it ti V Gorici, v sredo dne 7. februvarija 1906. jrfcajft d'6kr*t m VAm, m »ror v sred* in loboto •i, !!, nn predpr-idno .*r mn* -•*. i.'n»>r;br p.«il«»2Aii!! i t*r s »Kažipotom« ob novem, lotu vred po poŠti pre-;#mana ali v Gorici na dom(po&iljana; vsa leto .......*13 K 20 h, ali gld. 6G0 pol leta........(i » «0 » » » 3-30 četrt leta ......'. 3 » 40 »• » » 1-70 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upruvništvo v (m , "Tiln • tev. 7. v. Godci v »Goriški Tiskarni« A. GabrSček vsak dan od S. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. me. Na naroČila brez doposlane na ročnine še ne oziramo.' Oglasi to. poslanice se računijo po petit-vrstah če tiskano t-krat 8 kr., 2-krat* 7 kr., 3-Erat' 6 krT vsaki* vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po prostore. — Reklame in spisi v uredniškem, dolu 15 kr. vrsta — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od-upornost. ___...... Tečaj XXXVI. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K- Lavric. Urednigtvo se nahaja v < , .. , , . Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5, popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo s* nahaja v Gosposki ulici št. 7. v L nadstr. na leve v tiskarni. Naročnino in oglase je plaCatl loco Gorica. Dopisi naj se posojajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in droge reči, kater« n» spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo ]* upravnistvu. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Sckwarz v šolski ulici, J el Iersitz v Nunski rdici in v Koren*, i ulici št. 22: *• Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu, della Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon št. 83. »Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Polilna reforma - brca Slouanom? Pred kratkim smo pisali v »Soči*, da Slovani od dunajskih mogotcev nimamo pričakovati pravice, in da se naj-brže narodni zastop po novem volilnem redu prikroji tako, da bo le pod krinko splošne in enake volilne pravice skrita nova klofuta avstrijskemu Slo-vaiistvu. Cesar jo sicer med tem časom obljubil maloruski deputaciji, da bo njegova vlada varovala pravice vseh narodov, a vesti, ki se širijo z Dunaja po državi, kažejo, kaj avstrijska vlada razume pod besedo »pravica«: 9 milijonov Nemcev naj ima skoraj ravno toliko poslancev kaKor 17 milijonov Slovanov! Natančnejega razmerja se sicer še ne pozna, a toliko se da iz raznih, deloma tudi nasprotujočih si poročil posneti, da volilna reforma nima biti nič drugega nego novo utrjenje nemških privilegijev v povečin? slovanski državi. Kakor vedno, bo tudi sedaj klofuta, ki jo je Gautsch namenil Slovencem — najhujša. V sled nezmožnosti slovenske delegacije na Dunaju si bo moral najbrže tudi sedaj vse, kar dobijo Nemci preveč, odtegniti — Slovenec. Na Štajerskem, kjer živi tretjina Slovencev, dobimo Slovenci od 28 mandatov mesto &, ki nam pritičejo, samo 5! Na Koroškem, kjer tvorijo Slovenci tretjino prebivalstva, se volilni okraji baje prikrojijo tako, da pozoblje brumni nemški Mihelj vseh 10 mandatov, Slovenec pa bo stai zraven in — gledal. Seveda vse to, da se izvrši p r a-v i c a, katera je obljubljena vsem avstrijskim narodom! V Istri, kjer sta Slovencev in Hrvatov dve tretjini vsega prebivalstva, bodo imeli veČino poslancev Lahi, v Trstu, kjer je tretjina prebivalstva slovenske narodnosti, dobimo cel — n i č. Na Goriškem pa, kjer je nas Slovencev več kakor dve tretjini, dobe" Lahi ravno toliko, kolikor mi! Seveda tudi to — v imenu »pravice« ! Toda Gautsch razume pravico seveda drugače nego mi. Za njega je najvišja pravica ta, ako se obvaruje zgodovinsko stališče »kulturnejših narodov« (t. je Nemcev)! Saj je to tudi na vsa usta proglasil v znani seji poslanske zbornice dne • 8. novembra, in izmed slovanskih poslancev ni bilo nikogar, ki bi ga bil zaradi njegovega izzivanja — ven vrgel; nasprotno, še celo ploskali so na koncu njegovega govoru, kajti slišali so besedo: splošna in enaka volilna pravica, in to je bilo dovolj, da niso videli bo dale a, ki se je bliskalo med duhtečimi rožicami Gau-tschevega reformnega načrta. Najbolj navdušeni so bili seveda slovenski klerikalci, ki so se vedno odlikovali po bobnečih tiradah, a nikdar s posebno razvito politično dalekovid-nostjo. Toda, kar se je zgodilo, se ne more več izbrisati. Glavno vprašanje je sedaj: Kako stališče hočejo slovanski in špecijelno slovenski poslanci zavzeti nasproti Gautschevemu projektu, ko pride na dnevni red. Gautsch je jasne in odločno izrazil svoje namene že pred dvema mesecema in od tedaj se je o tem že dovolj govorilo in pisalo in dovolj — spletkarilo, da morajo biti v tem pogledu na čistem tudi tako neokretni politiki, kakoršni so slovenski poslanci povečini. Zato nas uprav frapira molk, ki je zavladal v zadnjem času med slovensko delegacijo. Zaman pričakujemo od 6ne do dne poročila, da so se slovenski državni poslanci zbrali v skupni seji in sklenili, katere korake hočejo ukreniti nasproti • novi krivici, ki nam grozi. In oni, ki so v kranjskem deželnem zboru sklepali najbedastejše resolucije, molčijo — najbolj trdovratno. Pač, Šusteršič je bil pri Gautschu, Ploj in Robič sta šla k notranjemu ministru — to je vse, kar smo dosedaj izvedeli. Povedali so na »pristojnem mestu« svoje želje. — A kaj, ako se te želje ne bodo uvaževale, ako bomo Slovenci res tako prikrajšam, kakor se nam grozi? Kaj hočete ukreniti, kaj hočete storiti? — Modrih obrazov tavajo okoli in — molčč! Mi pa smo v skrbeh in so bojimo, da se zopet zgodi to, kar se je zgodilo že večkrat, da namreč važni trenotki dobo mičkane ljudi 1 Za nas je vsa stvar jasna, kar smo prepričani, da je vlada pograbila ugodni trenotek, da reši Nemcem, kar se še da rešiti. Kurije, ki veljajo sedaj v našem volilnem redu, se bodo morale odpraviti, ako ne letos, pa v bližnji prihod-njosti. To zahteva duh časa, ki se je že v zadnjih letih jako zdomokratizoval, in vedno bolj rastoča moč in politična zavest avstrijskega delavstva. Tega se Nemci in vlada zavedajo prav dobro, vedo pa tudi dobro, da čim pozneje se to zgodi, tem slabše bo to za nje, ker moč Slovanov raste od leta do leta. To dejstvo pametnejši Nemci tudi odkrito , priznavajo. Zato morajo pa biti tudi Slovani neomahljivi v svoji zahtevi po res enaki volilni pravici. Ne samo od- ! prava kurij, ampak tudi odprava nemških privilegijev mora biti naše geslo, in za uresničenje teh zahtev se moramo boriti tudi z najskrajnejšimi sredstvi, — makari z obstrukcijo. V slučaju obstrukcije bi dobili dovolj podpore od raznih stranij, ki niso naklonjene volilni reformi, zato bi se obstrukcija morala posrečiti. Prav tega mnenja je tudi mnogo cehov. Vodeči mladočeški organ, »Narodni Listy«, piše na pr. v eni zadnjih Številk: »Raje nego tak parlament, - naj odpade vsa ta laž i-reforma, in odgovornost za to naj pade na glavo nemških krivičnikov in Gautscheve vlade, ako bi se ona ne brigala za pravico, od samega cesarja obljubljeno, marveč razdelila volilne okraje z onim neenakim in krivičnim vatlom, h kateremu jo poživljajo prismojeni volilni georaetri v pražkem nemškem kazinu,« ter vprašuje, govore* o Gautschevem projektu: »Ali bi to bil splošno priznan zastop narodov? Ali bi ne bila to prej samo pohujšljiva, k uporu vzbujajoča karikatura?« — Naš kmet. ii. Našemu kmetu je potreba, da se otrese tistega velikanskega upliva, kateri ima nanj — farovž. Ob cerkvi stoji farovž. To je trdnjava, pred katero se trese kmet. Zmeraj je treba dajati farovžu, in zmeraj mora trepetati kmet pred farov-škim gospodarjem, kajti če mu ni lepo pokoren, gorje mu —- je že izročen hu-d!