LETO XXXIII., ŠT. 48 Ptuj, 4. december 1980 CENA 5 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA še veliko odprtih vprašanj (stran 2) Napotki traktoristom (stran 5) Storimo vse za lastno varnost (stran 6) Prešeren in štajerski Slovenci (stran 7) 10 let OS Stanka Vraza (stran 8) OB PRAZNIKU REPUBUKE V znanju je napredek Pod tem geslom smo 21. novem- bra 1976. izglasovali smoprispevek za izgradnjo šolskega prostora v ptujski občini. Letos ob dnevu republike — 29. novembru, pa smo na osrednji slovesnosti, ki je bila v petek, 28. novembra v avli Centra srednjega usmerjenega izobraževanja odprli to \epo, moderno zgradbo in Dom učencev. Slovesnost — vanjo je sodil tudi ogled prostorov CSUI in Doma učencev od 15. ure dalje — so pri- čele dijakinje in dijaki ptujskih srednjih šol. V zares zanimivem in nenavadnem programu so s pe- tjem, plesom in poezijo predstavili svojo bogato ustvarjalnost. Zatem se je prepolni dvorani občanov v imenu mladih zahvalila vsem, ki so prispevali svoj, delež . pri gradnji centra, ravnateljica Matilda Hlupič in predala besedo slavnostnemu govorniku, izvršnemu sekretarju CK ZKS Alojzu Gojčiču. Med drugim je povdaril: ,,V odnoiih svobodne menjave dela je potrebno poleg razreševa- nja prostorskih, kadrovskih in vseh drugih pogojev dela na šoli dajati posebno pozornost zlasti vsebini vzgojno izobraževalnega procesa. Izobraževanje vse preveč temelji na obstoječi ali celo za- stareli, preživeli tehnologiji. Zato resnično kaže v mnogo večji meri izobraževalne programe usmeriti v prihodnost, v tehnologijo, ki se poraja, skratka, v tehnologijo bodočnosti. Oblikovanje zavesti, da le z lastnim strokovnim zna- njem lahko presežemo nekatere težave v gospodarstvu, zla.sti pa se močneje vključujemo v mednarod- no delitev dela, je predvsem naloga šolstva. Bistvenega premika v produktivnosti dela ne moremo več zagotavljati z večjo ali z manjšo pridnostjo delavčevih rok. Kvalitetne spremembe omogoča nova, modernejša tehnologija in sodobna organizacija dela. Tujec nam nikoli ne bo prodal znanja, s katerim bi mu lahko mi kon- kurirali. Svojo konkurenčno sposobnost lahko bistveno dvigne- mo Ic ob spoznanju, da je razvoj šolstva, znanosti in gospodarstva vzročno — posledično soodvisen. Res je, da ne kaže razvijati vseh vzgojnoizobraževalnih programov, s tem pa tudi ne vseh znanstvenih disciplin enakopravno. Ni pa dvo- ma, da bomo sledili tudi v šolstvu kot v znanosti nekaterim strate- škim težnjam gospodarstva, hkrati pa usmeritvam, ki imajo določene naravne in druge prednosti, te pa so za ožjo in širšo domovino proizvodnja hrane, energije in surovin. V večji meri se moramo odpreti tudi do mednarodne skupnosti in se ustrezno or- ganizirati do prijateljskih dežel v razvoju, da bi si pri njih z vlaga- njem znanja in denarja zagotovili manjkajočo energijo in potrebne surovine za našo industrijo. Šolstvo in znanost ostajata temeljna vzvoda napi:edka!" Ravnateljica CSUI Matilda Hlu- pičeva se je zahvalila v imenu mladih Foto: M. Ozmec Program akademije ob dnevu republike so nadaljevali nekdanji učencu ptujske gimnazije, ki si da- nes že utirajo pot v slovenski kul- turni sferi — Dunja Gunžar, Zvezdana Mlakar in Igor Samo- bor. Slovesnost je z revolucionar- nimi in s partizanskimi pesmimi zaokrožil komorni moški pevski zbor iz Ptuja, zaključil pa ptujski pihalni orkester. N. D. Slavnostni govornik Alojz Gojčič je poudaril pomen usmerjenega izo- Proslave v avli CSUI seje udeležilo nad 2000 občanov braževanja Foto: M. Ozmec PRED REFERENDUMOM ZA SAMOPRISPEVEK V nedeljo bomo odločali o razvoju do leta 1985 Delovni ljudje in občani enaj- stih ptujskih krajevnih skupno- stih, v KS Kidričevo in na Polen- šaku bodo v nedeljo. 7. decembra, vsak na svojem glasovalnem me- stu odločali ali so ZA ali PROTI razvoju svoje krajevne skupnosti. Od odločitve za je odvisno, če bomo lahko uresničili srednjeroč- ni plan razvoja krajevne skupno- sti, tisti plan, ki smo ga tako skrbno sestavljali, dopolnjevali in usklajevali. Zavedati se moramo, da večina nalog, začrtanih v srednjeročnem planu temelji na samoprispevku, tudi deleži samoupravnih interes- nih skupnosti in drugih sofinan- cerjev temelje na tem, saj je samoprispevek nenadomestljivi del skoraj vsake naloge v krajevni skupnosti. Zato ne bi smelo biti pomišljanja za ali proti, temveč po treznem premisleku le zavestni ZA samoprispevek, ki pomeni urejenost okolja in vsega tistega kar ljudje potrebujejo za srečno, varno