešnejši pa je bil Božič s 7. mestom, Bojartc je bil 11., z majhnim zaostankom pa sta v cilj pripeljala še Turk in Ravbar. KOLESARJI IN POHODNIKI ZA JUBILEJ NOVO MESTO — V počastitev 45-letnice ustanovitve XV. udarne divizije NOV, katere zaključna proslava bo 18. junija v Novem mestu, bodo kolesarji — partizani iz Ljubljane pripravili štirietapni maraton po poteh omenjene divizije. Star-tali so že včeraj v Ljubljani, na cilj v Ragov log pa bodo prispeli v soboto, ko bo tam zaključno slavje. V soboto bo ob žici okupiranega mesta tudi pohod osnovnošolcev in srednješolcev, pot pa bo udeležence vodila mimo Loke, Bršljina, Bučne vasi, Ločne, Žabje vasi, Gotne vasi, Šmihela in Drske. ČOLNARJENJE PO KRKI ŽUŽEM BERK — T ukajšnje turistično društvo bo pripravilo 25. junija čolnarjenje po Krki. Udeleženci prve vožnje bodo startali ob 13. uri v vasi Krka in vozili do Žužemberka, veslači druge, tekmovalne preizkušnje pa bodo odšli na pot predvidoma ob 17.30 iz Žužemberka, kjer bodo vožnjo spet zaključili. Tu bo tudi čolnarska veselica in čolnarski sejem. Žužembe-rško čolnarjenje sodi v mednarodno tu is tično prireditev, ki vključuje še nastopu na Kolpi in Savinji. Osnovna šola 1. SAB Prevole, 68362 Hinje KOMISIJA ZA ODPRODAJO OSNOVNEGA SREDSTVA objavlja po sklepu zbora delavcev JAVNO LICITACIJO za odprodajo MINIBUSA (17 sedežni) TAM 80 A 6, leto izdelave 1985 prevoženih 48000 km, registriran do 4. 4. 1989, v voznem stanju. IZKLICNA CENA JE 9,500.000 DIN. Licitacija bo v torek, 21. 6. 1988, ob 11. uri pri osnovni šoli 1. SAB Prevole. Ogled je možen istega dne med 9. in 11. uro. V tem času interesenti plačajo 10% izklicne cene. V ceni ni vračunan prometni davek in ga plača kupec posebej. Plačilo in prevzem po dogovoru. 303/24 CESTNO PODJETJE NOVO MESTO TOZD GRADNJE NOVO MESTO Delavski svet TOZD razpisuje dela in naloge 1. pomočnika direktorja TOZD za gradbeno operativo 2. pomočnika direktorja TOZD za mehanizacijo Pogoji: Pod 1 — VII oz. VI. stopnja strokovne izobrazbe z opravljenim strokovnim izpitom iz gradbeništva — z dosedanjim delom izkazane organizacijske sposobnosti — izpolnjevanje pogojev, opredeljenih v družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Novo mesto Pod 2 — VI. oz. V. stopnja strokovne izobrazbe strojne, prometne ali organizacijske smeri s 3 oz. 5 leti delovnih izkušenj — z dosedanjim delom izkazane organizacijske sposobnosti — izpolnjevanje pogojev, opredeljenih v družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Novo mesto Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev dostavite v 8 dneh po objavi na naslov: Cestno podjetje, TOŽD Gradnje, Novo mesto, Ljubljanska 47, z oznako »za razpisno komisijo«. O imenovanju bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 297/24 O* Nuklearna elektrarna Krško, p. o. Krško, Vrbina 12, objavlja prosta dela in naloge pomožnega delavca — čistilca (2 delavca) Pogoji: — PK/NK pomočni delavec — 4 mesece ustreznih delovnih izkušenj — 2-mesečno poskusno delo Kandidati naj pošljejo prijave v 10 dneh po objavi. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 294/24 Srednja šola kovinarske in elektrotehnične usmeritve, komisija za medsebojna razmerja, Hočevarjev trg 1, 68270 KRŠKO razpisuje prosta dela in naloge: 1 učitelja fizike (prof. Fl, dipl. inž. Fl, prof. MA-FI, prof. MA z izpopolnjevanjem za pouk Fl) 1 učitelja kemije (prof. KE, dipl. inž. KE) 1 učitelja strojniških predmetov (dipl. inž. stroj.) 1 učitelja elektro predmetov (dipl. inž. el.) 1 učitelja praktičnega pouka — elektronika (inž. elektronik) 1 učitelja praktičnega pouka — strojništvo (inž. strojništva) 1 laboranta za elektrotehniške predmete (elektrotehnik elektronik, naravoslovno matematični tehnik) Vsa navedena dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom; pričetek 1. 9.1988. Kandidati naj pošljejo vloge z ustreznimi dokazili o izobrazbi ter kratkim življenjepisom z opisom dosedanjega službovanja v desetih dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v petnajstih dneh po poteku razpisnega roka. 304/24 V skladu s sklepom, sprejetim na 9. seji zbora delavcev DSSS DO KOP Brežice 7. 6. 1988, in sklepom, sprejetim na 4. redni seji komisije za delovna razmerja DSSS 7. 6.1988, DSSS KOP Brežice: 1 Razpisuje prosta dela in naloge vodje računovodstva za določen čas — nadomeščanje delavke, začasno odsotne zaradi porodniškega dopusta. Pogoji za zasedbo: VI. oz. V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri, 3 oz. 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Rok za prijavo 15 dni po objavi v tedniku Dolenjski list. 2. Objavlja prosta dela in naloge planerja-analitika za nedoločen čas. Pogoji za zasedbo: VII. oz. VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri, 2 oz. 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Rok za prijavo 8 dni po objavi v tedniku Dolenjski list. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končani izbiri. pis in opis del lo o izobrazbi. 293/24 Kandidati morajo v prijavi navesti kratek življenjep in nalog, ki so jih doslej opravljali, ter priložiti potrdile Sociali SKUP itična republika Slovenija listicna repu SCINA OBČI INE METLIKA Komisija za delovna razmerja in družbeni standard objavlja prosta dela in naloge REFERENTA ZA ODMERO DAVKOV OD PREMOŽENJA Pogoji: — višja strokovna izobrazba upravne, pravne ali ekonomske smeri — tri leta delovnih izkušenj Kandidati morajo izpolnjevati še splošne pogoje za delo v državni upravi. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Poskusno delo po pravilniku: 3 mesece. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku roka za prijavo. 300/23 iiiiiiiiiiiiiiiiing lesni kombinat n sola novo mesta-straža NOVOLESOVI DNEVI UGODNEGA NAKUPA V SALONU POHIŠTVA NOVOLES od 18. do 28 VSAK DAN OD 8. DO 20. URE, V NEDELJO OD 9. DO 14. URE PRODAJNI POGOJI: 1. POPUST DO 60% za Novolesove proizvodne programe 2. POPUST DO 80% za desortirani izvozni program kolpo-sori 3. KREDIT NA 6 OBROKOV BREZOBRESTNO, plačilo 1. obroka ob nakupu 4. Za takojšnje plačilo 20% popusta 5. Pri nakupu nad 700.000 din brezplačen prevoz do 100 km Nagradno žrebanje z lepimi nagradami za kupce Novolesovih proizvodov GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO RAZPISUJE ZBIRANJE INTERESENTOV ZA NAKUP poslovnih in stanovanjskih prostorov v Novem mestu, Prešernov trg, v objektih št. 14, 15 in 16 kot delu starega mestnega jedra. I. Poslovni prostori: v objektu št. 15 — pritličje L 3 površina 40,60 m2 v objektu št. 16 — pritličje L 4 površina 86,50 m2 L 5 površina 16,70 m2 — v objektu št. 14 — pritličje L 1 površina 78,50 m2 L 2 površina 70,85 m2 Kriteriji za zbiranje interesentov za nakup poslovnih prostorov so: — vrsta dejavnosti, trgovina ali storitve, ali v mestnem jedru deficitarna dejavnost; — prednostno se obravnava dejavnost, ki ima pri svojem obratovanju opraviti s čim manj blaga po količini oz. fizičnem obsegu; — prednostno se obravnava dejavnost, ki dopolnjuje tržnično dejavnost; — prednostno se obravnava dejavnost, ki ima značaj občasnih nakupov oziroma storitev, tako da je promet obiskovalcev čim manjši. II. Stanovanjski prostori: — v nadstropju in mansardi v omenjenih objektih imamo na razpolago 12 stanovanj — 2- do 4-sobna stanovanja površine od 40,95 do 93,55 m2. Možnost nakupa poslovnih prostorov in stanovanj je do IV. gradbene faze ali»ključ v roke«. Ponudbe z opisom dejavnosti za poslovne prostore pošljite na GIP PIONIR, TOZD TKI, Kettejev drevored 37,68000 Novo mesto, tel. (068)23-686, do 10.7. 1988. Za vse ostale informacije pa pokličite na telefon: (068) 23-686. TOVARNA OBUTVE O NOVO MESTO DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB razpisuje prosta deia in naloge: VODENJE KADROVSKO-SPLOŠNEGA SEKTORJA (ni reelekcija) Za opravljanje del in nalog mora kandidat poleg splošnih pogojev po zakonu izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko šolo družbene smeri in 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju vodilnih nalog in opravil, oziroma da ima višjo šolo družbene smeri in 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju vodilnih nalog in opravil — da izpolnjuje pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini Novo mesto — da je sposoben organizacijsko in normativno urejati in razvijati samoupravne odnose v organizaciji združenega dela Dela in naloge razpisujemo za 4 leta. Razpis velja 8 dni po objavi. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjenih razpisnih pogojih na naslov: DO Tovarna obutve Novo mesto — z oznako »za razpisno komisijo«. O izidu razpisa bomo kandidate pisno obvestili v 8 dneh po dokončni izbiri. 302/24 J 'S A j---------------- J A A A / \ , L ^ 'a S //// VODNOGOSPODARSKO PODJETJE NOVO MESTO RAZPISUJE prosta dela in naloge VODJE GOSPODARSKO-RAČUNSKEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri — najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Poskusno delo je 90 dni. Izbrani delavec bo imenovan za štiri leta. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev ter opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo na naslov: Vodnogospodarsko podjetje, Novo mesto, Trdinova 23, z oznako »Razpis za vodjo gospodarsko-računskega sektorja« v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o sklepu in izbiri v 15 dneh po sprejemu sklepa. 301/24 Crispy bogastvo celega zrnja Crispy izdelki so povsem naravna zdrava hrana, ki vam jo ponujamo pod zaščitnim znakom NATURA Vsi Žitovi proizvodi, ki nosijo zaščitni znak NATURA, so zanesljivo čisti plodovi narave, bogati na balastnih snoveh, vitaminih in mineralih. Ker narava nudi najboljše, j6 nesmisel kaj dodajati ali odvzemati. Torej je v Cri-spy izdelkih prisotno bogastvo celega zrnja. Naučite se začeti dan s Crispy izdelki, kateri z mlekom ali jogurtom energetsko povsem zadovoljujejo potrebam organizma tako za umske kot fizične delavce. Tako kot se spreminja vse na svetu, se spreminjajo tudi prehrambene navade. Tisti, ki bodo prej dojeli, daje Crispy zdrava hrana novega stoletja, bodo zagotovo prej izbojevali zmage nad boleznimi današnjega časa. Crispy izdelki niso namenjeni le zajtrkom, malicam in lahkim večerjam. Lahko jih dodajamo tudi glavnim obrokom ali pa jih grizljamo kar tako, ker so dobri. Izpraznjenih škatel ne zavrzite! V lističu, priloženem vsaki škatli, je nasvet, kako jih lahko koristno uporabite. o) Ljubljana, TOZD Mlini m KRKA tovarna zdravil, Novo mesto Komisija za cenitev in odprodajo razpisuje javno licitacijo za odprodajo rabljene opreme iz bungalovov na Otočcu. Odprodati želimo postelje, mize, stole, sanitarno keramiko, radiatorje in drugo. Licitacija bo v ponedeljek, 20. 6. 1988, ob 14.30 na Strugi (pri Otočcu) 299/24 Shpenija Moja dežela. DO ZPS »KOVINARSKA« Krško tovarna industrijske opreme, p.o. Krško, Cesta krških žrtev 137, na podlagi sklepa DS in zač. KPO z dne 16. 5.1988 odproda na JAVNI LICITACIJI 17.6.1988 ob 15. uri na sedežu delovne organizacije naslednja osnovna sredstva in material: 1. VITLO z motorjem kos 3 izklicne cene 120.000 din 2. VITLO, ročno kos 1 izklicne cene 100.000 din 3. FILTER ZA C02 varjenje kos 4 izklicne cene 50.000 din 4. VENTILATOR, TIP KV 213-1, 0,25 KW, 300.000 din 600 m3/h kos 3 izklicne cene 5. CIKLOGRAF inv. št. 3869 kos 1 izklicne cene 20.000 din 6. DVIŽNI MOST (250 kg) 300.000 din inv. št. 388 kos 1 izklicne cene 7. DVIGALO TIRFOR 31 inv. št. 465 kos 1 izklicne cene 150.000 din 8. REGISTRIRNIK DEL. 70.000 din ČASA INSA kos 4 izklicne cene 9. ELEKTRIČNA STENSKA URA INSA kos 1 izklicne cene 200.000 din 10. MIZE 80.000 din inv. št. 3997 kos 1 izklicne cene inv. št. 3960 kos 1 izklicne cene 80.000 din in /. št. 3421 kos 1 izklicne cene 30.000 din inv. št. 1283 kos 1 izklicne cene 60.000 din 11. STOLI - FOTELJI 30.000 din inv. štv. 831 kos 1 izklicne cene brez inv. št. kos 8 izklicne cene 10.000 din 12. VRTLJIVI STOLI 20.000 din inv. št. 2617 kos 1 izklicne cene inv. št. 822 kos 1 izklicne cene 20.000 din inv. št. 1289 kos 1 izklicne cene 20.000 din brez inv. št. kos 3 izklicne cene 20.000 din 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. NAVADNI STOLI inv. št. 828 inv. št. 2521 inv. št. 205 brez inv. št. ELEKTRIČNI PISALNI STROJ OLVMPIA inv. št. 3875 ELEKTRIČNI PISALNI STROJ OLVMPIA inv. št. 3876 FOTOKOPIRNI STROJ ZA NAČRTE TEHNOMATIC 300 inv. št. 3601 CIKLOSTILNI STROJ REX—ROTARY 1502 S inv. št. 3873 CILOSTILNI STROJ REX—ROTARY 1502 S inv. št. 3874 HLADILNIKI (600 I) PRIKOLICA ADRIA karavan — velika LADA 1200 karavan reg. št. NM 993-08 R4GTL 1108 cm3 inv. št. 3727 kos 1 izklicne cene 15.000 din kos 1 izklicne cene 15.000 din kos 1 izklicne cene 15.000 din kos 5 izklicne cene 15.000 din kos 1 izklicne cene 400.000 din kos 1 izklicne cene 400.000 din kos 1 izklicne cene 800.000 din kos 1 izklicne cene 1.000.000 din kos 1 izklicne cene 600.000 din kos 2 izklicne cene 100.000 din kos 1 izklicna cena 1,500.Q00 din kos 1 izklicna cena 1.000.000 din kos 1 izklicna cena 1.400.000 din KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DELAVSKEGA SVETA DELOVNE SKUPNOSTI ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV — DOLENJSKE OBMOČNE SKUPNOSTI NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge: — zavarovalnega zastopnika za zastop Šmihel uspešno končana šola IV. ali V. stopnje zahtevnosti in eno leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim de- Ogled osnovnih sredstev je možen 2 uri pred začetkom licitacije, istočasno se plača tudi kavcija v znesku 10% od izklicne cene. Licitacija se izvaja po načelu »videno — kupljeno«. Prometni davek plača kupec istočasno s kupnino za izlicitirano sredstvo. Če kupec sredstva, ki gaje izlicitiral, takoj ne plača, se šteje, da odstopa od licitacije, varščina pa zapade. Sredstvo kupi tisti kupec, ki takoj plača izlicitirano ceno, sicer se blago licitira dalje. Licitacije se lahko udeležijo vse fizične ali pravne osebe, pravne osebe pa morajo predložiti ustrezno pooblastilo. Izlicitirano blago oz. sredstvo je potrebno po plačilu prevzeti takoj, tista sredstva pa, ki jim je izlicitirana cena preko 2 mio din, po dogovoru. Če kupec izicitiranega blaga ne prevzame v skladu s prejšnjim odstavkom, varščina zapade, ostali del plačila se vrne in blago proda na naslednji licitaciji. 296/24 Delovno razmerje se sklepa za neaoiocen cas s poinim ae-lovnim časom. Za objavljena dela in naloge je določeno 2-mesečno poizkusno delo. Kandidati naj ponudbe s kratkim lastnoročnim življenjepisom in dokazili o uspešno končani šoli pošljejo v roku 8 dni na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav — Dolenjska območna skupnost Novo mesto, Cesta herojev 1, Novo mesto. Ponudbe kandidatov, ki ne bodo priložili zahtevanih dokumentov, komisija ne bo obravnavala. Sklep o izbiri bo kandidatom vročen v 30 dneh po preteku roka za prijavo. ZAHVALA V 62. letu je odšla od nas v večnost naša najdražja žena, mama, stara mama, sestra in teta MARIJA RADOVIČ roj. Starešinič, iz Sečjega sela pri Vinici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ji v času hude bolezni poleg zdravstvenega osebja kakorkoli pomagali, ji dajali pogum in upanje. Hvala vsem sosedom, vaščanom za lepe poslovilne besede, g. dekanu Francu Kastelcu za lepo opravljen obred in besede tolažbe, pevcem cerkvenega pevskega zbora, v katerem je pokojna dolga leta pela, za čudovito petje, GD Vinica za pozornost. Hvala vsem za številno cvetje in spremstvo na zadnji poti ter izrečeno sožalje. Še posebej se zahvaljujemo dobrima sosedama Katici Hudelja in Marici Mravinec za dolgoletno iskreno prijateljstvo in nesebično pomoč. Vsem, ki ste nam v hudih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni 11 TEM TE Tl MII IIA C 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI V ICIVI I EUNU V#40 C.MNIIVIM PRH n A M — KUPIM — PflSFST — 7FNITNF PnMIinRP RA7Nfl ori/pstii a — PRFKI IP.I — fiFSTITKF — 7AHVAI F PRODAM - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 16. junija — Jošt Petek, 17. junija — Bogdan Sobota, 18. junija — Marko Nedelja, 19. junija — Julijana Ponedeljek, 20. junija — Dan civ. zašč. Torek, 21. junija — Alojzij Sreda, 22. junija — Ahacij LUNINE MENE 22. junija ob 11.23 kino prvi krajec BREŽICE — 17. in 18. 6. (ob 20. uri) ameriška akcijska komedija Zmešani bolničarji. 19.6. (ob 18. in 20. uri) in 20. 6. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Maščevalec. 