ču in peklu, pahnjen bo v brezdno, kjer je jok in škripanje z zobmi. Ne mislimo, da naj se napravi razdor in prepir med kmetom in go-spod-nuncem, o ne, ampak postavi naj se meja, preko katere ne bo hodil duhovnik. Duhovnik naj vrši redno svoj poklic, tudi lahko pomaga kmetu, mu gre na roke v tej ali oni reči, prav lahko vrši lepo delo med ljudstvom, toda tega pa ne sme delati, da seje prepir in sovraštvo, da vodi volitve ter tako goni del svojih župljanov proti drugemu delu, da zlorablja cerkev in vero; kremonski škof Bonomelli uči prav, rekoč, naj družijo, naj mirijo, naj pa ostanejo v svojem poklicu, nad strankami, kajti ne smejo pozabiti, da so dušni pastirji zmagovalcev in premaganih. Kako nasprotno delajo naši politikujoči nunci, ni treba praviti. Kvarljivo je našemu kmetu krivo utepanje naukov kakor: kaj ti pomaga, Če cel svet pridobiš, č« pa na svoji duši škodo trpiš. Ta nauk je sicer globoko-sežen, ali kmetu ga ne utepajo s pra- Grof Monte Cristo. Ilapisal (taandre Dumas. (Dalje.) Ali ste pač kdaj pazili ua to, da naš egoizem vse ono, kar je naše, izvanredno olepša? Lesketajoč se demant postane lepši, če je naš; toda ali poznate muko, ki jo čutimo, ako izvemo, da je na svetu še drug, svetlejši demant in smo vendar obsojeni, da imamo slabejšega?" »To je človeško/ zamrmra grof. „ Torej baš zato bi vriskal veselja, če bi gospica Danglars končno uvidela, da sem v primeri ž njo uboga para in imam komaj toliko sto tisoč frankov kakor ona milijonov." Monte Cristo se nasmehne. „Pravkar sem se nečesa zmislil," nadaljuje Albert. »Franc ljubi ekcentričnost, in opazil sem, da je bil od -gospice Danglars ves očaran; toda dasi sem mu pisal štiri pisma, jedno zapeljivejše od drugega, mi na neodpustijiv način ni odgovoril nič drugega kakor: „ Jaz sem ekscentričen, to je res, toda moja ekscentričnost ne gre tako daleč, da bi prelomil dano besedo." „Da, ponujati prijatelju ženo, katero bi imeli sami k večjemu za ljubico, to imenujem tudi pravo prijateljstvo." Albert se nasmehne*. »Oprostite," nadaljuje, »dobri Franc se vrne. toda to vas l»ač zanima malo, knjti zdi se mi, da ga De ljubite/ ;,Jaz Vu pravi Monte Cristo, „Ej, moj ljudi grof, kako se vam more zdeti, da Franca ne ljubim? Jaz ljubim celi svet!" „In jaz sem tudi v tem celem svetu... Hvala." Vi „0, ne zmešajte vsega," pravi Monte Cristo. »Celi svet ljubim, ker nam je Bog zapovedal ljubiti svojega bližnjega, a sovražim samo neke osebe. Toda vrniva se k Francu pravite, da pride v Pariš?" »Da, po naročilu gospoda Villeforta, ki ga hoče, kakor se zdi, prav tako hitro oženiti z Valentino, kakor hoče dobiti gospod Danglars svoji hčerki moža. Vsekakor je gotovo jako težko biti oče odraslih hčera, in zdi se, da je to očetovstvo J zvezano z groznico, v kateri udari žila devetdesetkrat v minuti, J dokler se ne rešijo svojih hčera." »Toda gospod d* Epinav vam ni jednak; zdi se, da se vdaja zlu s potrpežljivostjo." »Še več, celo stvar smatra za celo resno; misli že na belo kravato in govori o svoji rodbini. Sicer pa Villeforte jako čisla." »Kar tudi zaslužijo, ali ni res?" „ Mislim, da je bil gospod Villefort vedno na glasu strogega, toda pravičnega moža." »Ah, končno o jednem človeku vendar ne govorite tako kakor o ubogem Danglarsu." »To pride morda od tod, ker se mi ni treba oženiti z njegovo hčerjo," odvrne Albert smehljaje. »Toda, moj ljubi gospod," pravi Monte Cristo, »vi ste res strašno abotni." » Jaz ?" »Da, vi. Toda vzemite si smodko " »Z veseljem. Toda zakaj se vam zdim tako aboten?" »Ker se zaradi te ženitve čisto po nepotrebnem razgre-vate. Moj liog, pustite stvar, naj se razvija svojo pot. Morda vi ne bodete niti prvi, ki umakne svojo besedo." »Bah!" pravi Albert in pogleda debelo. i »Da, gotovo, gospod grof," pravi Monte Cristo. Vraga, proti vaši volji vam vendar ne postavijo stola pred vrata. Toda govoriva resno!" pravi grof z drugim glasom, »Ali bi res radi to zvezo preprečili?" »Dal bi v ta namen sto tisoč frankov." »Torej se veselite I Gospod Danglars bi dal v isti namen dvakrat toliko." „0 moj Bog, ali je to mogoče verjeti?" vsklikne Albert, a vendar potemni pri teh besedah njegovo čelo lahek oblaka »Toda, moj ljubi grof, gospod Danglars mora imeti vendar vzroke?" »Ah, glejte prevzetno in sebično naravo 1 Zopet človek, ki gre s sekiro v roki nad sebičnost drugih ijudij in kriči, če se dotakne kdo njegove le z iglico." »Ne, toda zdi se, da mora biti gospod Danglars..." »Vas vesel, ali ni res V Ah, priznati moram, da ima bankir slab okus in je mnogo bolj vesel nekega drugega..." »Koga pa?" »Ne vem. Presmilite natanko vse migljeje, ki sem vam jih dal, in sklepajte na podlagi njih."- »Prav, razumem; toda Čujte, moja mati, ne, motim se, moj oče namerava prirediti bal." ,< , »Zdaj, v tem letnem času ?" »Poletni bali so zdaj moderru/ - , »In če bi ne bili, bi zadostovala samo grofgina želja, da postanejo moderni." - »Pač vam je razumljivo, da so, to čisto aristokratični bali; oni, ki ostanejo v Parisu meseca julija, so resnični Pari-žani. Ali. bi bili tako prijazni ia poskrbeli, da prideta tudi gospoda Cavalcantija?" »Kdaj se ima vršiti ta bal?" »V soboto." i i . nora, marveč s ,aj bo le lepo »pobožen«, naj dela ; akor ve iti zna, naj pridno podpira far o v ž, potem pa bo zvelii postavljajo v ospredje le — sebe, češ: mi duhovniki delamo za tvoj pravi blagor, o kmet! Na tem svetu ni nič, nikar ne hrepeni po boljših časih, po napredku, po izboljšanju svojega stanja; to zapostavi, skrbi le za dušo! Tisti, ki tako učijo, so krivi preroki. Učijo pa zategadel tako, ker se bojijo izvest-nih preme m b. Tisti kmet, ki ne misli le na hudiča in pekel, ki ne gleda v vsaki elementarni nezgodi le šibe in kazni božje, ki čita in se vedno uči, kako bi bolje gospodaril, tak kmet je kaj vreden, tak _je sposoben za racijonelno -gospodarsko delo, tak kmet je dobra podlaga za razvitek celega naroda, kateremu pripada. Za nič pa ni oni, ki lenuhari po cele tedne, če je slučajno misijon v občini ; malo vreden je oni ki gre rajši na daljno »božjo pot« nego bi delal doma, ko je za to najugodnejši Čas; slab je oni, ki misli le to: »da bo že Bog dal« — sam pa caplja okoli brez mislij na pravo delo. Tak kmet ni za nobeno rabo, ker je le slepo orodje v rokah farovškega gospoda. Včasih dela kakor črna živina tako, kakor so ga naučili očetje, se odkriva globoko pred duhovnikom, mu poljublja roko, ga uboga na migljaj, ter trepeče pred smrtno uro, češ, kaj bo, kaj bo ? Brezvestni duhovniki so prav sistematično prikrojili kmeta tako, da je mehak kot vosek ter naredijo ž njim, kar hočejo. Tega pa mora biti polagoma konec. Kmet se mora bolj izobraziti. Naša ljudska šola bi mu morala več nuditi, več prilike za pouk v kmetijstvu mu je treba, več dobrih kmetij-Bkih šol, kmetijskih učiteljev, listov. Izobrazbe manjka. Potem bi izginilo banje verstvo, strah pred farovžem, hudič bi ne imel več tiste veljave v kmetski hiši kot doslej, marsikaj bi se izpreme-nilo. In kmet bi bil bolj varčen tam, kjer je sedaj najbolj radodaren. Za opravljanje verskih dolžnostij, za molitev ima po storjenem delu še vedno dosti časa. Ne: moli in delaj! ampak : Delaj in moli! Delo je prvo — potem pride delopust! Prav značilna, kakšen je naš slovenski kmet še tuintam, je ta dogod-bica. 3. februvarija je dan sv. Blaža. Nekdo se je vozil po železnici proti Ljubljani od štajerske strani sam. Vstopali so kmetje in kmetic-. I, kam pa ? V Ljubljano — je bil odgovor — po Blažev