in zadovoljno življenje. Nepojemajoča kriza celotnega obstoječega svetovnega gospodar- skega sistema, ki pljuska tudi v naše neposredno okolje, ki povzro- ča, da je gospodarski položaj v Jugoslaviji, v Sloveniji in tudi v vsaki občini izredno težak, nam mora biti resno opozorilo, da bomo vse to lahko premagali le, če ■ Se bomo zavestno odrekali, če bomo boljše delali in varčevali na vseh področjih. Le to nam zagota- vlja trdnejšo gospodarsko rast, varnost in razvoj socialističnega samoupravljanja. Glasovanje za samoprispevek pomeni tudi potrditev, da smo svoje želje in potrebe spravili v okvir stvarnih možnosti, pomeni našo odločitev, da bomo manj trosili, da bomo sledili usmeritvam gospodarske ustalitve, da bomo skupno reševali vse tisto, kar je v okvirih naših stvarnih možnosti, da ne bo nobeden vsiljeval svojega interesa drugim, temveč bomo strpno usklajevali te interese. Nujno je. da se ob tem spopri- memo s tistimi posamezniki, ki so nosilci kritizerstva, ki ponavadi nič ne delajo, razen, če gre za njihovo osebno korist, ki pa navadno povzdigujejo svoj glas prav takrat, ko gre za pomembne odločitve, za stvarne rešitve pro- blemov v naši družbi. Vendar ta glas ni v podporo rešitvam, temveč v poskusih omalovaževanja, negi- ranja prizadevanj in kritiziranja tistih, ki delajo, ki se v samouprav- nih organih, delegatskem sistemu in v družbenopolitičnih orzaniza- cijah prizadevajo za napredek krajevne skupnosti, občine in celotne družbe. Strnjeni v sociali- stični zvezi, nepremagljivi sili organiziranih množic, bomo take posameznike kaj hitro izločili in onemogočili. Razprave o programih razvoja v naslednjih petih letih, so nam bile tudi dobra priložnost, da smo lahko ocenili pot. ki smo jo prehodili, kaj vse smo s samopri- spevkom zgradili in uredili, kaj moramo narediti v prihodnje, da bo naša krajevna skupnost postala resnična skupnost ljudi, kjer bo človek človeku tudi prijatelj in tovariš, kjer bodo ljudje imeli občutek varnosti, kjer bodo otroci ob igri in učenju doživljali resnič- no srečno mladost, kjer tudi starejši ljudje ne bodo ostajali osamljeni, temveč bodo jesen svojega življenja preživljali v do- mačem okolju, spoštovani in zado- voljni v zavesti, da niso ostali sami. Prav ta enotnost, temelječa na novonastajajočih odnosih med ljudmi, je tudi najzgovornejše zagotovilo naše varnosti, najtrd- nejši branik proti vsem pritiskom in napadom tudi od zunaj. Tovariš TITO je rekel: »S A MOV PRA- VU ANJE JE TISTA SILA, KI BO OHRANILA JUGOSLAVI- JO KOT ENOTNO DRŽA VO«. To vodilo je kažipot naše revoluci- je tako včeraj, kot danes in jutri. To nam mora biti tudi vodilo, ko se bomo odločali na glasovalnih mestih! FF Vsak praznik nas obvezuje, da še odločneje stopamo po revolucionarni poti, ki sta nam jo jasno začrtala tovariša Tito in Kardelj. Tudi odločitev za samoprispevek bo krepak korak naprej po tej poti! Foto: KOSI- SVEČANA SEJA SO 0RM02 Podelili državna odlikovanja Delegati zborov ormoške občin- ske skupščine so se v petek zbrali na slavnostni seji, v počastitev Dneva rcpublike-29. novembra. Slavnostni govornik na tej seji je bil Tone Luskovič. sekretar komiteja občinske konference ZKS Ormož. Dejal je, da je vsak košček prehojene poti skozi 35 let, kar živimo v svobodi, prevelik dosežek, da bi smeli naš nadaljnji razvoj prepustiti slučajnosti. Av- noj je sprejel pomembne sklepe že v času, ko je vsa Evropa še trepe- Predsednik SO Ormož Mirko Novak je podelil štiri plakete Ormoža in devet visokih državnih odlikovanj. tala v krempljih fašizma. V teh sklepih je bila izražena volja do dokončne zmage, v vseh letih po vojni pa se je pokazalo, da je bila takrat začrtana pot, povezana s Titovim imenom, edina sprejemlji- va za vse naše delovne ljudi, saj so delovni ljudje danes resnični gospodarji svojega dela. .,Letos praznujemo praznik re- publike z veliko kapljo otožnosti, 'saj med nami ni tovariša Tita, če- prav je v mislih vselej z nami", je povdaril Tone Luskovič. V nadaljevanju je dejal, da danes bijemo nov, trd boj, boj za sta- bilizacijo in to borbo moramo dobiti, kot vse dosedanie. Tu ne gre le za bolj varčno življe- nje, gre za novo kvaliteto življe- nja. To bitko bomo zmagali, ko se bomo začeli zavedati, da lahko trosimo le toliko, kolikor ustvari- mo." V nadaljevanju so delegati z aplavzom potrdili sklep o podelitvi najvišjega priznanja občine — Plakete Ormoža. To odlikovanje so prejeli Silvo Bedrač, Matija Kolarič st. in Stanko Kumer ter