21. in 22. 6. (ob 20. uri) amer. akcijska komedija Nedotakljivi. ČRNOMELJ: — 17.6. (ob 20. uri) amer. pustolovski film Zaklad kralja Salamona. 19. 6. (ob 18. uri) amer. glasbeni film Perfektno. 19. 6. (ob 20. službo dobi V SLUŽBO sprejmem mizarja in delavca za priučitev v mizarstvu. Miklič, Jablan 3, Mirna peč, tel. 84-330. (3240-SD-24) ZAPOSLIM KV KUHARJA ali kuharico. Naslov v upravi lista. (3293-SL-24) V DELOVNO razmerje sprejmem dve šivilji. Jožica Avguštinčič, Mali Gaber 20, 68213 Veliki Gaber. (3233-SD-24) stanovanja SAMSKO zaposleno dekle išče sobo v Sevnici ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. (P24-11MO) NOVEJŠE družbeno, centralno ogrevano stanovanje (35 m2) zamenjam za stanovanje v Novem mestu. Ponudbe pod šifro: a»DRUŽBENO«. (3236-ST-24) SOSTANOVALKO v Ljubljani '.»čem. Tel. 24-835. (3235-ST-24) motorna vozila AVTOMATIK, letnik 1986, prodam za približno 50 SM. Tel. 84-408. (3170-MV-24) ZASTAVO kombi, letnik 1987, prodam. Tel. 26-648. (3225-MV-24) R 4 za dele prodam. Milan Zagorc, Paha, Otočec. (3227-MV-24) PRODAM motor BMW, letnik 1984, in avtomatik, letnik 1987,, nevožen, dva kombinezona št. 48,50 in dve čeladi Nava. Tel. 46-505, popoldne. (3233-MV-24) ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Informacije na telefon (068) 42-399. lntormacTje (P24-10MO) PRODAM R 4 GTL, letnik 1987. Kralj Ivan , Vel. Brusnice 86. (3339-MV-24) VW1200 J, letnik 1975, registriran do maja 1989, prodam. Ogled možen vsak dan od 15. do 18. ure. Cena po dogovoru. Drago Košak, Družinska vas 87, Šmarješke Toplice. (3250-MV-24) Z 128, letnik februar 1987, prevoženih 18.000 km, prodam. Edo Lužar, Šentjurje >9, 68216 Mirna peč, tel. 84-360. (3521-MV-24) Z 101 GTL, letnik 1984, registrirano do aprila 1989, prevoženih 35.000 km, prodam. Vecko Zlatkovič, Bršljin 44, Novo mesto. Ogled vsak dan na stanovanju. (3522-MV-24) AVTOMATIK A3MS, star 15 mesecev, ugodno prodam. Branko Lamovšek, Šentrupert 65, tel. 40-115. (P24-18 MO) R 4 po delih prodam. Blatnik, Drenovec 12, Leskovec, tel. (068) 33-771. (P24-19 MO) 126 P, letnik 1984, prodam. Grgovič, Gorenja Stara vas 15, Šentjernej, tel. 42-104 int. 297. (P24-20 MO) ŠKODO, letnik 1974, v dobrem stan-prodam. Tel. (068) 33-364. (P24-23 R 4, letnik 1981, registriran do 5. 4. 1989, prodam. Tel. 21 -196 dopoldne ,24-568, popoldne. (P24-32 MO) PEUGEOT 304, letnik 1974, prodam. uri) amer. erotični film Bordel. 21.6. (ob 20. uri) hongkonški film Zmajeva igra smrti. 2. del. MIRNA PEČ — 17. 6. film Izgub-jeni Arthur. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 16. in 17.6. (ob 18. in 20. uri) ameriška erotična komedija Impotenca — ženska v kasarni. 16. in 17.6. (ob 22. uri) ameriški erotični film Bordel. Od 18. do 21.6. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Sila moči. 18. 6. (ob 22. uri) ameriški erotični film Bordel. 22.6. (ob 18. in 20. uri) francoska kriminalka Nedotakljivi. SEVNICA — 17. 6. ameriška kriminalka Mafijev zakon. 18. in 19. 6. ameriško-kanadska komedija Izključeni. 23. 6. italijanski erotični film Leteči seks. (Vse predstave ob 20. uri.) TREBNJE — 18. in 19. 6. ameriški fantastični film Noč kometa. NOVO MESTO — DOM JLA. 17. do 19. 6. ameriški akcijski film Ni časa za smrt. 20 .do 22. 6. nemški erotični film Črni pesek. Cena 230 SM. Tel. (068) 52-102. (3540-MV-24) ALFA ROMEO SUD z rezervno mašino prodam ali menjam za drugo vozilo. Anton Kopina, Podulce 7, Raka. (3247-MV-24) Z 101 mediteran, letnik 1979, mercedes 220 S, skupaj ali po delih, in traktor IMT 533 (2000 ur) prodam. Tel. 40-153. (3525-MV-24) Z 101, letnik 1978, malo karambolira-no, prodam. Jože Majcen, Brinje 10, 68232 Šentrupert. (3526-MV-24) 126 P, letnik oktober 1980, ugodno prodam. Mojca Smrke, Cankarjeva 31, Trebnje, tel. v službi 22-080. (3527-MV—24) Z 750, letnik 1985, ugodno prodam. Janez Vuk, Bistrica ob Sotli, tel. 79-328, dopoldne. (P24-25 MO) Z 750, letnik 1978, in rabljen pralni stroj prodam. Tel. 77-206. (P24-26 MO) Z 750, letnik 1980, prodam. Nad mlini 41, stanovanje 1, Novo mesto. (P24-28 MO) JUGO 45, letnik 1987, prodam. Tel. 20-222. (P24-29 MO) KOMBI Z 850, letnik 1979, registriran do 12. januarja 1989, prodam. Alojz Jurak, Dol. Kamcnce 33. (3531-MV-24) ZASTAVO 101 GTL, letnik 1985, prodam. Tel. 20-262, popoldne. (3530-MV-24) ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Vidmar, Dolenja vas 17, Otočec, tel. 85-006. (3533-MV-24) Z 101, letnik 1984, prodam. Marjan Ilar, Vrh pri Ljubnu 2 a, Novo mesto. (3534-MV-24) Z 101, letnik 1977, prodam za 220 SM. Tel. 27-893. (P24-30 MO) ZASTAVO 101, letnik 1985, prevoženih 27.000 km, prodam. Tel. (068) 51-963. (3538-MV-24) MOTOR TOMOS 14 TL s smerokazi, registriran, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam. Tel .(068) 89-114, zvečer. (P24-12 MO) TOMOS 14 M, star 11 mesecev, prodam. Tel. (068) 26-575. (3241-MV-24) BT 50, še v garanciji, in simco 1000 LS, letnik 1973, prevoženih 90.000 km, dobro ohranjeno, prodam. Tel .72-444. (3238-MV-24) Z 101 55 GTL, letnik 1985, prodam. Tel. (068) 82-014 Knez. (P24-47 MO) NOVO motorno kolo Tomos avtomatik prodam. Lončarič, Šmarješke Toplice 126. (3542-MV-24) HIDRAVLIČNI VOLAN za tovorno vozilo Tam prodam. Urbanč, Podbočje. (3283-MV-24) W-PASAT prodam ali menjam za dražji avto. Alojz Bambič, Podulce 16, 68274 Raka. (3280-MV-24) ZASTAVO 850, december 1982, prodam. Tel. 21-193. (3279-MV-24) APN 6 poceni prodam. Tel. 44-267, zvečer. (3247-MV-24) Z 101 GTL, letnik 1986, prodam. Nadu, Škocjan 66. Ogled po 16. uri. (3546-MV-24) ZASTAVO 101, letnik 1984, registrirano do maja 1989, prodam. Tel. 84-851. (3545-MV-24) DOLENJSKI LIST r Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. SKUPSCINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Stamcar. ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Stefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), .... Bauer Anton uaivac, bUCMM .... ., .........--—J, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 600 din, naročnina za 1. polletje 10.000 din; za delovne in družbene organizacije 40.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druaa valuta v tej vrednosti) na leto. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB - Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 9.000 din, na prvi ali zadnji strani 18.000 din; za razpise, licitacije ipd. 10.000 din. Mali oglas do deset besed 6.000 din, vsaka nadaljnja beseda 600 din. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarski servis 23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi In naročniški oddelek 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana APN 6, star dve leti, prodam. Tel. (068) 85-196. (3238-MV-24) Z 750, letnik 1980, registrirano do maja 1989, prodam. Stanko Mežič, Dolga Raka 6, Raka. (3242-MV-24) JUGO 45, letnik 1984, prodam. Škrubej, Valantiče (3286-MV-24) FIAT RITMO 65, letnik 1980, prodam. Tel. 24-374. (3284-MV-24) GOLF DIESEL, letnik 1983, in Z101 GTL 55, letnik 1986, prodam. Tel. 27-309. (3284-MV-24) GOLF JX DIESEL, letnik april 1986, ohranjen, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Ogled popoldne. Marjeta Planinc, Resljeva 1, Kostanjevica na Krki. (3543-MV-24) JUGO 45, zelo ohranjen, prevoženih 32.000 km, prodam. Bratkovič, Gor. Brezovica 26, Šentjernej. (3289-MV-24) GOLF DIESEL, letnik 1984, prodam. Tel. 25-035. (3288-MV-24) MOTOR M 14 star 5 mesecev^ prodam. Branko Giodani, Klenovik 39, Škocjan, tel. 23-030 int. 381, dopoldne. (3239-MV-24) GOLF DIESEL, letnik maj 1984, prodam. Tel. 65-725. (P24-17MO) LADO 1200 S, letnik 1986, prodam. Jože Kavšček, Bel. Bučna vas 41 a. (3243-MV-24) TOMOS AUTOMATIK, skoraj nov, in traktor Univerzal 445 poceni prodam. Tel. 79-264. (4516-MV-24) PRODAM R 4, letnik 1976, registriran (za 80 SM) ter dele in ovce. Gosenca, Podgrad 23. (3179-MV-24) PEUGEOT 101, letnik 1976, registriran do februarja 1989, prodam. Janez Totter, Cankarjeva 8, Črnomelj, tel. 51-740. (P24-36MO) Z 101 confort, letnik 1981, menjam za jugo 45. Tel. (068) 52-044. (P24-37MO) FIAT PANDO, star 4 leta, prodam. Tel. 44-195. (P24-38MO) Z 101 GTL 55, letnik 1986, 24.000 km, prodam. Branko Jukič, Danila Bučarja 25, tel. 52-382. (P24-39MO) GOLF DIESEL, letnik 