žegen. Ko se je potniku to malce čudno zdelo, je bil neki kmet hudo razjarjen ter ga je nagnal z brezvercem ; neka kmetica pa je zatrjevala, kako da koristi Blažev žegen, ia razjarjeni kmet je še jezno pristavil: boljši je kot vsi dohtarji! To je pač — tip, žalosten tip! Pri takem km* rodu, kakor jo nag slovenski* jo tak kmet prava nesreča. Mimo kmetskega naroda s takim kmetom letijo moderni časi naprej ter mu dajejo le ulogo trpina, ob katerega žuljih živijo drugi. Zato pa moramo napeti svoje moči, da postano drugače dokler je še čas. Duhovnik pred porotniki v Zatira, obtožen zločina umora. Kakor smo že sporočili, se vrSi pred porotniki v Zadru senzacijonalna razprava proti župniku Fr. Tomaševiču v Polešniku, njegovemu hlapcu KovaČeviču in Antoniji Ostric, župnikovi ljubimki. Obtoženi so, da so spravili s sveta 70 letno sorodnico župnikovo Ano Rančigaj, ki je imela premoženja 45.000 K, in sicer da jo je hlapec ubil, župnik in njegova priležnica sta ga pa *prt •vorila k umoru. Ana Rančigaj je doma iz Savinjske doline na Štajerskem. Župnik jo je imenoval teto, čeprav ni bila prava teta. Ker je živel razkošno, si je hotel prilastiti njen denar, jo zvabil k sebi, ko pa se je tam naveličala ter hotela domov, so jo spravili s sveta, i Zločin se je zgodil dne 25. avg. 1905. Tisti dan se je vrnil župnik iz bližnje vasi, udri s slugo in Ostričevo v sobo Rančigajeve, ker je bila zaprta, in tam notri je ležala starka v krvi. Župnik je pozval cerkovnika, rekoč, da je padla nesrečnica s stola in ponesrečila, naj jo torej preobleče in umije. Cerkovnik se je branil ter zahteval, naj se stvar neznani sodniji. Sledove krvi je našla komisija na stopnicah, ob zidu, v kuhinji, v postelji starkini pa krvavo kladivo. Jasno je bilo, da se je zgodil zločin, radi katerega sedijo na zatožni klopi imenovani trije. Hlapec Kovačevič je tajil, da bi bil on kriv, taji tudi, da bi bil priznal priči Bogu-vieu zločin, krvavi sledovi na njegovi obleki da so prihajali odtod, ker gaje prijemal orožnik Bjeladinovič s krvavimi rokami. Župnik Tomaževič je istotako trdil, da je nedolžen. Ana Rančigaj mu je rekla, ko jo je obiskal na Štajerskem, da bi šla rada k njemu. Prvo oporoko je napravila 1. 1899. ter mu sporočila 4000 K, leta 1901. pa ga je v drugi oporoki postavila za dediča, ali izplačati ima nekaj legatov. Leta 1904. pa ga je postavila za univerzalnega dediča. Hranilne uloge Ane Rančigaj je dal v banki prepisati na svoje ime; to opravičuje s tem, češ, da mu je Ana Rančigaj to dovolila. Uradniki v banki pravijo, da ona ni bila zadovoljna s tem prepisom. Župnik meni, da jo uradniki niso prav razumeli, ker je govorila slovenski. Župnik taji ljubavno razmerje z Antonijeto Ostric navzlic temu, da so našli v njegovi pisalni mizi polno njenih ljubavnih pisem in navzlic temu, da je dognano, da jej je kupoval dra- I gocene oblete. Župnik je tudi babjeverec ter , je iskal v kartah naznanila o bodočnosti, če Ana Rančigaj skoro umrje ter če dobi on njen denar. Prav!, da pri urooui ni bit udeležen, da je ia; taki moramo biti do vseh živih zagonetk." »Ah, torej me smatra za zagonetko tudi vaša mati? Resnično, imel sem jo za mnogo prepametno, da bi se ndajala takim igram domišljije." »Da, gospod grof, za mojo mater ste zagonetka kakor za nas vse, priznana, toda ne razrešena zagonetka, Moji materi je nerazumljiva vaša mladost. Dočim vas smatra grofica G... za lorda Ruthvena, se mi zdi, da vidi moja mati v vas Cagliostra ali grofa Saint-Germaina. In vaš prvi obisk je potrdil mojo mater v njenem mnenju. To je tudi čisto naravno, kajti vi imate kamen modrih kakor prvi in duh, kakor ga imel drugi." »Hvala, da ste mi to povedali," pravi grof smehljaje. »Hočem si prizadeti, da zadostim vsem tem predsodkom." »Torej v soboto pridete?" »Ker želi to gospa Morcerf." „Vi ste zelo ljubeznivi." »In gospod Danglars?" „0, ta je povabljen že trikrat; prevzel ga je moj oče. Upali smo tudi, da nas počasti gospod Villefort, ta uplivni mož, toda nad tem smo obupali." »Človek ne sme nikdar obupati." »Ali plešete, ljubi grof?" »Jaz ?" »Da, vi! Moj Bog, ali bi bilo to tako čudno ?" »Da, res, če je človek star že nad štirideset let... Ne, jaz ne plešem, a rad gledam ples. In gospa Morcerf, ali ona pleše?" »Nikdar; bodeta se pomenkovala, kajti ona bi se rada, zabavala z vami." »Res?tt »Na mojo čast. In zagotavljam vas, da ste vi prvi mož, za katerega kaže moja mati radovednost." Albert vzame svoj klobuk, in grof ga spremi do vrat. »Nekaj si očitam," pravi naenkrat in obstane. »Kaj," »Bil sem indiskreten, kajti ne bil bi smel govoriti na ta način o gospodu Danglarsu." »Nasprotno, govorite z menoj o njem mnogokrat, govorite o njem vedno na ta način/ »Dobro, to me pomirja. Toda kdaj se vendar vrne gospod d'Epraay?B »Najkasneje v petih ali Šestih dneh." »In kdaj se oženi?" »Takoj po prihodu gospoda in gospe de Saint-Meran." ,, Vendar ga kmalu pripeljite k meni. Dasi se vam zdi, da ga nimam rad, vam povem, da bom silno vzradoŠČen, ko ga zopet vidim.'' »Vaše želje so mi ukazi, gospod grof." »Na svidenje." »Na vsak način v soboto, ali ni res?" »Saj sem vam vendar dal besedo." Grof pozdravi Alberta z roko in gleda za njim. Ko izgine mladi mož v svoj voz, se Monte Cristo obrne, in za njim stoji Bertuccio. »Torej?" vpraša grof. »Šla je v palačo," odvrne intendant. »In je ostala tam dolgo?" »Poldrugo uro." »In se je vrnila nato domov?" »Naravnost." »Dobro, moj ljubi gospod Bertuccio," pravi grof, če vam zdaj lahko dam kak svet, je to ta, da odpotujete v Normandijo in kupite ono malo posestvo, o katerem sva govorila zadnjič." Bertuccio pozdravi, in ker so se njegove Želje popolnoma strinjale s poveljem, katero je dobil, odpotuje Še isti večer. XII. Poizvedovanja. Gospod Villefort je držal besedo, katero je dal gospej Danglarsovi in zlasti še samemu sebi, ter si prizadeval, da bi prišel na to, kako je izvedel gospod grof Monte Cristo zn povest hiše v Auteuilu. Še isti dan je pisal gospodu de Boville, ki je bil prej nadzornik ječ in zdaj precej visok uradnik pri policiji, da bi dobit zaželj^a pojasnila, in ta je prosil dva dni Časa, da mu bode mogoče poročati, . Priloga J*" it. 11 z im l februvarija 1306. DiJiriffCe in razne itoirice. Ostfefll•tttt — Profesor na gori&sm gimnaziju g. A. Šantel je imenovan Šolskim, svetnikom. DljaŠKI kODMlt — Že dva tedna se govori po G< »islijo goriški srednješolci prirediti konc< Ijem in splošnim, odobravanjem je bila sp? . • -krogih, saj Je to prvi javen nastop goriškega dijaštva. Zanimanje pa je zbudila tudi simpatija do dijaštva, saj vidijo v njih vsi" svoje naslednike, kateri začnejo z delom tam, kjer oni končajo. In ravno ta ljubezen, te„ .simpatije do učeče se mladine upamo, da dobi duška v obilnem pošetu tega koncerta, saj tam pokažejo Muze, če so poljubile koga ob njegovem rojstvu.V malem Času se sicer ne da dosti doseči, kar bo, to pride iz srca in z najboljšo voljo na dan. — Koncert se vrši pod pokroviteljstvom g. šol. svetnika A. Šantel. Čisti dobiček je namenjen v dobrodelne namene, kar naj bi toliko bolj priporočilo obilen obisk. Dijaški koncert v prostorih Slovenske Čitalnice v Gorici se bo vršil dne ° svečana 1906. Začetek ob 8'/, zveč. Vspoi^: 1. Pozdrav. 2. V. G, Brož: »Slava Slovencem", udarja tamb. zbcr. 3. Hajdrih: „Na boj", poje pevski zbor. 4. H. Volarič: »Dekliška tožba", krilovka-solo s spreraljevanjem orkestra. 5. I. Vogel: „Cigani", poje pevski zbor. (5. * * * „ Venec slov. naroduih pesnij", svira orkester. 7. M. Vilhar: nMornar", bariton-solo s sprem-Ijevanjem klavirja. 