podružnična osnovna šola Kog, slednja je plaketo prejela že ob nedavni 2(X)-letnici šole. Predsednik SO Ormož. Mirko Novak pa je podelil tudi visoka državna odlikovanja devetim ob- čanom. Marija Polak je prejeta red republike z bronastim vencem, red dela s srebrnim vencem so prejeli Ciril Jurkovič, Anica Kovačič, Bo- jan Oberčkal in Pavel Stuhec, medaljo zasluge za narod so sprejeli Franc Bezjak, Franc Marin in Ivan Venta, z medaljo dela pa je bil odlikovan Martin Topč. Česti- tkam, izrečenim na slavno.stni seji SO Ormož, pridružujemo tudi na- še čestitke. V drugem delu slavnostne seje je nastopil igralec SNG Maribor Jo- že Zupan z monodramo Srečanje z Vorancem. JB V treh letih trije objekti s samoprispevkom smo občani ptujske občine prispevali precej- šen delež sredstev za gradnjo osnovne šole v Markovcih, ki smo jo odprli lani in za gradnjo Centra srednjega usmerjenega izobraževanja. Sola v Markovcih s 4.157 kv. metri je veljala 35 milijonov din. Srednješolska zgradba, kjer teče učnovzgojni proces že več kot leto dni, pa nas je stala 132 milijonov din. Z njo .smo pridobili 12.309 kv. metrov novih površin za srednješolsko izobraževanje, kjer je letos. 1.250 mladih iz ptujske in ormoške občine. Ob tem je treba povedati, da smo CSUI gradili s pomočjo cele Slovenije, saj nam je prek izobra- ževalne skupnosti prispevala 40.4 milijona din. Pomembna pridobitev zadnjih treh let je tudi Dom učencev. Objekt ima skupno gradbeno površino 3.000 kv. metrov z 240 posteljami, velja pa 35.5 milijona din — ta sredstva je v celoti zagotovila republiška izobraže- valna skupnost. Že zgrajeni objekti pa nam niso le v ponos in zadovoljstvo! Zavezujejo nas. da s ponovnim izglasovanjem občinskega samo- prispevka prihodnje leto potrdi- mo svojo pripravljenost — pri- spevati za nadaljnjo izgradnjo šolskega prostora v občini N.D. 2 - DELEGATSKA SPOROČILA 4. december 1980 — TEDNIK Tudi pionirji so počastili dan republil(e Dan republike in zaključek letošnjih jugoslovanskih pionirskih iger so počastili tudi v okviru občinske zveze in društva prijateljev mladine občine Ptuj. Na svečani akademiji ki je bila pod pokroviteljstvom KB Maribor PE Ptuj so se preteklo sredo zbrali mladi in njihovi mentorji v dvorani ptujskega gledališča, ki so ga to pot dodobra napolnili. Skrbno pripravljeni program je začel šolski pevski zbor iz Dornave pod vodstvom Danice Debeljakove, nakar je zbranim pionirjem in mladincem spregovorila predsednica občinske zveze prijateljev mladine lizika Lacko, ki je med drugim dejala, da rojstni dan republike posebej svečano doživljajo pionirji, ki tega dne v svoje vrste sprejemajo prvošolčke. S tem, ko so sprejeli pionirske simbole in postali Titovi pionirji so nase prevzeli tudi veliko in edino obvezo, da se bodo pridno učili. Ob tej priložnosti so podelili tudi posebne diplome, priznanja in znake za uspešno sodelovanje v jugoslovanskih pionirskih igrah. Priznanja so dobili pionirski odredi: Zavrč, Ignac Zgeč-Polenšak, Vide Tomšič-Lovrenc na Dravskem polju, Ptujska gora, Stoperce, GruSkovje, Zetale, Rodni vrh, Vitomarci, Trnovska vas, Sela in l.judevit Pivko. Osnovne Šole Cirkovce, Cirkulane, Destrnik, Hajdina, Juršinci, Olga Meglic, Grajena, Videm in Podlehnik so dobile diplome, znake pa Gorišnica, Dornava, Kidričevo, Leskovec, Tone Žnidarič, Majšperk, Ivan Spolenjak, Markovci in Franc Osojnik. Občinska zveza prijateljev mladine v Ptuju se je s posebnimi pismeni priznanji zahvalila tudi za požrtvovalno in vztrajno delo v dobro mladega rodu Mariji Anderlič iz Velike Nedelje, ki je doslej sprejela v svoj dom kar 22 rejencev s čimer jim ni nudila samo toplega zavetja, ampak tudi manjkajočo materinsko ljubezen. Med. dobitniki priznanj so še Rozika Cafuta iz Podlehnika, Hedica Fric iz Gorišnice, Trezika Gaberc iz Ptuja, Silva Kolarič iz Markovec, Trezika Munda iz Cirkovc, rejnica Cecilija Kolar iz Ptuja pri kateri je jilo doslej v družini sprejetih kar 11 tujih otrok, KO ZZB NOV Kidričevo—Hajdina, Viktor, Knez, Lizika Lacko, Ida Lepej, občinska organizacija ZZB NOV Ptuj, OO RK, Franc Potočnik, Planinsko društvo, Radio-Tednik, Alojz Solina, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Ptuj, KB- poslovna enota Ptuj, Vida Toš, Pavla Vinko, Stanka Zafošnik in Štefka Zagoranski. V kulturnem programu akademije so se predstavili še recitatorji in najmlajši člani folklorne skupine iz Markovec. mš Mladi o prostovoljnem delu v torek 25. novembra so se sestali člani predsedstva