1985, v odličnem stanju, prodam. Tel. 24-392. (P24-40MO) FIAT 126P,letnik 1978, registriran do oktobra, ugodno prodam. Tel. (068) 27-718. (P24-35MO) Z 101 rumene barve, letnik 1984, prodam. Tel. 24-150. Ogled močen v četrtek po 14. uri in petek. (P24-41MO) PRODAM osebni avto Lado Riva 1300, prevoženih 24.000 km. Tel. 56-656. (P24-42MO) FIAT 126 P, letnik 1977, registriran do maja 1989, in motor E 90 prodam. Tel. 26-286. (P24-43MO) ŠKODO 120 L, letnik 1980, prodam. Tel. 84-710. (P24-45MO) PRODAM jugo 45 AX, star 9 mesecev. Tel. 068-43-818. (24-80-MO) Z 750 LE, letnik 1984, ugodno prodam. Tel. 26-908. (P24-79 MO) 126 P, letnik 1977, prodam. Jakše, Draga 10, 68220 Šmarješke Toplice. (3318-MV-24) GOLF JL, letnik 1979, prodam. Vel. Bučna vas 45, tel. 25-229 — samo v četrtek popoldne. (3300-MV-24) ŠKODO 120 L, motor po generalni, prodam po delih ter skoraj vse rabljene dele za 126 P. Boris Udovič, Cegelnica 22,. Novo mesto, tel. 23-529. (3299-MV-24) ZASTAVO 101, letnik 1982, inl26P, neregistriran, prodam. Turk, Mali Orehek 5, Novo mesto. (3302-MV-24) GOLF FURGON CADDI diesel, letnik 1984, prodam. Franc Lužar, Mačkovec 36, Novo mesto. (3303-MV-24) NOV BT 50, prodam. Tel. (068) 44-585, od 20. do 21. ure. (3304-MV-24) VESPO P200 E, letnik 1982, in kolo maraton, prodam. Tel. 23-260. (3335-MV-24) ZASTAVO 101, letnik 1976, obnovljen, prodam. Tel. 23-355. (3332-MV-25) GOLFA, letnik 1979, registriran do maja 1989, prodam za 670 SM. Bučka 31 a, sr Z 750, letnik 1979, prodam. Čater, Samova 4, Brežice, tel. 61-203, samo četrtek in petek od 17. do 19. ure (P24-58MO) Z 128, letnik 1986, prodam. Alojz Pavlin, Družinska vas 41 d, Šmarješke Toplice. Ogled popoldne. (P24-59MO) Z 101, letnik 1986, garažirano, ugodno prodam. Tel. 26-429. (P24-62MO) JUGO 45 AX, še v garanciji, prodam. Rado Sintič, Globočice 2, Kostanjevica. (P24-65MO) Z 101, staro 13 let, prodam. Tel. 27-655. In barvni televizor Gorenje, star 6 let, prodam. Tel. 24-520, popolne. (P24-68MO) NOVO JAVO 350 TS, črne barve, prodam. Cena po dogovoru. Tel. (068) 81-940. (P24-68MO) Z 750 LE, letnik 1983, prodam. Marjan Pihler, Puščava 1, 68230 Mokronog. (P24-71MO) Z 101 GTL 55, rdeče barve, prodam. Tel. 24-908, po 15. uri. (P24—72MO) OPEL RECORD 1700, letnik 1970, zelo dobro ohranjen, prodam. Tel. 33-418. (3310-MV-24) Z 750/81, dobro ohranjeno, rdeče barve, registrirana do maja 1989, ugodno prodam. Tel. 43-727. (331 l-MV-24) 126 P, letnik 1980, prodam. Tel. 26-849. (3312-MV-24) GOLF, letnik 1978, prodam. Tel. 27-434. (3314-MV-24) 126 PGL, nov, prodam. Tel. 88-851 (3325—MV-24) GOLF JXD, letnik 1986, prodam.Tel. (068) 22-152, Hrovatič. (3316-MV-24) BMV 1602, leto 1974, registriran, motor 1982, ohranjen, prodam. Hribar, Mirna peč 6. Ogled do sobote. (3319-MV-24) R 4 TL, letnik 1977, obnovljen, prodam. Tel. 85-986. (3305-MV-24) prodam a, Škocjan. (333-MV-24) FIAT 750, letnik 1978, prodam. Tel. 25-468. (P24-75MO) Z 750 prodam. Gazvoda, Smolenja vas 51, Novo mesto. (P24-74MO) Z 128, letnik 1985, prodam. Silvo Mikolič, Vel. Brusnice 41, tel. 22-283 do 14. ure. (3334-MV-24) JUGO 45 A, maj 1987, prodam. Logar, Cesta herojev 64, tel. 25-056. (3306-MV-24) JAWO ČZ 175 prodam. Tel. 25-667. (3297-MV-24) Z 750, letnik 1980, prodam. Tel. 24-552, Smolenja vas 69 a. (3298-MV-24) NOV TOMOS AUTOMATIK A3 KISG, izvozni model, prodam 20% ceneje. Prodam tudi fiat 132-2000, star 8 let, izredno ohranjen. Franc Grubar, Gorenje Vrhpolje 9, Šentjernej, tel. 42-025 od 7. do 15. ure. (3294-MV-24) Z 126 P, letnik 1980, prodam. Zdenka Kukman, Bršljin 38, Novo mesto. (P24-53MO) JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Ivan Muster, Drnovo 84, Leskovec, tel. 72-775 — doma in 72-500 v službi. (P24-52MO) NISSAN SUNNY 1,6 SLX, nov, letnik maj 1988, registriran, prevoženih 2600 km, prodam. Tel. 71-956. (3336-MV-24) Z 101, letnik 1977, dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 62-690. (P24-54MO) R 4 GTL, 1984 letnik, registriran do 20. aprila 1989, prodam. Pavlov Svetis-lav, Levstikova 6, Novo mesto. (3330-MV-24) GOLF diesel', letnik 1986, prodam. Tel. 58-580, Bračika, Rosalnice 12, Metlika. (3329-MV-24) 126 P, letnik 1983, prodam. Andreja Stušek, 68295 Tržišče 15. (3322-MV-24) PRODAM P 126, star 1 leto. Tel. 26-416. (P23-58MO) JUGO 45, letnik december 1983, ga-ražiran, registriran do decembra 1988, prodam. Telefon dopoldne (068) 62-048, popoldne 62-551. (P24-57MO) PERZIJSKE (angora) mucke, zelo lepe, prodam. Informacije dobite po telefonu (041) 560-906. (P24-3MO) JADRALNO DESKO D-2 za začetnike prodam. Tel. (068) 71-988, zvečer. (P24-4MO) PRODAM prikolico za prevoz živine in lažjo prikolico s kasonom. Maijan Lah, Okrog 5, Šentrupert, tel. 40-127. (3215-PR-24) PRODAM komplet bobnov Amati in takton ter baskitaro diamant. Informacije na telefon (063) 783-211, Marko. (P24-1MO) NOV BOJLER Končar (80 1) prodam za 12 M. Martin Levičar, Gora 3, Krško, ali tel. 33-516. (3221-PR-24) VINSKO PREŠO na kamen, potrebno manjšega popravila, in kamen za temelje prodam. Levičar, Krško, tel. 72-803. (3221-PR-24) UGODNO prodam električno kosilnico, čmo-beli televizor, hladilnik in več TV anten. Pokličite na telefon (068) 71484. (P24-6MO) SPALNICO in dnevno sobo ugodno prodam. Doberšek, Dobrepolje 39 b, Planina pri Sevnici, telefon 783-184. (P24-8MO) ŠTEDILNIK (4+2) za 500.000 din ter pralni stroj za 2O0.OOO din (oba Gorenje) prodam. T el. 20488, od 19.30 do 21.00 ure. (ček-PR-24) HOJCO in voziček prodam. Gačeša, Drska 46, Novo mesto. (3230-PR-24) PRODAM usnjeno moško jakno št. 48—50 za 35 SM. Tel. 23-976, zvečer. (P24-14MO) HRASTOVE PLOHE in deske prodam pri Krškem. Tel. (064) 28-733. (P24-16MO) PRODAM dvoredni pletilni stroj SINGER z memomatikom, z mizo, malo rabljen. Cena 230 SM. Tel. 27-734, popoldne. (P24-15MO) ŠTEDILNIK za centralno ogrevanje prodam. Franc Hrastar, Dol. Krenovo, Šmarješke Toplice. (3244-PR-24) PRODAM stare opečne zidake in betonsko strešno opeko ter nove blatnike za golfa. Belokranjska cesta 54 (Gotna vas), Novo mesto. (3528-PR-24) OTROŠKI chico voziček poceni prodam. Tel. (068) 21-083. (P24-21MO) PO ZELO nizki ceni prodamo starejšo masivno spalnico. Informacije po telefonu 84-753. (P24-27MO) PRODAM PRALNI STROJ Gorenje, star dve leti, brezhiben, za (45 SM) ali novega, nerabljenega (75 SM) ter diano po delih. Tel. (068) 45-182. (P24-31 MO) ŠPORTNO KOLO poceni prodam. Tel. 23-355. (3248-PR-24) TELEVIZOR, čmo-beli, Gorenje 107, star tri leta, prodam. Tel. 27-515, Lakič. (3544-PR-24) ČRNO-BELI TV, star 3 leta in pol, in športno kolo Senior prodam ali zamenjam protivrednostno. Tel. 23.756, zvečer. (3541-PR-24) BRAKO PRIKOLICO (5 let) s pre-dšotorom in ojačano osovino prodam za 150 SM. Informacije po 16. uri na tel. (068) 24-827. (3326-PR-24) PRODAM brako prikolico, hladilnik in pralni stroj, vse malo rabljeno, zato ugodno. Erjavec, Danila Bučarja 12, 24-624, po 20. uri. (3321-PR-24) PRODAM malo rabljene kuhinjske stole in mizo manta, štedilnik (2 plin, 2 elektrika). Tel. 22-893. (3315-PR-24) PRODAM prenosni črno-beli TV iskra, nov. TEI. 27-897. (3320-PR-24) PRODAM škodo 110/R, letnik 1980, deske suhe 3 ccm — 2 m2, črno-bel televizor gorenje, star dve leti. Fink, Sokolski trg 7, Dolenjske Toplice. (3290-PR-24) PRODAM 1,5 ha košnje sena na Ra-govem. Jože Kastelic, Ragovo, Novo mesto. (P24-76 MO) ŽELEZNO CISTERNO (1000 1) in gradbeno dvigalo z električnim motoijem prodam. Tel. 44-159. (P24-48 MO) NOVO MIZO in 6 stolov Novolesove jedilnice barcelona prodam 15% ceneje. Tel. 21-132, dopoldne. (P24-49 MO) AVTOMOBILSKO PRIKOLICO, nosilnost 400 kg, prodam. Tel. 52-495. (P24-46 MO) ŠPORTNO KOLO na pet prestav prodam. Tel. 20-497. (P24-44 MO) 90 m2 nosilcev in polnilcev za montažno ploščo ugodno prodam. Tel. 65-241, popoldne. (3295-PR-24) PRODAM nov motorni čoln maestral 9 s Tomosovim motorjem (4.5 KM). Tel. 71-065. (pol.