8. V. G. Brož": „Na valovih Jadranskog mora", udarja tamb. zbor. 9. H. Vogrič: »Lahko noč", poje pevski zbor. 10. Burka v enem dejanju. Vstopnina: 60 vin., dijuki 30 vin. P r e-plačila se hvaležno sprejemajo. Po koncertu ples. Janin kmetijski shod priredi »Goriško kmetijsko društvo« v nedeljo tf. t. m, v Rajskem, v Kanalu pa dne 18. februarja ob 8. popoludne. V interesu tamošnjih kmetovalcev bi bilo, ako bi se tega shoda v kar mogoče velikem številu ndeležili/Jkajti prvi korak k blagostanju je stanovska organizacij« in dober kmetijski poduk. In ti shodi imajo prav ta namen, zatorej naj se takih shodov udeleži, kdor le more! V nedeljo je bil shod v Dornbergu. Občni zbor »Narodne Prosvete" se bo vršil jutri v četrtek v hotelu pri zlatem jelenu ob 5 7» pop. Odbor vabi k obilni udeležbi. Promocija. — Na vseučilišču v Gradcu je bil promoviran doktorjem prava g. Stanko Tr novec, sin dvornega svetnika g. M. Trnovca. Čestitamo. Soška podružnica slovenskega planinskega društva, OdseK fiorica, naznanja, da se bodo prirejali izleti v goriško bližnjo in daljšo okolico vsako ne-; del jo in praznik. Zbirališče, ura odhoda in cilj izleta objavi se v vsaki sobotni številki lista „Soča". Spored izletov za mesece februar do septembra t. 1. bo približno ta: Gora sv. Valen- Vrh sv. Mihaela (277 m) nad Huhijaim; Gora »sv Gabrijela «('47 mi mid Krombergom ; Korminskn gora (2(59 m); Sveta ! Gora ((584 to); .Jenčarija (1154 m) nad šem- ! pasom; Gomila-Sv, Gendra (812 m)nad Fla^' ml; Gromada (325 mj nad Črničami; Sv. Martin (320 m) nad Riheu. '.i (644 m) nad Dorobergom ; < • 1308 m)' nad Lokavcem; Planjava (924.m) nad Št. Le-imrtofa T-ItaK^,« -Na*#%*4130d m) nad Razdrtim ; Monte Čampon (1710 m) nad Gemono v Italiji; Javornik (1242 m) nad Črnimvrhom; Musiči (1878 m) nad Rezijo; Goljak (1496 m) ' v Trnovskem gozclu; Monte Plauris (1959 m) postaji Venzpne-Resiutta v Italiji; Matajur (1643 m) i) d Kobaridom; Monte Amariano ! (1906 m) postaji Tolmezzo-Stazione v Italiji Carnia; Krn (2246; m).; Zuc del Boor (2197 j m); postaji Moggio-Dogna v Italiji, Kanin 4 (2582 m). Soška podružnica slovenskega planinskega društva Odsek Gorica napoveduje za nedeljo 11. t. m. prvi svoj letošnji izlet na Goro sv. Valentina nad Št. Mavrom (537 m). — Zbirališče: Kavarna Central in na Goriščeku, odhod točno ob 2. popoldan. Pristop od barke v Solkanu, povratek čez Pevmo. — Hoda za turiste 3 ure. — V področju c. kr. finančnega ravnateljstva v Tr«tU; SO imenovani za komisarje II. razreda: Ve- i licogna N., Virant Iv., Martinolich Anton, j Tienovskj B., Kluger Edv., Gradišnik Fr., l Sehutz Jos., Mandelj A., Grausek L, Kovač I I., Schatanek V., Martinimi H., Wegscheider-I ! .1., Wiefler ,1. j Odlikovanje. — G. dr. Josip Čerin, ka- ' pelnik pešpolka št. 6. na Dunaju, je odliko- j van s španskim vojaškim zaslužnim križcem i I. reda. Prvi zagrebški tamburaški zbor v narodni noši je dospel v Gorico ter bo koncertoval drevi V hotelu pri Jelenu. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost. V četrtek bo koncertoval zbor v »Trgovskem Domu" v restavraciji. Ta tamburaški zbor je sviral sedaj v Trstu ter so bili koncerti dobro obiskovani. Umrl je v Celovcu 66 let star stolni prost Lambert Einspieler, predsednik družbe sv. Mohorja. Ondriček v Gorici. — Dne 20. t. m. pride v Gorico sloveči češki umetnik Ondriček. — Lepaki za koncert so le laški iu nemški. Zahtevamo tudi slovenske, in to nemudoma! Predavanja o slovenski literaturi v Čitalnici. — V sredo, 7. t. m., se začne tri-urni ciklus o Prešernu in sicer s sledečim vspore-dom: I. Prešeren in Julija Primčeva. II. Prešernovi nazori o umetnosti, zlasti poeziji. III. Zunanji vplivi na Prešernov um e t niš ki raz v o j. „VfSen$ki ŠkOt". — Včerajšnja »Gorica« je priobčila jako zvitarsko pisan članek, v katerem hoče pobiti našo vest, da se je pulil dr. Ant. vitez Gregorčič za nadškofijski sedež v Gorici. Seveda pravi, da je vse laž. Mi pa pravimo, da je vse r e s. Iz dobrega vira smo bili izvedeli za i m . • i\ Sedeja nadškp- ] fom in smo ga me ii 1 . iit-I prvi. Prav iz istega vira smo izvedeli tudi/ da je hotel biti škof dr. Gregorčič ter da so drajsali zanj okoli. Vse je res, kar smo pisali. „ Gorica" piše jako zvito, da so se nekateri duhovniki in lajiki ob ¦ 1 ki spomnili dr. Gregorčiča ter pripravljeni bili zanj nastopiti. Prav lepo je tudi, da se je potegoval dr. Gregorčič za nekega dragega moža, M..bi najbolj pristojal na izpraznjeni škofovski sedež, kakor pravi „Go-rica". Intrigiral je torej vendarle! Iz članka se vidi priznanje, daje igral don Antonio pi?av Čudno ulogo v vprašanju, kdo bo nadškof v G oricl ? Zato pa ga je Bog 'kaznoval — in ostal je le vrsenski škof, ki nima škofovske palice, katera bi ne stala slabo v rokah dr. Gregorčiča, kakor pravi „Gorica", in kot „vrsenski škof" ne more delati časti mitri, ker je nima. Je res hudo! Možki zbor pevskega In glasbenega dvuštva v Gorici priredi v soboto 10. t. m. v dvorani gostilne pri »zlatem jelenu" ob 8'/s zveč. pevski večer v spomin skladatelja Josipa Kocijančiča s sledečim sporedom: 1. Kratko predavanje o goriških skladateljih. 2. Pevsko geslo: „Po-bratimija", Dan. Fajgeij. 3. »Popotnik" z bariton šolo, Josip Kocijančič. 4. a) „V tihi „noči", Avgust Leban, b) „Domu in ljubezni", poklonil goriškemu Sokolu Dan. Fajgeij, čve-terospev. 5. „Sloyenski sv^>, ti si krasan", Hrabr, Volarič. 6. „Napitnica", Z. Laharnar. 7. „Slovo", Josip Kocijančič. 8. a) „Lahko no^, Avg. Leban, b) „Spoved", Jos. Kocijančič, čveterospev. 9. „Hišiea očetova" z bariton šolo, poklonil pevskemu zboru Dan. Fajgeij, 10. „Zdravica", napitnica Hrabr. Volarič. 11. „Lahko noč", Hrabr. Vogrič. 12. »Zvečer" z bariton šolo, Hrabr. Volarič. 13. »Slovo", Josip Kocijančič. 14. „Napitnicn", Josip Kocijančič. 15. »Kitica narodnih pesmij", poklonil svojemu prijatelju Franju Ferfila Josip Kocijan 16. »Zdravica domorodna" napitnica, Miha Zega. 17. »Oblačku", Josip Kocijančič. 18. „Napithiea", Josip Michl. 19. „Mi smo mi", epilog, Miha Zega. Vstopnina 50 vinarjev na korist fonda pevskega zbora. 0 mlSiJOnu V Vrtojbi poroča »Prismojenec«, kako da je bil sijajen. V resnici so pa le z veliko težavo, s skrajnim pritiskom zvabili nekaj ljudij v cerkev, več iz okolice. Sijajno t« ni bilo, sijajna je bila le pojedina, kjer so dobro jedli in dosti pili pa premišljevali, kako je slovenski kmet še neumen. Razlika med prejšnjim raisijonom pred leti in tem je bila velika. Završiia se je z zabavljanjem „Soči" in »Primorcu11, v katera dva lista so prinašala Vrtojbenci opoprane notice proti misijoniu V „Prismojencu" izrekajo pobožno željo, naj za božjo voljo vržejo iz »krščanskih družin" »Sočo" in ,.Primorca", županstvo pa naj ra-vrne »sramotilne napade". Ha! Boste čakali! Kaj je županstvo za to tu, da bo plesalo pO rauziki iz farovžaV Tempi passati! •-- Kar se tiče listov, povemo, da se ponižna želja v „Prismojencu" iie izvrši, pač pa se zna zgoditi, da prihodnjič naženejo »misijonarje" iz vasi! Bralo •» petsto min k Andražu vabi k veselici, ki bode' * ut»Mjb, dne M tefifiiVIFja 1906. v dvorani gosp. Petra Lutmana/'!. Muchvič: »Suša", nar. koračnica, godba. 2. Parma : „ Pozdrav z Gor« js godba. 3. Zadrafil: »Dvoboj", ouvertiira; godba: 4. M. Hubad : „Venec narodnih -^šan zbor. 5. Parma: Interinezzo iz opere »Ksenija", 6. J. Stoka: »Trije tički". igra. 7. Komzak: „Ljubica", mazurka, gbdba. 8. a) A. Foerster: »Milica", b) Eisenhuth: »Moja ljubav",poje ženski kvartet. 9. K Komel: »Mojemu rodu", možki zbor z orkestrom. 