občinske konference ZSMS v Ptuju. Po pregledu sklepov prejšnje sejeso v osrednji točki dnevnega reda razpravljali o mladinskem prostovoljnem delu. ki ima v ptujski občini bogato in ustaljeno tradicijo. Predvsem pa Je to delo zaživelo v zadnjih petih letih z republiško mladinsko delovno akcijo Haloze in Slovenske gorice. Člani predsedstva mladih so sprejeli informacijo Diane Bohak, članice štaba letošnje M DA Slovenske gorice 80, kije govorila o poteku letošnjih slovenskih akcij in akciji Slovenske gorice. Povdarila je, da smo z doseženim lahko več kot zadovoljni, saj so akcije v preteklem sred- njeročnem obdobju dokazale, da niso le idealne šole samoupravljanja mladih ljudi, ampak da imajo tudi svoj ekonomski učinek. V teh letih so mladi izkopali na tisoče metrovjarka za vodovod, za elektriko, za telefon. Marsikatera manj razvita KS je z njihovo pomočjo dobila boljše okno v svet, boljše pogoje za življenje na vasi. ipd. Samo na letošnjih enajstih akcijah je sodelovalo v Sloveniji več kot 50 tisoč mladih iz vse Jugoslavije. Na republiških zveznih in lokalnih akcijah so samo v naši republiki^ opravili delo vredno okoli 75 milijonov din. Vse to so podatki, ki kažejo na to, da bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju mladinske delovne akcije še bolj prisotne v naši samoupravni socialistični družbi. Zlasti morajo zaživeti lokalne MDA, tako v združenem delu, kot v KS. V nadaljevanju so člani predsedstva mladih ptujske občine raz- pravljali o vsebini družbenega dogovora o organizaciji in izvedbi mla- dinskih delovnih akcij v obdobju 1981 — 85. Pri tem so ugotovili realne možnosti za organizacijo zvezne MDA Slovenske gorice že v letu 1982. za kar se bodo še posebej zavzemali. S takšnim stališčem bodo zastopali svoje interese tudi v razpravi o vsebini samoupravnega sporazuma o organizaciji in izvedbi MDA v SR Sloveniji v letu 1981. Precej besed so namenili vsebini srednjeročnega programa razvoja mladinskega prostovoljnega dela na območju ptujske občine za obdobje 1981 — 85. Že naslednje leto bodo mladi na MDA Haloze 81 nadaljevali z gradnjo primarnega in sekundarnega vodovoda na tem manj razvitem območju. Razpravljali so tudi o sodelovanju mladih ptujske občine na republiških in zveznih akcijah sirom naše >iomovine. Opozorili so predvsem na novost pri organizaciji raznih specializiranih brigad v katerih bi naj .sodelovala tudi študentsjMmladina. Kotje znano.dosedaj odziv študentov na akcijah ni bil zadovoljiv. Branko Novak, sekretar občinske konference ZSMS Ptuj je v dru- gem podal informacijo o sodelovanju ptujske mladine in vojakov pri spravilu kmetijskih pridelkov, predvsem ročnem spravilu sladkorne in rdeče pese. V dveh tednih lepega vremena je bilo na družbenih posestvih in zasebnih zemljiščih blizu 2000 srednješolcev, delavske mladme. ter osnovnošolcev in pripadnikov JLA. Vsem sodelujočim v tej humani akciji gre prav gotovo zahvala, saj so z njihovo pomočjo večina pridelkov že pospravili. Tudi v pripravi referendumov v enajstih ptujskih ter K S Kidričevo in Polenšak so mladi .sodelovali. Člani predsedstva pa so izrazili zahtevo, da bo njihovo sodelovanje prav sedaj, tik pred referendumom še izra- ^•tejše. M. Ozmec Ob dnevu republike izročili 6 odlikouanj občanom občine Ptuj v petek. 28. novembra so na osrednji občinski proslavi Dneva republike izročili odlikovanja SFRJ šestim občanom občine Ptuj, s katerimi jih je odlikovalo Predsedstvo SFRJ. Za delo in posebne uspehe na področju ljubiteljske kulturne deja- vnosti so bili ob 60. obletnici DPD »Svoboda<( Ptuj odlikovani z RF.DOM RFPUBLIKFZ BRONASTIM VENCHM: Josip DOMANJKO. Franc HRIBFRNIK in Franc VUČAK. Zadelo in posebne uspehe dosežene v Zvezi rezervnih vojaških starešin in v krajevni .skupnosti je bil z REDOM liFPUBLlKE Z BRONASTIM VENCEM odlikovan tudi Mihailo MAŠANOViČ. Za delo in posebne uspehe dosežene v obrtnem združenju občine Ptuj in na področju aktivnosti v razvijanju delegatskega sistema je z REDOM ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO odlikovan Stanko KOSI. Za delo in posebne uspehe dosežene na področju splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite je z MEDALJO ZASLUG ZA NAROD odlikovan Boris ŽNIDARIČ. Odlikovanjaje izročil predsednik Skupščine občine Ptuj dr. Cvetko L^OPLIHAR. kije v govoru poudaril, da so odlikovanci občani, ki so s svojo aktivnostjo veliko prispevali k napredku ptujske občine in k uveljavljanju-^ocialističnih družbenih odnosov. Poudaril