-PR-24) GARAŽO v naselju Heroja Maroka v Sevnici prodam. Informacije po telefonu (068) 81-434, po 19. uri. (P24-63 MO) KOMBINIRAN ŠTEDILNIK gorenje in sedežno garnituro prodam. Tel. 45-267. (P24-66MO) BELOKRANJSKO rdeče in belo vino prodam. Tel. 25414. (P24-67MO) UGODNO prodam novo avtomobilsko prikolico, cirkular in tori cross. Špehar, Mali Slatnik 12, Novo mesto. (P24-70MO) BARVNI TV in predsobo prodam. Tel. 27-929. (3327-PR-24) ENOFAZNI hidrofor prodam. Tel .24-462. (3313-PR-24) ZARADI SELITVE zelo poceni prodam kompletno spalnico z jogiji, zakonsko posteljo, jogi (160 x 190), tri fotelje, trosed, klubsko mizico, kuhinjsko mizo s stoli in klopjo ter več lestencev. Božič, Planinska 31, Sevnica, tel. 82-743. (P24-34MO) KANU prodam. Jože Jalovec, Malo Mraševo, Podbočje. (3282-PR-24) KOMBINIRAN štedilnik Gorenje RP 316 Vesna (v okvari) z uporabno plinsko inštalacijo kupim. Tel. 27-863, popoldne. (3222-KU-24) kmetijski stroji 294. (3537-KS-24) TRAKTOR Zetor 4712 s kabino, dobro ohranjen, prodam. Franc Lekše, Groblje 45, Šentjernej. (3539-KS-24) PRODAM traktor IMT 540 (1200 delovnih ur), dve breji kravi in 2400 kosov strešne opeke, nove, Novoteks, vesna model. Češence 8, Mirna peč. (3245-KS-24) SAMONAKLADALNO prikolico (17 m3) prodam. Tel. 84-419. (3281-KS-24) TRAKTOR TORPEDO — DEUTZ 60 KM,star dve leti, 300 delovnih ur, ugodno prodam. Tel. 68-212, zvečer od 20. do 22. ure. (3285-KS-24) TRAKTOR TV 523,še v garanciji, prodam. Tel. 72-775. (P24-52 MO) ŽITNI KOMBANJ »Massen Harris« 630 S prodam. Anton Požek, Okljuka 4, Gradac, tel. 56-714. (P24-73MO) ENOOSNI traktor Gorenje Muta (8 KS), nov, prodam. Tel. 60-019, do 15. ure. (P24-56MO) KOSILNICO FIGARO z vozičkom, v odličnem stanju, prodam. Tel. 82-111. (P24-60MO) TRAKTOR TV 522 s plugom in frezo prodam ali zamenjam za osebni avto ter karambolirano stoenko, letnik 1979, ter voziček za kosilnico BCS. Vegel, Kočarija 5, Kostanjevica. (3307-KS-24) KROŽNE BRANE, uvožene iz Zahodne Nemčije, zamenjam za kravo ali junca. Tel. 28-260, od 17. do 19. ure. (3308-KS-24) IMT 539, 40 ur, in prikolico (4 t) ugodno prodam. Tel. 25-608, popoldne. (3309-KS-24) PRODAM mlatilnico s trojnim čiščenjem, električno čtpalko, sod za gnojevko, motorno škropilnico Panonija, elektromo-toija (15 in 10 KS), nova, ali menjam za APN 6. Polde Žužek, Vrh 10, Trebelno. (P24-7MO) KOSILNICO Figaro, dobro ohranjeno, z obračalnikom, prodam. Anton Benčin, Vel. Mraševo 20, 68312 Podbočje. (3231-KS-24) razno V NAJEM VZAMEM prostor, primeren za obrt (100 m2). Ponudbe pod šifro »DOLENJSKA«. (P24-50 MO) DIJAKI IN ŠTUDENTJE! Imate prosti čas med počitnicami in bi radi zaslužili, ne čakajte! Zavrtite tel. 47-712 in zmenili se bomo za dobro plačano delo na terenu. (P24-51 MO) POSODIM camp-prikolico za vse leto, ugodno za terensko delo. Tel. (068) 25-087. (3317-RA-24) posest GOZD in travnik v bližini Semiča prodam. J. Rene, Mencigerjeva 36, Maribor. (P24-13MO) ZIDANICO z vinogradom in malo gozda na Velikem Trnu prodam. Šifra: »UGODNO«. (3247-PO-24) PARCELO, primerno za obrt ali hišo, ob cesti pri Mokronogu, velikost 2500 m2, prodam. Tel. 44-701. (P24-24MO) PARCELO (cca 1600 m2) v Novi gori pri Prečni, primemo za majhno hišico z vrtom, in nekaj gozda ter vinograda prodam. Naslov v oglasnem oddelku. (3224-PO-24) ENOSTANOVANJSKO PROSTO STOJEČO HIŠO v Novem mestu — centralna kuijava, garaža, telefon, večji vrt, odlična lokacija — prodam. Ponudbe na oglasni oddelek Dolenjskega lista pod šifro: »NAD KRKO«. (P22-27MO) VRT s stavbišči v izmeri 1,24 ha in gozd v izmeri 1,75 ha na Smuki pri Kočevju prodam. Tel. (063) 884-133, v večernih urah. (P23-13MO) HIŠO z gospodarskim poslopjem (lahko tudi 7. zemljo ali brez nje) pri Trebnjem na Dolenjskem prodam. Tel. (061) 772-672, od 20. ure dalje. (P24-5MO) PARCELO (824 m2) na Košenicah (brez kanalizacije) z izkopom prodam. Tel. 20488, od 19.30 do 21.00 ure. (ček-PO-24) PRODAM POSESTVO: hiša (90 m2), travnik (89 arov), njive (126 arov), gozd (4 ha), Slovenija, okolica Sevnice. Tel. (041) 155-205. (P24-55MO) GRADBENO PARCELO z urejeno dokumetnacijo prodam. Naslov v upravi lista. (3328-PO-24) preklici PREKLICUJEM vsakršno vožnjo po mojih parcelah (travnik) na Gomili pri Mirni. Kdor preklica ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. IVANA KREVS, Grosuplje. (3291-PK-24) MARJAN PRPAR, Ljubljanska 17, 61293 Šmaije Sap, opozarjam vse, ki so ali imajo namen karkoli kupovati od Jožeta Rajeija iz Velikega Lipja 13, da bodo sodno preganjani. Dediči! (P24-78 MO) obvestila VIDEOCENTER Dolenjske (VIDEOTEKA) vas obvešča, da smo v tem tednu dodali k že prejšnjim 320 filmom še 50 novih filmov raznin zvrsti. Vabljeni ste, da si filme ogledate, lahko vam jih tudi pres-- namerno na vaše ali naše kasete z najnovejšo hi-fi stereo računalniško vodeno videotehniko in grafiko. Se priporočamo! VCD, C. komandanta Staneta 5, Novo mesto, tel. (068) 28-150. (P22-58MO) HITRO in kvalitetno vam izdelamo notranje strojne omete, dobavimo material in delovne odre. Omet je gladek in ne potrebuje dodatnega kitanja. Izdelamo 100 — 1502 na dan. Transport materiala po ceveh. Zahtevajte informacije na SGD Krevs, Lenart, tel. (062) 74-123. (P24-9MO) PO UGODNI ceni posojamo poročne obleke. Zagreb, Vlaška 70, tel. (041) 418-014. (2741-OB-20) GLOBINSKO ČISTIM itison, tapi-son in zaščito vseh vrst plastičnih oblog. Garancija! Telefon 25-056, popoldne. (3306-OB-24) PRODAM skoraj novo traktorsko prikolico Tehnostroj (kiper), nosilnost 4 tone, Anton Kralj, Boršt 10, Gradac. (P24-33MO) TRAKTORSKO KOSILNICO ugodno prodam. Cena po dogovoru. Tel. 47-739. (P24-22MO) MLATILNICO s popolnim čiščenjem, dobro ohranjeno, prodam. Karol Miklavčič, Gor. Brezovica 20, Šentjernej. (3532-KS-24) KOSILNICO BCS (na petrolej) in kosilnico za na traktor prodam. Tel .76- LJUBITELJI DOBRE KAPLJICE, gostinci, gasilci, za vaše veselice enkratna priložnost! Vino, belo, zelo kvalitetno, iz Plješivice prodajam po 600 din liter. Večjo količino od 1000 litrov tudi sam dostavim. Zvonimir TOMAC, D. Reka 5, Jastrebarsko (za vinsko kletjo prva ulica levo). (3336-OB-24) čestitke Dragemu IVANU JAKŠETU iz Bršl-jina 56, ki praznuje osebni praznik, želijo vse najboljše in še veliko zdravih let v krogu družine, vsi, ki ga imajo radi. (P24-77 MO) ZAHVALA Vsem prijateljem, znancem in sosedom se iz vsega srca zahvaljujem za izraženo sožalje in sočustvovanje ter za tako lepo in številno spremstvo na zadnji poti naše ANGELCE BELČIČ — MIKICE Zahvalo sem dolžna zdravnikom in zdravnicam, ki so ji med boleznijo nudili vso pomoč, dr. Nadi Miočevi in ambulantnim sestram, dr. Mileni Hadlovi in oddelčnemu osebju. Posebna zahvala dr. Tereziji Kresetovi, ki je z požrtvovalnostjo stala ob strani moji Mikici in ji do konca dni lajšala bolečine. Prav tako se zahvaljujem Veri Štekar, Vidi Hodnik, Jožetu Bojancu iz Ragovega in Jožetu Totteiju ter Pucevim iz Ljubljane za nesebično in požrtvovalno pomoč v težkih dneh. Obenem se zahvaljujem spoštovanemu gospodu p. Luki za duhovno pomoč in tolažbo, enako duhovniku v Ljubljani za lepo opravljeni pogrebni obred. MARIJA V Novem mestu, 6. junija 1988 Skrb, delo in trpljenje, draga mama, bilo tvoje je življenje. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 77. letu zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta ANTONIJA KOŠIR rojena Mirtič iz Dol. Straže 41 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebno Bartoljevim, Sajetovim in Kramaršičevim, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter spremili pokojno na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov in gospodu župniku za opravljeni obred. Vsi njeni Nepričakovano nas je tragično zapustil naš dragi brat, stric, oče, stari oče TONE TRATNIK iz Kanade Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in ga ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Spet ptice v logu pojo in rože spet v vrtu cveto, po travniku kosa spet reže travo, le tebe, naš dragi, nikdar več ne bo. V SPOMIN 14. junija je minilo pet let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi JOŽE BOŽIČ iz Suhadola Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Vsi njegovi ZAHVALA V 82. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast in stric JANEZ KERIN iz Velikega Podloga 5 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam v prvih trenutkih priskočili na pomoč, delovni organizaciji Kora iz Radeč, pevcem za zapete žalostinke in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 62. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama in teta ŠTEFANIJA PRIMC iz Zaloga 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, Opekarni Zalog za vsestransko pomoč, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter podarjene vence in cvetje. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju novomeške bolnice za lajšanje bolečin in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Jože, sin Tone in Janez z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, babica, prababica, teta in strina ALOJZIJA UREK iz Mihalovca 35 Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za podarjeno cvetje ter tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala župniku za obred, godbenikom za žalostinke in vsem, ki ste jo v času bolezni obiskali in jo tolažili. Žalujoča hčerka v imenu vseh domačih ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi naše drage sestre in tete MICI ZALETEL iz Knežje vasi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom kolektivu VVO Trebnje in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno tako številno pospremili k zadnjemu počitku. Še posebno se zahvaljujemo Bredi Žganjar za tople poslovilne besede, gospodu župniku za obred in pevcem za lepo petje. Vsem prisrčna hvala! Vsi njeni! 4,1 Lepo ti je mladost cvetela, ko usoda kruta ti življenje je vzela. V SPOMIN 20. junija je minilo štiri žalostna leta, odkar si nas zapustil naš TONČEK SREBRNJAK z Leskovca pri Brusnicah Prisrčna hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Pomlad je v tvoj vinograd prišla in čakala, da prideš ti, usedla se na rosna tla in zajokala, ker te ni. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je tiho zapjtstil naš dragi mož, oče, stari oče in borec Šercerje-ve brigade FRANC PAVKOVIČ iz Velike vasi pri Krškem Prisrčna hvala vsem, ki ste se poslovili od našega dragega očeta, mu podarili toliko lepega cvetja in sočustvovali z nami. Posebna hvala oktetu s Studenca za zapete žalostinke, gospodu vkaplanu, praporščakoma, tov. Plutu za govor in družinam Vizlar, Žaren, Kopina za pomoč. Žalujoči: vsi njegovi Za vedno zaprte so vaše oči, a plamen ljubezni visoko gori. ZAHVALA V 76. letu starosti je ugasnilo življenje naše drage mame, stare mame, tete MARIJE TRATNIK iz Petrove vasi 6 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo dobrim sosedom in sorodnikom, ki so bili v težkih trenutkih z nami in nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in spremili pokojno na zadnji poti. Hvala tudi pevkam za zapete pesmi, Beti Črnomelj in gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred. Žalujoči: hčerka Marija z možem Ivanom, vnukinji Sonja in Tanja in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, strica in brata JOŽETA FRANKA z Gor. Gomile 8 se iskreno zahvaljujemo sosedom za vso pomoč v najtežjih trenutkih, sorodnikom, prijateljem in znancem ter DSSS Novoteks za darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo Robertu Peterlinu za poslovilne besede pred domačo hišo ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: žena Francka, Slavi z družino, brat in sestre z družinami, nečak Franci z družino in ostalo sorodstvo M ZAHVALA V 82. letu starosti nas je nenadoma za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče JANEZ HOSTA Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem DO Iskra — TOZD Hipot in DO IMV Šentjernej, vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedi Sedejevi za njeno pomoč ter gospodu župniku in kaplanu za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Pepca, sinova in hčeri z družinami ter ostalo sorodstvo Saj čas zaceli rane vse, tako tolažijo ljudje, a tiste, ki ranila moje je srce, ne celi čas, nihče. V SPOMIN 19. junija bo minilo tri leta, odkar je umrl naš ljubljeni mož, oče in stari oče VINKO JUDNIČ Vavpča vas 23, Semič Spomin na tebe bo ostal. Žalujoči: žena Justa in sin Dušan z družino ZAHVALA V 90. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga, nadvse skrbna mama, stara mama in prababica MARIJA GAČNIK iz Črešnjic pri Otočcu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, posebno Teropšičevim, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste našo mamo spremili na njeno zadnjo pot. Posebna zahvala govornikoma tov. Riflju in Košaku za poslovilne besede, gospodu župniku za opravljeni cerkveni obred in pevcem iz Otočca. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinova Tone in Polde z družinama, hči Marija z družino in ostalo sorodstvo MP1, ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustil dragi oče JOŽE KLANČAR tkalski mojster v pokoju iz Bele cerkve Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, izrekli sožalje ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov za nego, osebju Splošne bolnice Novo mesto, Društvu upokojencev, Novoteksu in njegovim sodelavcem za izrečene iskrene poslovilne besede, GD Bela cerkev, pevskemu zboru in župniku za opravljeni obred. Iskrena zahvala tudi medobčinski organizaciji Zveze slepih in CIV Novo mesto. Še enkrat, iskrena hvala vsem! Vsi njegovi DOLENJSKI LIST 19 š * S I 5; k« « « I i s S S * LADKO »Priznanja po moje nikoli niso namenjena samo posamezniku. Kajti na tem svetu je že tako. da sam ne moreš narediti čisto nič,« je rekel Ladko Kukec nekaj dni po tistem, ko je ob krškem občinskem prazniku prejel znak občine Krško. Priznanje je dobil za svoje dosedanje delo na kulturnem področju in v krajevni skupnosti sploh. Zlasti slednja je v času njegovega predsednikovanja — zdaj mu teče že drugi mandat — dosegla pomemben napredek. Veliko je bilo narejenega na komunalnem področju, kraj je zadihal s polnimi pljuči tudi zaradi tega, ker imajo v njem kar tri industrijske obrate. In ti so porok, da ljudje spet ostajajo v Kostanjevici, med njimi pa so tudi mladi A spomini so ponavadi lepši kot sedanjost, čeprav za Ladka Kukca ne bi mogli reči, da se jim pogosto vdaja. In ti spomini se na-vezujajo na obdobje, ko je Kostanjevica še utripala kot eno samo srce, razdajajoče se kulturi. Eden izmed najpomembnejših akterjev tega dogajanja pa je bil prav gotovo tudi Kukec. Na odrskih deskah je upodobil najmanj 35 likov, vseh predstav, na katerih je igral in z njimi gostoval, pa ni mogoče prešteti. To so bili časi, ko nihče ni gledal na uro, kadar je šlo za gledališče ali kulturo nasploh. Za sabo smo potegnili publiko, ki je potem sprejemala tudi vse predstave gostujočih gledališč. Zdaj tega ni več v takem obsegu, a je do \ i \ i Njiva humorja spet obrodila Na 2. festivalu humorja, satire in karikature v Ribnici sodelovalo okoli 100 avtorjev s 1200 literarnimi in likovnimi prispevki neke mere razumljivo,« meni Kukec. To pa so bili tudi časi, ko so v Kostanjevici dokaj pogosto snemalifdme in je dvakrat ali trikrat v njih igral tudi Kukec. Če bi bil malce bolj ambiciozen, bi lahko na tem področju dosegel še več. Tako pa se je poleg svojega amaterskega kulturnega delovanja zapisal še funkcionarskim opravilom. Opravljal je pomembne dolžnosti pri Dolenjskem kulturnem festivalu, bil je član sveta Galerije Božidarja Jakca, deloval je v Prosvetnem društvu Lojze Košak in Lamutovem likovnem salonu. »Njegovo poustvarjalno in organizacijsko delo je pomembno prispevalo k današnjemu kulturnemu ugledu Kostanjevice in njenih institucij, s tem pa tudi h kulturni podobi celotne krške občine,« piše med drugim v obrazložitvi k nagradi Zdaj ga zaposlujejo povsem druge skrbi. Za funkcijo predsednika skupščine pravi, da je dokaj nehvaležna. Krajani se pač pogosto obračajo nanj z vprašanji in tudi kritikami, manj često s pohvalami. Pa vendar ima večina razumevanje za vse težave, a tudi hvaležnosti in navdušenja ne manjka, kadar kakšna akcija zares dobro uspe. Problemi, s katerimi se ubadajo tod, so seveda precej podobni problemom v drugih krajevnih skupnostih, to pa so ceste, telefon in še kaj s komunalnega področja. Za vse te stvari pa pogosto zmanjka denarja in so vse hvale vredni ljudje, ki so pripravljeni kljub težkim časom seči v svoje denarnice. »Mislim, da se Kostanjevici odkrivajo nove perspektive, zlasti na turističnem področju, kjer imamo velike možnosti Zagotovo bo nova spodbuda za krajane ureditev mestnega jedra, kjer bo čez dve leti pripravljen ureditveni načrt. To je kratka doba glede na to, da smo na vse skupaj čakali kar 40 let. Vendar se bomo morali, na novo dejavnost temeljito pripraviti tudi drugače. In spet bomo potrebovali pomoč vseh krajanov, ki bodo morali turizem vzeti za svojega. Za to bo potreben čas in privzgajanje novih navad Za take stvari pa so Kostanjevičani kar sprejemljivi,« je menil Kukec. J. SIMČIČ RIBNICA — Če bi bil France Milčinski-Ježek še med živimi, bi lahko tudi ob letošnjem, že drugem festivalu humorja, satire in karikature v Ribnici, ki seje končal minulo soboto, dejal, kar je zapisal ob prvem pred dvema letoma: »Vesel sem, da ste se zbrali v tem veselem kraju, da boste zrahljali in pognojili njivico našega humorja. Poskrbite za smeh! S smehom smo si pomagali tudi v tistih težkih vojnih dneh, pa si pomagajmo še danes. Kaj nam pa drugega sploh ostane?