10. J. Stoka: ;Ne kliči vraga", igra. 11. Javni ples.'Začetek točno ob 3'/2 popoldne. Vstopnina k veselici 40 vin. Sedeži od L—II. vrste 60 vin., ad III.—IV. vrste 40 vin., <'st-.sH ST-dP*4 1-0 20 v*n. — fcv, ,'os^iici )wa. ples po 20 vin. Pri veselici in plesu sodeluje oddelek vojaške godbe 47. pešpolka iz Gorice. Samomor? — V Stračicah so potegnili iz Soče truplo 47-letnega Iv. Boneta, voziw tvi-dki Sard-Lenassi v Solkanu. Bone se je mešal ter odšel od svoje družine: žene in 5 otrok dne 27. decembra 1. 1. Od takrat naprej, so ga iskali pa zaman do včeraj v jutro. Truplo je bilo že razpadlo, da se je komaj spoznalo v njem Boneta. Najbrže je Že 27. dec. skočil v vodo. Iz Tolmina. — Na notico iz Tolmina, v kateri je rečeno, da je daroval svoto 123 K za šolsko mladino g. Redlich ter da se neopravičeno hvali le g. glavarja iu g. šol, nadzornika, nam pošilja g. Fran Kašca, voditelj ljudske šole v Tolminu, pojasnilo, da je priobčil svojo notico tako, kakor jo je vzel iz naročila g. okr. šolskega nadzornika. Okr. šolski nadzornik je pisal: Čislanemu vodstvu šole v Tolminu. — V ožjem krogu nabralo se je iz zgubljenih in dobljenih stav znesek K 123. Na predlog pre-biagorodnega gospoda c. kr, okraj glavarja B. Prinzig-a posveti se ta znesek revfiim otrokom tolminske šole, katerim naj se priskrbi gorko obleko in obuvalo. Naznanjam to vod* stvu z vabilom, naj sprejme omenjeni znesek in ukrene potrebno, da se oskrbi revne otroke z obleko in obuvalom. V Tolminu, 23. jailu-varja 1906. A. LasiČ, c. kr. okr. šol. nadzornik. Opomnja, da mu ni gospod nadzornik tudi ustineno naznanil, da bi bil darovalec g. Redlich, zato ni imel povoda se istemu posebej zahvaliti. Obrnil se je tudi dO gospoda c. kr. okraj, glavarja z namenom, da se o tem natančnejši informira, in da razpolago njegov ogovor, kateri se glasi: Cenjeni gospod učitelj! Na Vaše vprašanje glede od gosp. nadzornika Vam izročenega zneska K 123 za tukajšno šol. mladino, podajam Vam radovoljno sledeče pojasnilo: Ni res, da bi „daroval g. stavbeni svetnik Redlich po meni, Ozir. šol. nadzorniku, omenjeni znesek! Zadeva se je Vršila sledečim načinom: Nekateri gospodje naše zasebne družbe so ob raznih prilikah stavili razne zneske in jaz sem hranil dotične zneske. O priliki prijetnega večera v "rečeni družbi dne 10. januvarja se je nabralo vsled Ko mineta dva dneva, dpbi gospod Villefprt sledeče poročilo : »Osebo, ki se imenuje grof Monte Cristo, pozna dobro zlasti lord \Vilmore, bogat tujec, ki so ga že večkrat videli v parisu in je tukaj tudi zdaj. Pozna ga tudi abbe Busoni, sici-lijanski duhovnik, ki je na jako dobrem glasu v Orientu, kjer je storil že mnogo dobrih del." Gospod Villefort da takoj povelje, naj dobe kar najna-tančneje informacije o teh dveh tujcih; drugi dan zvečer je bilo njegovo povelje izvršeno, in kraljev prpkurator je izvedel sledeče: Abbe* je bil samo mes^ dnlj v Parisu in je stanoval za odint-Sulpicom v majhni enonadstropni hiši s štirimi sobami; celo hišo je imel najeto on sam. V jedni teh sob je bila zelo priprosto opremljena obednica, jedna je tvorila tudi zelo pri-prosto družabno sobo. Kratko rečeno se je poznalo, da se omejuje abbe samo na najpotrebnejše. Abbe" s,am je prebival v salonu prvega nadstropja. Ta salon j* bil vesMpoln bogoslovnih knjig in rokopisov in je bil mm} podoben salonu kakor knjižnici. Vsakega, dkdpr je prišel abbčja obiskat, je pogledal sluga skozi majhno okence, in če mu ni ugajal ali ga ni poznal, mu je navadno jekel, da gospoda abboja ni v Parisu, kar je obiskovalcem zadostovalo, kajti vedeli so, da abbe" pogosto potuje in oč^aja na potovanjih jako dolgo. Toda naj je bil v Parisu ali ne, dajal je vedno, in pri malem okencu je njegov sluga vedno razdajal milodare. Cov ¦ .1 je bila poleg knjižnice, je rabil abbč za .sjoa)nico, v,kate,ri je.bilo razun priprof.e postelje brez zaves videti le še mv • - -bi naslonjače, cananč, prevlečen z rumenim utrechtskim žametom. — Lord VVilmore je stanoval v ulici Fontaine-Saint-Georges in je bil jeden onih Angležev, ki zapravljajo svoj denar na poto* vanjih. Najel si je opremljeno stanovanje, v katerem je bil samo dve ali tri ure na dan,in v^ajerem je spal le redkokrnt. Jedna njegovih posebnosti) je bila ta, da ni nikdar hotel govoriti francoski, dasi je, kakor so zagotavljali, pisal ta jezik izvrstno. Dan pozneje, kakor je dobil kraljev prokurator vsa ta pojasnila, izstopi na oglu ulice Ffrou iz voza mož, ki potrka na vrata, prevlečena z olivno zeleno barvo, in vpraša po abbeju Busoniju. »Gospod abbe je zjutraj zgodaj odšel z doma," odvrne sluga. „S tem odgovorom se nikakor ne morem zadovoljiti," pravi obiskovalec; „prihajam namreč od osebe, za katero se je vedno doma. Toda ali me hočete javiti abbdju Busoniju..." „Povedal sem vam že, da ga ni doma," pravi sluga. „Torej takoj ko se vrne, mu izročite to karto in ta zapečateni papir. Ali bode abbe danes zvečer ob osmih doma?" „0, gotovo, gospod, samo če ne bode delal, kajti to je prav toliko, kakor če ga ni doma." „Danes zvečer ob imenovani uri bodeni zopet tukaj." In obiskovalec odide. Res se vrne ob osmih k majhni hiši isti tujec v istem vozu, potrka, in sluga ga spusti notri. Spoštljivo vedenje slugino pokaže tujcu, da je njegovo pismo doseglo svoj cilj. „Ali morem govoriti z abbejem Busonijem?" „Da, dela v svoji knjižnici, in prlčaK • ¦ 5V odvrne sluga. Tujec gre po .stopnicah, vstopi in najde abbčja, sedečega pri jasno razsvitljeni mizi, dočim se je po ostali sobi razlivala le medla luč. Busoni je bil oblečen v duhovniško obleko, in glavo mu je pokrivala kukulja. „Ali imam čast govoriti z gospodom Busonijem?" vpraša tujec. * „Da, gospod," odvrne abbe", „in vi ste oseba, katero mi pošilja gospod de Boville, prejšnji nadzornik ječ, od gospoda policijskega prefektaV" „Tako je, gosnod." „Agent pariške policije?" „Da, gospod," odvrne tujec, obotavljaje se nekoliko, ter zarudi. Abbč si popravi svoja velika, ne samo oči, ampak tudi senca pokrivajoča očala, zopet sede in prosi tudi tujca, naj izvoli sesti. „Jaz vas poslušam, gospod," pravi nato abbe* z italijanskim naglasom. * "' „Opravek, katerega imam izvršiti, gospod," odvrne obiskovalec, povdarjaje vsako posamezno besedo, Je opravek zaupnosti za onega, kateri ga izvrši, in za onega, pri katerem ga izvrši." T ' ""' Abbd se pokloni. nDa," nadaljuje tujec, „vaša poštenost je, kakor pravi gospod policijski prefekt, znana tako, da želi od vas pojasnila v neki zadevi, ki oblast jako zanima. In npamo, gospod abbe", da vas niti vez prijateljstva, niti človeški nagibi ne pripravijo do tega, da bi justici prikrili resnico." ' „Pod pogojem, gospod, da to, kar zahtevate od mene, na noben način ne nasprotuje mojim dolžnostim in*moji vesti. Jaz . iuhovnik, gospod, in na primer izpovedne tajnosti morajo ostati med menoj in med božjo pravičnostjo in ne med'menoj iu med človeško pravičnostjo." ..... „0, bodite brez skrbi, gospod abbC," pravi tujec, „vaše vesti ne bodemo nadlegovali." ; : : Pri teh tujčevih besedah zasuče abbe" svetilko tako, da pade vsa luč na obraz tega mdza; dočim sam ostane'v senci. „ Oprostite) gospod ' abbe", * pravi- odposlanec"gospoda policijskega prefekta, »moje oči ne vzdrže tako blesteče* luči." Abbe* zasuče luč zopet nazaj, da nastane prejšnji polmrak, „Zdaj vas poslušam, gospod; govorite! V J „Preidiva k stvari. Ali pozdate gospoda grofa Monte Crista?'" '¦•-•*•..•¦,..-•; „Mislim, da govorite o gospodu Zacconu?" „Zaecone!.