je. da naj bodo prejeta odlikovanja v vzpodbudo odlikovancem ter vsem delovnim ljudem in občanom za še večje napore v smeri splošnega napredka naše družbe kot celote. Žal pa moramo omeniti, da med odlikovanci ni več med živimi neumornega učitelja in borca za uveljavljanje mednarodnega jezika Esperanta Josipa DOMANJKA, zato je odlikovanje v spomin na očeta prevzela njegova družina. Vsem odlikovancem iskreno čestitamo! ' pg Odlikovani po prejemu odlikovanj na proslavi Dneva republike Foto: M. Ozmec STALIŠČA IN PRIPOMBE IS SO PTUJ šE VELIKO ODPRTIH VPRAŠANJ Enako kot o osnutku resolucije o razvoju Slovenije v prihodnjem le- tu, je občinski izvršni svet tudi ob- širno razpravljal o osnutku dru- žbenega plana SR Slovenije 1981 — 1985. Po preučitvi celotnega gradiva je oblikoval konkretna stališča in pripombe, ki so bile predmet razprav tudi na sejah zbo- rov skupščine občine Ptuj in eno- glasno sprejete. Ta stališča in pri- pombe so naslednja: Iz uvodne obrazložitve k osnutku družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985 izhaja, da bi naj skupščina SR Slovenije istoča- sno s tem osnutkom obravnavala tudi predlog dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije. Ugotavljamo pa, da dogovor še ni bil objavljen in predložen v obra- vnavo. Po sistemu samoupravnega planiranja bi moral osnutek dru- žbenega plana temeljiti na pre- dlogu dogovora o njegovih te- meljih. Iz uvodnega poročila k osnutku družbenega plana SR Slo- venije pa izhaja, da to ni bilo za- gotovljeno iz naslednjih razlogov: — ker niso bili pravočasno pri- pravljeni predlogi samoupravnih sporazumov o temeljih planov združenj združenega dela, — ker še vedno poteka usklaje- vanje dogovorov o temeljih dru- žbenega piana Jugoslavije. Zaradi časovne neusklajenosti pri pripravi planskih aktov je v osnu- tku družbenega plana SR Slovenije še veliko odprtih vprašanj, ki bi morale dobiti do oblikovanja predloga družbenega plana rešit^ v samoupravnih sporazumih o temeljih planov. Ne glede na navedeno kasnitev v pripravi planskih aktov, sporazu- mov in dogovorov o temeljih plana pa menimo, da osnutek dru- žbenega plana ne bi smel biti manj konkreten od osnutka dogovora o njegovih temeljih. Opredelitve v njem so presplošne, pa tudi nedo- sledne in nedorečene, tako po vsebini kot tudi pri navajanju no- silcev nalog. Neustrezno je vključen prostorski vidik, ker >o nakazane le splošne ugotovitve, kar ne omogoča uskla- jevanja interesov in opredeljevanja obveznosti v družbenih planih ob- čin. K posameznim poglavjem osnu- tka dajemo naslednje pripombe: Naloge in obveznosti ter odgo- vornosti za zagotavljanje temeljnih skupnih interesov in ciljev, ki so opredeljeni v posameznih pogla- vjih, bi morale biti konkretne in jasne z opredeljenimi obveznostmi in nosilci. Tako npr. bi morali ob predvideni izvozni naravnanosti in ugotovitvi, da moramo v SR Slo- veniji v prihodnjih petih letih do- ■seči dva krat hitrejšo realno rast izvoza blaga od rasti družbenega proizvoda in 94% pokritje uvoza z izvozom vlaga ter zmanjšanje defi- cita blagovne menjave SR Sloveni- je, navesti tudi, kako bomo ta temeljni cilj uresničili in kdo ga bo uresničil — navesti vsaj področja oziroma dejavnosti. Postavljamo tudi vprašanje re- alnosti predvidenega zaposlovanja v družbenih dejavnostih za 2,2 %, kar je nad poprečjem zaposlo- vanja, predvidenega v SR Slo- veniji. To postavljamo zlasti zato, ker predvidevamo omejitev inve- sticij in usmeritev le-teh v izbolj- šanje materialne opremljenosti za izvajanje nalog. Menimo, da bo tudi omejitev sredstev za družbene dejavnosti delovala bolj v smeri racionalnega zaposlovanja in iska- nja notranjih rezerv. Večji povda- rek pa bi bilo potrebno dati zapo- slovanju v samostojnem osebnem delu. Ocene 7 tisoč oseb v priho- dnjem srednjeročnem obdobju so glede na možnosti zaposlovanja v samostojnem osebnem delu pre- skromne. Glede na navedeno bi bilo potrebno oceno zaposlovanja ponovno proučiti in jo tudi opredeliti po posameznih podro- čjih. Naloge razvoja v poglavju: ,,Smeri prestrukturiranja gospo- darstva", razvojne usmeritve in programi niso enakovredno obra- vnavani. V besedilu so npr. podro- bne opredelitve programov strojni- štva in zelo splošne in nejasne o usmeritvah in programih barvaste metalurgije, čeprav so te opredeli- tve v osnutku dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije ja- sne in konkretne. Iz besedila osnu- tka družbenega plana ni moč ra- zumeti