« In res seje spet oralo, kopalo, brskalo in na druge možne načine rahljalo to njivico, da bi posipana ali polita z najrazličnejšimi gnojili, kar jih premorejo unitaristično, separatističo, nacionalistično, amandmajsko, avantgardistično, gardistično itd. pripravljene in premešane gnojilnice naše družbene stva-rosti, od občinskih do zveznih, obrodila čimvcč bujnega osata, bodočih ncž in drugih špikajočih rož. Tako so mogli prireditelji drugega festivala z neprikritim zadovoljstvom ugotoviti ne samo to • Nagrajenci 2. festivala humorja, satire in karikature Ribnica 88 so: za humoresko in satiro: 1. Marjan Mošk-rič, 2. Marjan Tomšič, 3. Rudolf Blaž in Franc Temelj; za humoristično in satirično pesem: prva ni bila podeljena, 2. Dominique Reščič, 3. Jurij Jamnik, Žarko Petan, Viktor Plemelj, Ljubo Raičevič; za aforizem: I. Boris Kuralt, 2. šifra Tantal (ime dobitnika še ni znano), 3. Ljubo Raičevič; za monokomedijo: prva ni bila podeljena, 2. Janez Povše, 3. Franjo Frančič in Vinko Vasle; za karikaturo: 1. Srečko Puntarič, 2. Marjan Manček, 3. Bine Rogelj, podelili pa so še sedem posebnih nagrad. ,da se je njivica znatno povečala in že zaradi velikosti postala ugledna parcela humorja, ampak tudi to, da je postala bolj plodonosna. Iz poročila žirije za literarna dela, ki jo je vodil prof. Janez Debeljak, povzemamo, da je na natečaj za humore-' sko, satiro, humoristično in satirično pesem, aforizem ter monokomedijo do dogovorjenega roka prispelo pod 103 šiframi okrog 1200 literarnih enot: nekaj nad 1000 aforizmov, 93 satiričnih pesmi, 60 satir in humoresk ter 8 mo-nokomedij. V celoti prevladuje kritika na naš sedanji družbenopolitični in gospodarski sistem, predvsem na njegovo neučinkovitost in ozkost ter na brezizhodnost časa in razmer. Poleg nekritične zaverovanosti v trdnost oblastniških položajev, malomeščanskega snobizma m ekološke problematike so prisotne tudi standardne teme (odnosi v zakonu, razmerje direktor—tajnica), deloma je zastopana drobna izpovedna lirika pa Praznik belokranjske folklore Uspelo 25. črnomaljsko jurjevanje — Živo belokranjsko ljudsko izročilo ČRNOMELJ — Od prejšnjega t : bil Črnomelj v ; _»četrtka do nedelje je bil Črnomelj v znamenju belokranjske folklore. V četrtek zvečer seje z otvoritvijo razstave ojur-jevanju in delu belokranjskih folklornih skupin ter z nastopom folklorne skupine France Marolt začelo jubilejno 25. jurjevanje. Prireditve in nastopi so se vrstili do nedeljskega popoldneva, ogledalo pa si jih je več tisoč ljudi. Nastop tamburaških skupin v petek zvečer v hotelu Lahinja in v Miillerjevi gostilni je še posebej navdušil skupino izletnikov, prijetno doživetje pa je bil tudi za domačine. Največ ljudi se je v Prireditve Artiče ’88 začenja folklora Srečanje tamburaških orkestrov Slovenije ARTIČE —V soboto, 18 .junija, bodo ob 20.30 nastopile folklorne skupine Posavja in Dolenjske. Toje do zdaj druga skupna revija, po nastopu pa se bodo domačini in gostje zabavali ob glasbi Novih prijateljev. Naslednji teden, 24. junija, bodo krajani odprli razstavo cvetja in ročnih izdelkov, ki ju prireja domače turistično društvo ob sodelovanju Agrarie in Gozdnega gospodarstva iz Brežic. Otvoritvi bo sledil jubilejni koncert tamburaškega orkestra in folklorne skupine Oton Župančič iz Artič. Tamburaši slavijo 20-letnico, plesalci pa 10-letnico delovanja. Najbolj delavnim bodo podelili Gallusova in Maroltova priznanja. Prireditve v počastitev krajevnega praznika bodo Artičani zaključili s srečanjem tamburaških orkestrov Slovenije, ki bo v nedeljo, 26. junija. Isti dan dopoldne bodo nastopili harmonikarji iz krajevne skupnosti in dekliški nonet artiške osnovne šole. J. T. jurjevanjski dragi zbralo v soboto zvečer, ko so belokranjske folklorne skupine prikazale stare kresne in svatovske običaje, pesmi in plese. Veselje seje po programu nadaljevalo še pozno v blago poletno noč. V nedeljo dopoldne je črnomaljska folklorna skupina, ki je nastopila na vseh dosedanjih jurje-vanjih, v središču mesta prikazala črnomaljski obred zelenega Jurija. Gre za najstarejši jurjevski običaj, ki predstavlja čaščenje božanstva rasti in rodovitnosti. Popoldne pa so številni obiskovalci v jurjevanjski dragi videli še dva obreda zelenega Jurija, in sicer tako imenovano pastirsko jurjevanje, ki gaje izvedla viniška folklorna skupina, in najmlajši, haloški jurjevski običaj, ki ga je prikazala folklorna skupina iz Lancove vasi pri Ptuju. V nedeljskem popoldanskem sporedu so pomladne običaje, plese in pesmi izvajale belokranjske folklorne skupine. V soboto in nedeljo je v črnomaljskem gasilskem domu Marica Cvitkovič iz Adlešičev tkala domače platno, Stanka Veselič iz Vrhovcev pa izdelovala pisanice. Na letošnjem jurjevanju je nastopilo vseh 10 belokranjskih folklornih skupin in prikazalo vse bogastvo belokranjskega ljudskega izročila. Črnomelj je lepo proslavil prvih 25 let juijevanja. A. B. '4 MEDVED MORIL OVCE GRČARICE — 8. junija okoli polnoči je medved vdrl na z električnim pastirjem ograjeni pašnik v Grčaricah, kjer ima Katica Solaja iz Grčaric ovce. Zjutraj je lastnica ugotovila, da manjkajo tri ovce. Kmalu je našla njihove ostanke. Eno ovco je medved skoraj celo požrl, ostali dve pa le delno. Lastnica je tako oškodovana za okoli 600.000 din. Miličniki so o tem obvestili najbližji lovski družini, vendar lovcem medveda še ni uspelo odkriti in odstreliti. tudi »fikretizem«. Celotna literarna bera dokazuje, da današnji čas terja ljudi iskrenih misli in naprednih idej. * Žirija za likovna dela, ki ji je predsedoval upokojeni prof. na ALU Marjan • Prireditelji 2. festivala humorja, satire in karikature so izdali izbor najboljših prispevkov, literarnih in karikatur, v posebni knjigi pod naslovom »Vre, vre, vre...« in jo posvetili Franetu Milčinskcmu-Ježku. Zbornik sta uredila Janez Debeljak in Miha Mate, natisnili pa so ga v kočevski tiskarni Kočevski tisk v 2.500 izvodih. Knjigo prodajajo po 15.000 din. Tršar, je imela opraviti s približno dvakrat toliko deli, ki jih je poslala malone dvakrat toliko avtoijev, kot jih je sodelovalo pred dvema letoma na prvem festivalu. Več avtorjev je iz drugih republik, opazno boljša pa je tudi kvaliteta karikatur. Na razstavi, ki so jo v soboto odprli v ribniškem Domu JLA, prevladujejo družbeno angažirane, kar politične karikature. Tudi vsebine medsebojnih odnosov med ljudmi so se nekako politizirale, dobile so družbeno kritičen prizvok, ki polni naše vsakdanje doživljanje in čustvovanje. Pisatej Miha Mate, ki je bil seveda tudi tokrat zraven in je med drugim sodeloval v literarni žiriji, je povedal, da so se tokrat nekoliko pregrešili zoper določilo o višini nagrad za najboljša dela, ker se pač ugotovili, da je slovenski kulturni minister lani premalo zaslužil, le 820.000 din, in bi prva nagrada kot pol te plače znašala le 410.000 din. Menili so, da humoristi vsekakor zaslužijo več in tako so prvo nagrado povečali na 500.000, drugo na 300.000 in tretjo na 200.000 dinarjev. Nagrade je dobitnikom na zaključni prireditvi 2. festivala humorja, satire in karikature v soboto zvečer v ribniškem gradu izročil sam slovenski kulturni minister, pisatelj Vladimir Kavčič. Prireditev, na kateri so sodelovali še člana ljubljanske Drame Roman Končar in Brane Šturbej, kantavtor Dušan Uršič in drugi, je povezovala televizijka Miša Molk. Ze dan pred tem, v petek zvečer, sta bili v Ribnici dve prireditvi v okviru tega festivala: v Domu JLA je Dare Valič izvedel monokomedijo »V. D.