„ Ali se ne imenuje Monte Ofisto?" ' ,, , ....... Ijni znesek, , . , gospod nadzornik Lasift, tako da je bil na razpolago družbi znesek K 173. Na mojo iniciativo no dotični gospodje z veselem določili, naj se vpornhi imenovano vsoto za dobrodelne čine, in sicer se izroči K 50 nekemu v občino Tolmin pristojnemu ponesrečenemu delavcu in znesek K 123 pridnim in ubogim šol. otrokom za obleko in obuvalo. Znesek, K 50 sem jaz osebno izročil do-tičnemu delavcu v svojem uradu in ostali znesek K 123 je gosp. Sol. nadzornik poslal Sol. vodstvu. Da gosp. nadzornik ni omenil v svojem pismu posameznih gospodov, — ki so zgubili, ali dobili razne stave, ali so prispevali k dotičnemu znesku, — je umevno, ker to bi ne bilo niti po smislu družbe, in tega tudi ni bilo treba. Zdaj pa Vam lahko povem, da med »darovalce" je šteti v prvi vrsti gosp. okr. zdravnika Dr. Maierja z najvišjo vsoto in med druge gospode tudi g. svetnika Redlicha. To je resnica in tako se je vršila cela* zadeva. Ples kolesarskega društva »Gorica" je bil primeroma dobro obiskan ter je bila zabava neprisiljena, animirana. Z uspehom sme biti društvo zadovoljno. V Volfiah priredijo banket in plesno zabavo s petjem na dan 10 t. m. v prostorih g. J. Miklaviča. Svirala bo vojaška godba iz Gorice. Prebitek je namenjen v dohodelne Pevsko in tamburaško društvo »Soča" pri Sv. LliCiJI vabi k veselici, katero priredi dne 11. februvarja 1906. v prostorih gostilne Vuga. Začetek ob 7V2 uri zvečer. Vspored: 1. Nagovor. 2. H. Volarič: „Kviško bratje" možki zbor. 3. M. pl. Forkaš: „Sretan imendan" tamburanje. 4. „Dobro d o šli! kdaj poj-dete domov?" šaljiva igra v jednem dejanju. 5. M. pl. Farkaš: „Za jedan časak radosti",tamburanje.6.1. Aljaž: »Soči" mcžki zbor. 7. M. pl. Farkaš: »Proljetno cviječe" tamburanje. 8. »M e s a 1 i n a" šaljiva igra v jednem dejanju. 9 J. Laharnar: „Z vencem tem ovenčam slavo" možki zbor. Vstopnina 60 vin. sedežem 1 krono. •— K obilni udeležbi vflbi odbor. Telovadno društvo »Solkanski Sokol" bode imelo svoj redni občni zbor dne 17. svečana 1906. točno ob 7. uri zvečer v prostorih g. Antona Mozetiča v Solkanu s sledečim vsporedom: 1. Poročilo tajnikovo, 2. poročilo blagajnikov©, 3. prememba pravil in mesečnine, 4. volitev odbora, 5. slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor. Telovadno društvo »Solkanski Sokol* priredi za svoje člane in vabljene goste dne 24. svečana 1906. svoj društveni ples v prostorih g. Alojzija Mozetiča v Solkanu.- Začetek točno ob 8. uri zvečer. Svira kozanski orkester. Bralno duštvo »Jubilej" f Mavhinjah je imelo dne 21. januarja 1906. svoj redni občni zbor. V novi odbor so izvoljeni g. I. Terčon predsednik, *g. F. Blazina podpredsednik, g. I. Urdih tajnik, g. A. Metlikovič knjižničar in g. Y. Leljek svojo vesolico. Ker je čisti dobiček namenjeM v nabavo knjig in drugih društvenih potrebščin, se priporoča slavnemu občinstvu iz mesta in okolice za obilno udeležbo. Vspored se naznani pravočasno. Rokodelsko podporno društvo v Lokavcu priredi dne 11. februarja t. 1. društveni javni ples v prostorih gostilne g. Vidmarja. Sviral bo tani-buraški zbor »Danica" iz Šturij. Začetek ob 3. uri popoldne. Ker se priredi ples v korist društva za podporo bolnih rokodelcev, pričakuje in vabi se slov. občinstvo k obilni udeležbi. — Odbor. Podpirajmo domačo umetnost! — Ako javno se čujejo vedno vzdihi, da se slovenska umetnost ne razvija, kakor bi bilo želeti, se vendar uikdo ne potrudi, da bi povspeševal ta razvi-tek. Nemški umetniki, nemške tovarne si služijo velikanske svote s slovenskim denarjem. Ali ni to obsojevanja vredno, ako se pomisli, da je število slovenskih umetnikov, ki so slovenski javnosti že itak več ali manje znani, razmeroma veliko in da imajo mladi umetniki na Dunaju svojo organizacijo v društvu »Vesni", ki ima ravno nalogo posredovati pri umetniških naroČilih v prid svojim členom. Že narodna zavest slovenskih naročevalcev bi zahtevala naročevanje umetniških izdelkov pri »Vesni". Še bolje pa bi utegnilo vplivati na naročevalce dejstvo, da so cene, ki jih stavlja »Vesna", razmeroma jako nizke, ker so členi navezani na naročila, če hočejo živeti. Posebno slovenske obrtnike, društva, posojilnice, tvornice itd. opozarja podpisani odbor na gori navedeno. »Vesna" vsprejema sledeča dela: (Za večja dela se napravi konkurenca. V tem slučaju se pošljejo naprej skice, ki so naročevalcu na izbero. Mala naročila se oddajo brez konkurence temu ali onemu členu.) Slike (portrete) pokrajinske in druge slike v vseh tehnikah. Načrte za razglednice, ilustracije, okraske knjig itd. Dekorativne načrte za umetniško-obrtne predmete, kakor: diplome, plakate, okras pohištva in stanovanja itd. — Cerkvene slike, zastave tudi za ženska ročna dela. Arhitektonične načrte za moderno pohištvo, za cerkvene Oltarje itd. Kiparske izdelke, kipe, reliefe, miniature itd. Sploh vse, kar spada v upodabljajočo umetnost. Cena se določa naprej. Pri konkurenčnih razpisih naročevalcu ni treba plačati posebnega doneska za ceno. Za posredovanje ni treba plačati »Vesni" nobene takse. Slovenci, storite torej svojo narodno dolžnost in naročujte pri »Vesni" ! Informacije brezplačno! Naslov: »Vesna" Dunaj III. Koll«rgasse 20. IV. V Balah so okradli cerkev ponoči 4. t. m. Odnesli so ciborij, 2 keliha in mizico s keli-hom; nabiralnico misijona so prevrtali ter pobrali denar. Tatovi neznani. Kfh it—;— Profin reumatične bolezni ¦ <^gjKH ? jetlino le ? Zoltanovim mazilom. Steklenica 2 kroni, več poštnina. So dobiva v vseh lekarnah. Poštna razpošiljatev: lekarna Zoltan Budimpešta. Razgled po suetu. V drtavnem Zboru razpravljajo o pokojnin' skem zavarovanju privatnih uradnikov. Zbornica je prešla v podrobno debato, ki bo danes končana. O tem načrtu uekoliko več prihodnjič. Štralk Uovdovift kurjačevvTrsfu traje daljo, v štrajk pa so stopili tudi vsi drugi pomorščaki ne le oni pri Llovdovi družbi. Llovdov parnik »Espero" ni mogel odpluti v Benetke. Ljubljanski Škof A. Bonaventura Jeglič je bila 5. t. m. v Rimu pri papežu v avdijenci. Ko se povrne, bo najbrže pripovedoval, kakor zadnjič, da papež odobrava njegovo vrtoglavo politiko. Papež proti uporu na Francoskem. — iz Rima poročajo, da je papež brzojavil francoskim škofom, naj ne ovirajo popisovanja cerkvenega premoženja. Papež obžaluje prizore nasilstva, ki so se te dni godili v nekaterih francoskih cerkvah. Konečno opominja papež duhovnike, naj zaupajo v Boga! Demonstracije v Trstu. — v petek je bil shod ^Patrie" radi odvzetja prenesenega delokroga. Polno praznih fraz in »ogorčenja". Potem je bila demonstracija, katere se je udeležilo katerih 150 pobičev. Res žalostno! Soc. demokratje so imeli v nedeljo shod glede splošne voliine pravice. Po shodu je bila velika demonstracija. V kavarni »Muni-cipio" so bili izzvani demonstrantje, na kar so razbili nekaj šip. Izvirna veseloigra „Gigani" na .slovenskem odru v Ljubljani. — Včeraj so uprizorili novo izvirno veseloigro »Cigani". Spisal J. Dolinar, godbo zložil H. Benišek. Dejanje se vrši v slovenskem malem mestu. Ljudska Javna čitalnica v Ljubljani. — Ljubljana dobi veliko ljudsko javno čitalnico. »Prosveta" v Ljubljani namerava preurediti del prostorov v pritličju »Narodnega doma" za splošno izobraževališče. Ta javna čitalnica ima biti kolikor mogoče popolna. V enem oddelku naj so razpoloženi vsi jugoslovanski časopisi in glavni drugi, v drugem ima biti prostor za čitanje v rij, v tretjem pa za citanje knjig. Ljudsko izobraževalno delo stremi za tem, da se dii slebernsmu prilika do izobrazbe. V tako svrho služijo poljudna predavanja, poučni tečaji, ljudske knjižnice in čitalnice, popularni