družbeno dogovorjene vlo- ge za aluminijsko industrijo, zato naj bo tudi za to področje jasno opredeljena razvojna usmeritev. Predlagamo, da se pri pripravi predlogov dogovora o temeljih družbenega plana in predlogu dru- žbenega plana SR Slovenije upo- števajo pripombe in predlogi, ki so bili že dani na osnutek dogovora. Izkazane realne možnosti za financiranje programa razvoja in vzdrževanja cest v letih 1981 — 1985 so v osnutku družbe- nega plana manjše kot so izkazane v osnutku dogovora o njegovih temeljih. Iz gradiva pa ni razvi- dno, katere naloge se bodo financirale iz tako znižanega obse- ga sredstev. Glede na zmanjšana razpoložljiva sredstva ostaja le minimalni obseg sredstev za nove programe. Zato menimo, da bi bila predvidena gradnja Karavan- skega predora v tem srednjero- čnem obdobju preveliko breme za slovensko gospodarstvo, zlasti z vidika zadolževanja v tujini. Menimo tudi, da je to projekt šir- šega pomena, ki ga je treba vklju- čiti v družbeni plan SFRJ. Izvršni svet in nekateri nosilci planiranja v občini so že v dose- danjih fazah oblikovanja planskih aktov podali svoje stališča, pri- pombe in predloge za dopolnitve le-teh. To zlasti velja za osnutek dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije, pa tudi za osnutke samoupravnih spo- razumov o temeljih plana republi- ških samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti. Predla- gamo sestavljalcem predlogov planskih aktov, da te pripombe upoštevajo pri pripravi besedil planskih aktov. Državna odlikovanja delavcem Pleskarja Na proslavi v počastitev Dneva republike so v četrtek 27. novembra popoldne v delovni organizaciji za zaščito metalnih, betonskih, zidnih in lesnih oblog Pleskar Ptuj, izroči- li devetim zaslužnim delavcem viso- ka odlikovanja, s katerimi jih je odlikovalo predsedstvo SIRJ ob 2()-lctnici te delovne organizacije. C) prazniku republike in 20 let- nem jubileju je uvodoma govorila mladinka Marta Petek, za tem pa je govoril še dr. Cveto Doplihar, predsednik SO Ptuj. Pohvalil je ne- nehna prizadevanja danes že 370 Članskega delovnega kolektiva, ki dobro gospodari, kljub težki gospodarski situaciji. Člani tega delov nega kolektiva so kot Jugosla- vija v malem, saj je precej delavcev iz bratskih republik in avtonomnih pokrajin. Dr. Cveto Doplihar in Feliks Ba- gar sta za tem izročila devetim de- lavcem visoka državna odlikova- nja. Z redom dela s srebrnim ven- cem so bili odlikovani Stanko Kosi, Anton Levanič in Franc Petek. Z medaljo dela pa so odlikovani Cvijetin Djureinovic, Anton Hor- vat, Zaim Jakupovič, Mirko Jankovič, Adil Omanovič in Bran- ko Sladojevič. Slovesnost .so popestrili mladi člani delovnega kolektiva, ki so pri- pravili krajši kulturni program. —OM Dobitniki državnih odlikovanj skupaj s predsednikom ptujske občine. (Foto; M. Ozmec) STALIŠČA IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ K osnutku resolucije o razvoju Slovenije v letu 1981 o osnutku resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 je podrobneje razpravljal izvršni svet skupščine občine Ptuj. Oblikoval je stališča in pripombe, ki so jih soglasno potrdili tudi delegati vseh treh zborov skupščine občine Ptuj. Ta stališča in pripombe so: Osnutek je premalo konkreten, zlasti pri usmerjanju kreditno monetarne in cenovne politike investicij glede ha nove pogoje pre- strukturiranja gospodarstva. Povsem so izostale razvojne usmeritve za po- dročje energetike, komunalne in prometne in- frastrukture, gradnje stanovanj in drugih go- spodarskih in negospodarskih objektov. Tudi ukrepi za doseganje 3.5 "^o rasti kmetij- ske proizvodnje v letu 1981 šo preveč splošni iu„ ne upoštevajo v potrebni meri zahtev naše obči- ne, da bi financiranje pridobivanja in upora- bljanja kmetijskih zemljišč, obrambe pred točo in nekatere intervencije za večjo proizvodnjo hrane morale imeti širši družbeni in poenoten značaj. F'ri proizvodnji mesa smo mnenja, da bi morali uveljavljati ustrezne vzpodbude za večjo prirejo vseh vrst me.sa in ne le govejega in svinj- skega. V zvezi s kmetijstvom nadalje pripomi- njamo, da bi v resoluciji morali konkretneje opredeliti načrtovane melioracije v SRS ter dru- ge olajšave za vlaganje v kmetijstvo. To velja tudi za potrebna devizna sredstva za uvoz nujno potrebnih repromaterialov za kmetijstvo. Ocenjujemo, da našteti ukrepi za večjo vzpo- dbujanje izvoza ne morejo biti linerarni za vse izvoznike, pač pa je treba nakazati večjo selek-^ tivnost ne le