« Janeza Povšeta, v letnem gledališču v ribniškem gradu pa je bil koncert glasbene skupine »Martin Krpan.« I. ZORAN Jurčki z domačega vrta Mirjana Krajšek jih je posejala, pa so zrasli NOVO MESTO — Pred dnevi nas je poklicala upokojena računovodkinja veterinarske postaje v Novem mestu Mirjana Krajšek iz Ločne in nam na svojem vrtu pokazala prave jurčke. To niti ne bi bila posebna novica, vredna časopisne objave, če ne bi vedeli, da je Mirjana jurčke sama vsejala na ta prostor. »Pred štirimi leti je bila obilna letina jurčkov. Iz bližnjega gozda sem jih znesla cele košare, pa sem si rekla:,Težko hodim, zakaj ne bi jurčki rasli kar doma?' Na najbolj ugoden del vrta, pravzaprav gozdička, sem pod smreke in hrast po mahu razsula dele starih gobanov. Dve leti sem čakala in končno dočakala. Lani sem vsejala tudi karželj-rre, turke in lisičke, vendar jih še ni na spregled,« je povedala in zaupno pokazala tudi prostor, kjer se to dogaja. Okolje Krajškove hišice je res prava paša za oči. Ko le ne bi bilo stalnega hrupa Krkine tovarne! Pred tridesetimi leti je Mirjana za živo mejo posadila 500 smrečic. Ko je zrasla tovarna, jih ni več obrezovala in danes so mogočne smreke, ki ščitijo domačijjo tudi pred hrupom in vetrovi. J. PAVLIN BLACK JACK NA KASETI OTOČEC — Danes bo v tukajšnji Diskoteki spet nastopil duo Black Jack iz Pirana. Glasbenika bosta predstavila tudi svojo prvo kaseto, ki bo izšla čez približno mesec dni, in sicer bosta izvedla 10 lastnih pesmi. STRAH PRED ZVERMI RIBNICA, SODRAŽICA — Na zadnji seji zborov občinske skupščine je bil dan odgovor na delegatsko vprašanje iz Sodražice, kaj je narejenega za zaščito občanov pred zvermi, predvsem medvedi, in tudi pred steklino. Odgovor je bil, daje bil na tem območju pred kratkim en medved odstreljen. Množični odstrel ni predviden, pač pa ods-treljujejo divjad, ki se vede neobičajno. To velja zlasti za stekle živali. Na posebno ogroženih območjih so ljudje opozorjeni s plakati »Steklina pri nas«. Veterinarski inšpektor je imel za območje Loškega potoka in Gore tudi predavanja o steklini. Delegati zbora združenga dela in zbora krajevnih skupnosti so zahtevali, naj se opravi popis vseh mrhovišč v občini. Občani so prepričani, da so mrhovišča preblizu vasi in da zato divjad, predvsem medvedje, vedno pogosteje prihaja v naselja. $ Ib' " ČRNOMALJSKO JURJEVANJE — V okviru prireditev in nastopov ob letošnjem jubilejnem jurjevanju je v nedeljo dopoldne črnomaljska folklorna skupina sredi mesta prikazala najstarejši obred zelenega Jurija. Po starodavnem običaju so Jurija vrgli v Lahinjo, dekleta pa so v krog ujele gledalce, ki so se morali odkupiti, da so prišli iz »objema«. Popoldne so številni gledalci med drugim videli še mlajše pastirsko jurjevanje in obred zelenega Jurija iz Haloz. (Foto: A. B.) MIRJANA KRAJŠEK: »Takšni rastejo na mojem vrtu.« 29. FESTIVAL JAZZA LJUBLJANA — Že od ponedeljka, 13. junija, naprej poteka 29. mednarodni festival jazza Ljubljana ’88. Nastope priznanih in vrhunskih jazzovskih glasbenikov spremljajo druge prireditve, filmske projekcije in glasba v živo v jazz klubu Palma. Festival se bo zaključil v soboto, 18. junija. NOVOSTI IZ VIDEOCENTRA NOVO MESTO — Med najbolj gledane filme, ki sijih v tem času izposojajo v video centru Dolenjske, sodijo trije akcijski filmi vojaške vsebine. Prvi je Rdeča srca (Purple hearts), poln prizorov o vietnamski vojni, je film Saigon, nič manj napet in poln akcije pa je tudi film Vojaški avtobus. Mladi segajo po kasetah s filmom Crazy for you o ljubezni in športu v šolskih klopeh. Med filmi velja omeniti še filma Boss Wife in Broadcast Neus-Tu. Slednji se poteguje za naslov filma leta in je kandidat za oskarja. Novost v Video-centru je tudi ta, da vam na vašo željo lahko vse te filme posnamejo tudi na kasete ali pa jih po povzetju pošljejo tudi na dom. 150-LETNICA GOSTILNE KALIN V BREGANI — V soboto zvečer sojo slavile v prisotnosti nekaj sto uglednih povabljencev, pretežno Zagrebčanov, ki so tam stalni gostje. Pester in sproti nastajajoč program je povezoval prijatelj hiše Oliver Mlakar z zagrebške televizije. Sedanji lastnik gostilne Josip Kalin je ob tej priložnosti prejel veliko čestitk in odličij za kakovost gostinske ponudbe iz vse Jugoslavije. Priznanja so mu podelili tudi predsednik sekcije gostincev pri Zvezi obrtnih združenj Slovenije Boris Liebar, tajnik občinske turistične zveze v Brežicah Vili Pavlič in predsednica brežiškega obrtnega združenja Jožica Žagar, ki jo vidite na sliki levo. V sredini je Josip Kalin, ob njem pa njegova žena Blaženka. (Foto: Jožica Teppey) studio k t, *U*2 Ta teden je žreb podelil nagrado za sodelovanje pri sestavljanju lestvice IVANKI RATAJ iz Novega mesta. Za nagrado bo od Studia D prejela gramofonsko ploščo z zabavno glasbo. Nagrajenki čestitamo in ji želimo obilo zabave pri poslušanju plošče in seveda lestvice Studia D in Dolenjskega lista. Na vrh lestvice se je povzpel doslej drugouvrščeni Aswald. Astley pa je šel klin nižje. Visoko je skočila Sade z Ljubeznijo, močnejšo od ponosa, in sicer kar na tretje mesto. Billy Ocean pa se je s svojim hitom »Ven iz mojih sanj!« poslovil od lestvice. Lestvica je za ta teden takšna: 1. Don’t turn around — ASWAD 2. Together forever — RICK ASTLEY 3. Love is stronger than pride — SADE 4. Who’s leaving who — HAZELL DEAN 5. Reckless — AFRIKA BAMBAATAA & UB 40 6. Baby I need your loving — CHARLES AUGINS 7. Tear down these vvalls — BILLY OCEAN 8. Love and sexy — PRINCE 9.1 get weak — BELINDA CARLISLE 10.1 saw him standing there — TIFFANY Predlog Studia D za prihodnjo novost: Heart of gold, Johnny hates jazz. Predloge za lestvico pošiljajte na naslov: Studio D, pp 103,68000 Novo mesto. Lestvico lahko poslušate na valovih Studia D in jo preberete vsak četrtek v Dolenjskem listu. LOVSKA VESELICA J URN A VAS — Lovska družina Padež prireja v soboto, 18. junija, ob 18. uri v Jurni vasi veliko lovsko veselico. Pripravljen bo okusen lovski golaž in druge specialitete iz lovske kuhinje. Za zabavo bo poskrbel ansambel Franca Potočaija. —kozerija —.............. .......... ŠKODA, IMAM ŠE Tone Finančnik je bil strokovnjak za številke. Znan pa je bil še po tem, da je spravil na kant tri delovne organizacije. Hitro voz je propadel zaradi nekih sumljivih poslov v Iraku, Hitrozid zaradi opek, ki so na soncu razpadale, Hitropesek pa zato, ker so postavili lokacijo za izkop peska na kraju, kjer je bila sama ilovica. Nič čudnega ni torej, če so se tovariša Finančnika otepali na vseh koncih in krajih. A ko je iskal službo v Hitrotkalu, so mu rekli, naj poskusi v Hitrošivu, če se je zatekel pri iskanju posla v Hitrozid, so se ga odkrižali z izgovorom, da jim gre slabo in naj znova poskusi čez leto ali dve. Ni se torej čuditi, če se je lotil dela na lastno pest. Ustanovil je poslovno pisarno. Obrtnikom, kijih je bilo v Repičevi dragi kot listja in trave, je ponujal urejanje finančnih bukev, načrtovanje njihove dejavnosti, spremljanje le-te in podobno. Cirkularno pismo je zaključil z geslom: »Imam zamisel, uresničiva jo skupaj!« »To me spominja na kravo in na znanega socialističnega teoretika,« je stresal naokoli Tine Strehovec, obrtnik, kije popravljal Repičanom strehe. »In kaj ima socialistični teoretik s kravami?«je zanimalo Franca Pi-piča, najbolj znanega repiškega vodovodarja in toplovodarja. »Ne boš verjel, toda ima.« »Povej že enkrat, sem prav radoveden!« »Kmetu je zbolela krava. Prav?« »Prav.« »Zanjo se je pričel zanimati socialistični teoretik tovariš Črkič. Kmetu je obljubil ozdraviti žival.« »No in?« »Predlagal je, naj kravi odreže pol rogov. Kmet je storil tako, pa ni pomagalo. Potem je svetoval, naj kravi postriže dlake na repu. Krava je kljub temu hirala naprej. Tudi ko ji je kmet po nasvetu tovariša Črkiča nataknil rdeča očala, ni bilo nič bolje. Krava je bila vsak dan bolj suha, slaba in nikakršna. Po tednu dni se je stegnila.« »Škoda,« je komentiral pogin socialistični teoretik tovariš Črkič, »zares škoda, na zalogi imam še toliko lepih zamisli.« TONI GAŠPERIČ