koncerti ter druga izobrazna V Rennesu na Francoskem v zavetišču za ubožne starce je nastal požar. Devet osLb je zgorelo; tri ženske so umrle od strahu. Srbija. — Skupščina je odobrila vladno postopanje glede carine nasproti MmijL Vsi srbski listi pozdravljajo to z navdušenjem. Na Dunaju pa sklepajo, da začno izvajati Avstrija nasproti Srbiji svoje pogodbeno pravo v polni meri, ako se Srbija hitro ne odloči za korake k sporazumljenju. Odvzetje prenesenega delokroga tržaškemu magistratu, — Kaj pomeni tako odvzetje, je razvidno najbolj iz govora dr. Rvbafa dne* 4. t. m. na shodu polit, društva »Edinost" pri sv. M. Magdaleni. Rekel je med drugim: Mestni magistrat je bil za Trst in okolico to, kar so drugod c. kr. okrajna glavarstva. Posle, ki jih opravljajo drugod c. kr. okrajni glavarji, te posle je opravljal v Trstu mestni župan. Na magistratu pa so govorili, da oni še ne pokorijo nobenim zakonom, ne vladi. Vse razsodbe viših instanc so bile zastonj. Ti ljudje, ki se niso ravnali po nobenih zakonih in vladnih odlokih, ki niso spoštovali razsodeb viših instanc; ti so bili c. kr. okrajno gla-varstvo. Saša občina ima različna opravila. Ta opravila se dele na dve vrsti, namreč taka, ki spadajo v naravni občinski, in taka, ki spadajo v takozvani izročeni ali preneseni delokrog. Občina je skupina ljudi, ki stanujejo na nekem teritoriju ali ozemlju, in ima svoje zastopstvo. Meščani Yolici volijo mestni svet, ki zopet voli delegacijo, ki opravlja razne posle in odloča v manj važnih stvareh. Delegacija ima potem svoj urad, magistrat. Mestni svetovalci so izvoljeni na gotovo dobo, na magistratu so pa uradniki, ki poslujejo. Ti izvršujejo, kar so mestni svetovalci sklenili. Kaj ima opravljati mestna "delegacija? Ista ima upravljati občinsko premoženje, nadalje všpre-jemati prošnje, delati račune, sestavljati proračune, daljo upravlja razne zavode. Tako ima n. pr. Trst svojo bolnišnico in ubožnico. Dalje ima delegacija skrbeti za ceste, potrebne ob-, činarjem, oskrbovati ima tudi lokalno policijo. Državna oblastnijaje tržaškemu magistratu že prej odvzela policijo nad društvi. Magistrat je 1 bil, ki je navadno motil red, mesto da ga varuje. In zato je vlada tem ljudem vzela ' policijo. Nadalje spadajo pod mestno upravo municipalne straže, vsprejemanje novih obči-narjev. j Kaj je izročeni ali preneseni delokrog? To je skupina poslov, ki bi jih morala upravljati vlada sama, ki jih je pa izročila občini. Ta opravila so na pr. razgla- i sanje zakonov in ukazov, inkasiranje davkov. V Trstu drži davke v evidenci davčna upirava, pobira jih pa mestni magistrt.t. Dalje spada v preneseni delokrog sodelovanje občin pri j vojaškem naboru in vse vojaške stvari, nad- 1 zorstvo nad tehtnico in mero, sploh reševanje ' obrtnih in industrijalnih stvari; in vsled mi- Inisterijalne odredbe od leta 1869. tudi šojstvo. Važne stvari je vlada poverila magistratu. Važne za nas so obrtne stvari. Kdor je hotel pričeti kako obrt, moral je prositi za konce* ' sijo na magistratu. Kdor se je znal klanjati, »Monte Cristo je ime posestva, oziroma ime skalovja in I ne rodbinsko ime." > „ Torej dobro. Ne razpravljajva o imenu, in če sta grof Monte Cristo in gospod Zaccone ista oseba..." »Ista." »Govoriva o gospodu Zacconu." »Dobro." »Vprašal sem vas, če ga poznate." »Jako dobro." »Kdo je on?" »Sin bogatega trgovca na Malti." : „Da, vem, da pravijo tako, toda ali je to tudi res? Razumljivo vam je pač, da se policija ne more zadovoljiti s pri-prostim: ,PravijV." »Vendar," odvrne abbe, prijazno se smehljaje, »če je to ,pravijo' r«sniČno, se mora "zadovoljiti s tem vsakdo, torej tudi policija. »Toda ali ste o.tem, kar pravite, tudi prepričani?" »Kako, Če sem o tem prepričan?" »Pomnite, gospod, če pravim: ,Ali ste o tem prepričani', da ne dvomim o resničnosti vaših besed." »Cujte! Jaz sem poznal očeta gospoda Zaccona." »Ah, ah!" »Da, in ko je bil njegov sin še majhen deček, sem se igral z njim v ladjedelnici, kjer so gradili njegove ladije," »Toda grofovski naslov?" »Saj vam je znano, da ga je lahko kupiti." »V Italiji?« »Povsodi." »Toda ti neizmerni zakladi, o katerih se govori?" »Ah, gospod, neizmerni, da to je prava beseda." »Koliko pač ima? Kaj mislite o tem vi, ki ga pozuate?" -, vsaj stoinpetdeset do dvesto tisoč liber rent." »Toda," pravi obiskovalec, »govori se o treh, o štirih milijonih.» »Dvesto tisoč liber rent, gospod prihaja od kapitala, ki znaša štiri milijone." »Toda govorilo se je o treh ali štirih milijonih rent!" „0, to ni verjetno." »In ali poznate njegov otok konte Cristo?" »Gotovo, in pozna ga vsak, kdor pride iz Palerma, Rima ali Neapolja na Francosko po morju, ker mora pluti mimo njega." »Pravijo, da je ta otok krasen." »Ta otok je skalovit." »Jn zakaj je grof kupil skalovje?" „Zato, da je postal grof, kajti v Italiji mora imeti vsak grof tudi svojo grofijo." »Gotovo ste kaj slišali o mladostnem življenju gospoda Zaccona?" »Očeta?" »Ne, sina." „0 tem vam ne morem povedati ničesar, er ta čas svojega mladega tovariša nisem obdržal v očeh." »Ali se je udeležil kake vojske?" »Mislim, da je bil vojak." »Katere vrste?" »Služil je na morju." »Ali ste vi njegov izpovednik?" „0 ne, gospod, mislim, da je luteranec." »Kako? Luteranec?" »Rekel sem, da mislim, a trditi ne morem ničesar. Sicer pa mislim, da vlada na Francoskem verska svoboda." »Gotovo nas njegova vera ne briga Čisto m\ ampak gospod policijski prefekt Želi samo pojasnila o načinu njegovega življenja." »Smatrajo ga za zelo dobrodelnega moža. Naš sveti oče papež ga je imenoval vitezom Kristusovega reda, odlikovanje, katero izkaže sicer samo princem. Izvanredno dobrodelna dejanja grofova v Orientu so pa žela toliko priznanje, da je dobil za to pet ali šest odličnih redov." „In ali jih nosi ?" »Ne, ampak ponosen je na nje. Pravi, da m\i je ljubše, da se izkaže priznanje dobrotnikom Človeštva mesto onim, ki človeštvu škodujejo." »Ah, potem je grof pač kveker*)?'' »Da, kveker, toda pomnite, da brez velikega klobuka in rujaveg* oblačila." »Ali ima kaj prijateljev?" ,,Da, kajti kdor ga pozna, je tudi njegov prijatelj." »Toda gotovo ima tudi kakega sovražnika?" »Samo jednega." »Kako se imenuje?" »Lord Wilmore." „Kje je?" »Ta hip v Parisu." »In ali mi morete dati kaka pojasnila o tem?" »Rad. S Zacconom sta bila skupaj v Indiji." »Ali veste, kje stanuje?" »Nekje v Ohaussee d' Antin, toda ulice in številke ne vem." »Vi se s tem Angležem ne razumete dobro?" »Jaz ljubim Zaccona, in on ga sovraži; zaradi tega sva si hladna." »Gospod abbd, ali mislite, da je bil grof Monte Cristo, predno je prišel v Pariš, kdaj na Francoskem?" »To lahko odgovorim z gotovostjo. Ne, gospod, pred šestimi meseci je prosil mene nekega pojasnila, katerega pa mu nisem mogel dati, ker nisem vedel, kdaj bom kmalu zopet tukaj, in zato sem mu svetoval, naj se obrne na gospoda Ca-valeantija." „Na * jdreo?" *) Verska sekta (Dalje pride.) i jo je dobil. Slovenski odvetniki so radi § lega napravili že mnogo protestov in pritožeb. Naši )JlKlJe n's0 navfldn0 au "e te^ko dobivali Jlte ifonoHje. pai pa morda žena kakega I.1,Sj?;s«-atixPtj3i u>l-.;žbera';u ki je ž* tako jedel ¦občinski kruh, revež pa ni dobil ničesar! To ¦ je bilo važno za našo okolico. Tudi v mestu Igo1 se v tem pogledu bali magistrata; tu se I [o za žep, za denar,.. Tu o podeljevanju I koncesij je imel*magistrat"'feliko m< i i nal v zadnji svoji številki tudi »Lavoratore", I glasilo italijanskih tržaških socijalistov j priznal I je da so se v obrtnih stvareh godile na ma-' atu velike krivice. * Pri