uvoza, pač pa tudi izvoza. Nevzdr- žno je vzpodbujati izvoz tistih surovin in izdel- kov, ki jih močno primanjuje na domačem trgu (gnojila, zaščitna sredstva), pač pa bo treba bolj stimulirati izvoz izdelkov, katerih cene se doma prosto oblikujejo in lahko pričakujemo proble- me s plasmajem, zaradi znižane kupne moči prebivalstva. Določila o gibanju osebnih dohodkov, ki bo- do v naslednjem letu zopet usmerjeni v naši re- publiki s posebnim dogovorom, bi kazalo že v resoluciji bolj uskladiti z usmeritvami osnutka zvezne resolucije, ki predvideva zlasti za podro- čje gospodarstva blažje omejevanje te vrste porabe oziroma skladno rast OD z rastjo doho- dka. TEDNIK -4. december 1980| IZ NAŠIH KRAJEVI^IH SKUPNOSTI - 3 RAZVOJ KRAJEVME SKUPNOSTI IN PTUJA KOT CELOTE OBRAZLOŽITEV SKUPNEGA PROGRAMA V OBDOBJU 1981-1985 V začetku leta 1965 je začela delovati krajevna skupnost Ptuj. Njena naloga in vloga, opredeljena v ustavi, se je izražala skozi misel, da je to temeljna skupnost delo- vnih ljudi in občanov, v kateri bo- do leti zadovoljevali v vseh sredi- nah svoje skupne interese. Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti Ptuj so hitro ugotovili, da bodo morali za uresničitev svo- jih ciljev zagotovili dodatna lastna sredstva. V letu 1968 so se krajani kraje- vne skupnosti Ptuj na referendu- mu odločili za uvedbo krajevnega samoprispevka, s katerim so sofi- nancirali uresničevanje skupnih ci- ljev. Sredstva prvega samoprispe- vka od 1968 do 1973 so bila na- menjena za modernizacijo cest, tako v novih zazidalnih okoliših kot v starem delu Ptuja. Leta 1973 samo se na referendumu ponovno odločili za uvedbo samoprispevka. Takrat smo še bolj konkretno oblikovali skupne cilje: sofinanci- [ ranje gradnje ptujskih toplic, sofi- ■ nanciranje gradnje zdravstvenega doma, soTmanciranje gradnje ga-' silskega doma, sofinanciranje športne dvorane Mladika, regula- cija potoka Rogoznica, gradnjo vrtcev Med vrti, v Budini in pri Roku ter sofinanciranje čistilne naprave. Vse to je zraven lokalnih interesov predstavljalo močan sku- pen interes vseh delovnih ljudi in občanov na območju mesta Ptuja. V letu 1977 smo pričeli s pripra- vami na preoblikovanje velike kra- jevne skupnosti Ptuj. Ustanovili smo enajst novih krajevnih skupnosti. Nove krajevne skupno- sti so bile potreba, ki jo je nareko- vala dotedanja aktivnost sleherne- ga občana, razvoj krajevne samo- uprave in delegatskega sistema. Samo tako smo lahko zagotovili vključevanje vseh delovnih ljudi in občanov ter njihovo pravico in dolžnost, da odločajo o svojih skupnih in družbenih interesih. Tretji referendum v letu 1978 je bil izveden v novih krajevnih skupnostih. Tudi takrat delovni ljudje in občani niso prezrli skupnih interesov in solidarnosti. Skupne naloge v tem obdobju (1978—1980) so bile: sofinancira- nje gradnje domov občanov v KS Budina—Brstje in v KS Bratje Reš, sofinanciranje ptujskega pokopali- šča in skupne čistilne naprave s pripadajočim kanalizacijskim omrežjem. Del sredstev smo namenili tudi za delovanje skupnih strokovnih služb vseh II krajevnih skupnosti. Na območju mesta Ptuja ne moremo razmejevati inte- resov z mejami krajevnih skupno- sti. 2e v obdobju 1978—1980 so nekatere krajevne skupnosti poka- zale interes po povečanju zmoglji- vosti otroškovarstvcnih ustanov; to so bile KS Jože Potrč, KS Boris /iherl, K S Franc Osojnik in KS Dušan Kvcder. Zbrana sredstva niso zadoščala za izgradnjo novega vrtca ali jasli. Sredstva samopri- spevka v glavnem dopolnjujejo sredstva samoupravnih interesnih skupnosti, vendar ker smo sprejeli krajevni samoprispevek sredi srednjeročnega obdobja, programi niso bili usklajeni. V letu 1980 planiramo in uskla- jujemo svoje plane na vseh nivojih in v vseh sredinah. Naš skupni cilj je v tem, da na območju mesta Ptuja zgradimo nov objekt vzgoj- no varstvenega zavoda — jasli. S tem bomo omogočili varstvo do- jenčkov, katerih starši so zaposleni in nimajo drugih možnosti varstva svojih otrok. Starši so vključeni v proizvodnjo. Od naše produkti- vnosti je odvisno, kakšen bo raz- voj naše družbe in napredek naše- ga gospodarstva. Koliko skrbi no- simo zaposleni v sebi, ko ne vemo, kam bi z malčki, ko razmišljamo, koga bi prosili za pomoč, ko ne vemo, kaj naj strorimo, če otroka ne sprejmejo v vrtec. Vse to narekuje, da čim prej ustvarimo pogoje za vključevanje naših otrok v družbeno organizirano vzgojo in varstvo. Novi objekt bo zagota- vljal varstvo za 100 otrok, njegova