nas je imela občina Trst4ako avtor I nomijo, kakor je nima nobeno mesto v Avstriji. V šolstvu n. pr. upravlja v Trstu vse občina sama, dočim ima po drugih mestih tudi državna oblast svojo besedo v šolstvu. V Trstu ima vlada v tem pogledu malo pravice. Tako je v Trstu tudi v stavbenih stvareh kom-petentna edino občina. Drugod ima pri tem tudi vlada svojo besedo. Ako je n. pr. občina kako stvar odbila, možno je apelirati na vlado. V Trstu pa so na magistratu v tem oziru popolnoma neodvisni. Posledice temu so bile, da so gospodje na magistratu zlorabljali svojo oblast. Oni so,izvrševali to oblast ne na korist prebivalstva, ampak na korist svoje stranke. Taka avtonomija je bila za nas krivica. Na magistratu so absolutisti. Oni so vedno izkoriščali to svojo oblast, za nas je bila ta absolutna vlada pravi despotizem. Mi smo res i proti taki avtonomiji, ki je samo enostranska, v škodo drugim. S tem sem vsaj površno pojasnil to stvar. Mi lahko rečemo, da nam bo bodoče stanje le v korist. Mi bomo sicer še mnogo odvisni od magistrata, izlasti glede šolstva. V tem pogledu je magistratu oduzeto namo nadzorovanje šol; ustanovljenje šol ima magistrat še vedno v svojih rokah. Mi bomo v tem oziru morali imeti še mnogo potrpljenja, a ne smemo obupati! Ko smo lota 1897. zahtevali, naj se ustanovi okrajno glavarstvo, so se mnogi smejali tej naši zahtevi. A došle so druge razmere, tako, da je morala tudi vlada uvideti, da ni mu*-o več naprej in je zato storila odločilen korak. Mi se trdno nadejamo, da se nam izpolnijo tudi še druge naše želje. Stampilje z kaučuka vseh velike ¦ žepne ure, medaljona, svinčnika, z datumom itd. za zasebnike, društva, nrade, banke, samostojne tiskarne iz kavčuka z odnosnimi stroji itd. NaroČila sprejema *%Gori8ka Tiskarna" fl. Gabršček. Uzorci štampilj so na razpolago. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo« C. kr. dvorni založniki Ghristofle & G.le - Dunaj 1. Opernriitg 5 (Helnriclishof). — Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naSi izdelki gonijo tovarniško znamko in ime Ohristolle. .Narodni kolek' Knjigarna A. Gabrscek. koleke, poštne znamke in use poštne ured- nosfnice prodaja m ^| pol (3padišl{e s *&>***&> ^Fsfroii) Ii) okolico *c *v *m narisa! E. Bombig izdala in založila 5'ovanska knjigarna A. Gabršček v Gorici. Nategnjen na platnu s palicama zgoraj in spodaj (obseg 1)0x130 cm) j: poštnino vred K 9 — ^ li Isti zemljevid ukusno opremljen z oglasi narodnih tvrdk, tudi na ^flUj! platnu in s palicama, s poštnino vred K 5—. I* **SiStS^*^*^*^^^^' m j f I Največja zaloga slik u modernih in anSftnih okuirjih, — umetniške urednosli. — Slike pruih slouanskih slikarjeu. — nabožne slike slouečih slikarjeu. — francoske, angleške in amerikanske grauure uelike umetniške urednos:i u okuirjih po želji odjemnikou. *& «g «g *e ------------._ — Pošilja se po pošti najmanj 5 kg. — Josip Kutin v Gorici. — Semeniška ulica št. 1. "** Izvrstna prilika potovanja i ---------v — ¦ Ameriko*toeste HAMBURG z najnovejšimi parobrodi, s katerim je sigurnost vožnje najpopolneja, ter zibanje parobroda skoraj popolnoma prti rečeno. Še več povejo šte-nike, obsežnosti novih par-vilkov katera se imenujeta; prui: „fllTierika" 690 čeuljeudolg 74širok 53 globok nosi 22.2501911 drugi: „Kaiseiin flugusia Diktoria" „ 25.000 „ toraj vsaki še enkrat večji kakor danes veliki parniki ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. ~ Vožnja preko oceana samo cca 7 dni. Potniki odhajajo -----------ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane.----------- Na željo pošilja natanjčni poduk brezplačno zastopnik ¦ftSStaS&ff1' ^3r. Seunig Ljubljana Namizno orodje in poscdje vseh vrst. Priznano težko posrebrnjcne najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posod j a za omako, kavo, daj, namizni podstavki, umetni Izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Zahtevajte pri nakupu Rchicht-ovo štedilno milo " mmmmmmmmmammmm z znamko „jelen«. *-«b Ono Ia BDaT* zajamčeno čist **^al I« »raz vaaka kiodlJSva prlaiaal. Para Izvrstno, Kdor hoda dobiti zaraa Jomftano pristno, parllu aalkadljivTajllo aa| dobro fsa-a •* bo la*al vaak komad lata „SCHICHT" Ia varatvaao znanko „JELEN". 8s«rg 3»fclekt Hsssig a. E. — «ajvadja tovarna Ia vrata aa avropojskan ozamljul Varstvena znamka. = Zastopnik: Umberto Bozzini - Gorica, Magistrafcna ulica. Dobiua se pousod! Po izredno znižanih cenah prodajam radi pozne zimske sezone use zaostalo zimsko blago, kakor: Vsakovrstno Jagerperilo, rokavice, nogavice, volnene šerpe in rute, kožu-hovne boa in mufie itd. J. ZORNIK : —-* GOR CA Gosposka uliea štev. 10. na proaaj obsegajoče hišo, hlev za 4 goveje v\-vine, prostori za krmo, travniki, 8 njiv zemlje, kjer se pridela 30 hI vina. Proda se vse skupaj za 4000 glcl. Ponudbe na naslov ; Pičlllin Florjan, Št. Florjan št. 9 5. i! II0D0SI11 -se Radirka „Rapid" »-Radira črnilo, tuš in tiskarsko črnilo, ne da bi kvarila papir. Se dobiva v slovanski knjigarni A. Gabršček v Gorici. naznanilo. Podpisanec si usoja sporočati slavnemu občinstvu, da je otvoril--------------------------------------------- iOYi restavracijo v suterenu „ Trgovskega Doma" ki je. preskrbljena z vsem komfortom. Toči se izvrstna domača bela in črna vina ter pivo »Puntigam . Izvrstna domača kuhinja postreže z vsakovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba strogo točna. Prostori so prirejeni po uzorcu dunajskih restavracij v »Rath-hauskeller«, »Majolikakeller« na Kerntnerici, in so električno razsvetljeni in greti s jcentralno kurjavo. Svojim rojakom in prijateljem v mestu in na deželi se za obilen obisk toplo priporoča udani Peter Birsa, lastnik in gostilničar. 5$" " »Goriško vinarska društvo" (H ———— IVBfsana zartrnca v. nmAipnn mvam. ________ (vpisana zadruga z omejeno zavezo; v Gorici <****** ima v svojih zalogah in prodaja ^< naravna in pristna vin ¦*¦•¦¦ z srd, z Vipavskega in Krasa. Razpošilja na vse kraje od 56 lifrov dalje. Uzorce vin pošilja na zahtevo. Cene zmerne, postrežba točna in reelna. Skdež.draštfa: ©o?ica, ulica ftaratllioi 88. Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki ..Severonemškega Lioyda", ^.J^*^ '* ~ - *• - : • ^mSMSm^^ 8 cesarskimi brzoparniki „KAISER VVILHELM H.", „KRONPRlNZ VVILHELM" in „KAISER VVILHELM der GROSSE". Prokomorska vožnja traja s a m o 5 6 dni. *~3 Natančen, zanesljiv poduk in veljavno vozne lističe za parntke gori navedenega |~ parobrodnega društva kakor tudi listke ?.a vse projre ameriških železnic dobite rXJ : v Ljubljani edin m pri EDVARDA TAVCARJD, Motvorste * Št. 35 s ?. nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju". ©3 Odhod Iz Liubljaue je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se L*jj tičejo pot ' onja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. Potaikoio, . jionjenim v zapadno državo kakor: Colorado, Me.viko, Californijo, Ari> , Utah, "Vvioming, Nevada, Oregon in Washington nudi našo društvo K , posebno ugodno in izredno c 6 n o 5roz Galveaton. Odhod na tej progi C*3 iz Bremna enkrat mesečno. " Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal ti mora in na vse ostale delo sveta, kakor: f> Brazilijo, Kubo, Buonos-Aires, Colombo, Singaporo v Avstralijo Itd, 3d ^51 i s I Tr6o\/5ko«-obrtqa zadruga V Gorici i | registrovana zadruga z neomejenim Jamstvom. 0:>. sklenilo za leto 1IU)0. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa ptv.ti . .vanju Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine V4^ prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'a