predračunska vrednost znaša 2.S,000.000,— din, mi krajani 11 KS mesta Ptuja pa bomo s samo- prispevkom sofinancirali 10.000.000,— din, ostala sredstva bo zagotovila skupnost otroškega varstva. V preteklih obdobjih smo s skupnimi silami, zgradili kanaliza- cijo skoraj v vseh območjih mesta Ptuja, predvsem pa povsod tam, kjer so to tehnični pogoji dovolje- vali. Povsod je bil kot vir financi- ranja soudeležen naš samoprispe- vek, če ugotavljamo, da pred- stavlja gradnja vzgojno varstvene ustanove — jasli skupen interes, potem moramo povdariti, da pred- stavlja nadaljnja izgradnja kanali- zacijskega omrežja solidarnost, in ne .samo to. Varstvo človekovega okolja je naš skupen interes. Kanalizacija je ena najpo- membnejših komponent tega var- stva. V obdobju 1981 — 1985 bomo s samoprispevkom sofinancirali primarno kanalizacijo — glavni vod (kolcktor) na delu območja KS Ivan Spolenjak in KS Olga Meglic. Predračunska vrednost omenjenih del znaša za petletno obdobje 26,500.(XX),— din. S samoprispevkom bomo zagotovili sredstva v višini 5.(XX).0(X),— din in to v skupnem programu 10 krajevnih skupnosti. Ostala sredstva pa bodo zagoto- vili Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj in dopolnilni prispevki občanov — neposrednih uporabnikov. Večji del sredstev bodo tudi namenile omenjene krajevne skupnosti iz svojega samoprispevka. Primarno kanalizacijsko omrežje v krajevni skupnosti Ivan Spole- njak je ovrednoteno z vrednostjo 20,0(X).000.— din. Združena sred- stva samoprispevka bodo znašala 4.(KX).000,— din. V KS Olga Meglic pa je ovrednoteno pri- marno kanalizacijsko omrežje s 6,500.000,— din, od tega bodo znašala sredstva iz skupnega programa 1,000.000,—din. Otroške jasli so skupni interes, primarna kanalizacija je skupen interes, je pa tudi solidarnost in obveza, saj smo jo v preteklih ob- dobjih zgradili na območju v.seh ostalih krajevnih skupnosti, razen v KS Spuhlja in KS Turnišče. Zato vemo, da se bomo soglasno odlo- čili za naš skupni program. Prepričani smo, da ste sedaj, ko ste to prebrali dobili pregled nad tem, kakšna finančna sredstva mo- i ramo s samoprispevkom zbrati za i skupni program in kam bodo ta j sredtva namenjena. Res je. da j imamo vsi še večje potrebe in želje, i toda ob skupnem sodelovanju in medsebojnem razumevanju jih bomo postopoma uresničevali iz leta v leto več in uspešneje. Želimo, da delovni ljudje in ob- čani vse te napore za uresničitev skupnih ciljev podprejo in poma- gajo. Zato pričakujemo od .vseh občanov — volilcev, da glasujejo za samoprispevek, saj bo leta po- roštvo in pogoj za zbiranje ostalih prcpotrebnih sredstev. A. Pišek Začetno glavnico za gradnjo Ptujskih toplic so prispevali Ptujčani iz samoprispevka Foto: I. Ciani KSTONEŽNIDARIČ Samoprispevek - pot hitrejšega reševanja težav v petletnem samoupravnem deležu bo združena dobra volja de- lovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Tone Žnidarič, razumevanje skupnih potreb ter pripravljenost za napredek in izboljšanje življenjskih potreb. Z novim samoprispevkom bodo tudi v krajevni skupnosti Tone Žnidarič zagotavljali uresničevanje zasnovanega programa dela v no- Vsem znano najbolj prometno zavozlano križišče Foto: Ciani vem srednjeročnem obdobju. Za sofinanciranje programa bodo s sa- moprispevkom v petih letih zbrali 3,000.000 din, sredstva pa bodo porabili za sofinanciranje izgradnje otroških jasli za 100 otrok, sofi- nanciranje izgradnje kanalizacijskega omrežja, asfaltiranje Špindle- rjeve. Arnuševe, Stojkove in Rajšpove ulice, gradnjo kanalizacijskega omrežja ob Rogozniški cesti, ureditev potoka Grajena, ureditev pro- storov krajevne skupnosti, ureditev vodnjakov s pitno vodo in ureditev telefonske govorilnice. Nova cestna obvoznica pa bo popolnoma spremenila prometni režim v tej krajevni skupnosti, razrešila natrpanost križišča z železniško progo in nevarnost nesreč pri prehodu čez progo ... S samoprispevkom, ki se izteka so v krajevni skupnosti Tone Žni- darič pozornost posvečah zlasti komunalni ureditvi: cestam, pločnikom in manjšim komunalnim objektom. Kako bodo zbirali sredstva za nov samoprispevek: od o.sebnega dohodka bodo prispevali 1,5 odstotka, od pokojnine 1 odstotek, obrtniki 2 odstotka od čistega dohodka, kmetje pa 5 odstotkov od lanskega katastrskega dohodka. Plačevanja samoprispevka pa bodo oproščeni občani, ki prejemajo socialne podpore, dijaki in študentje ter upokojenci z varstvenim dodatkom. Naj zapišem le še to naj krajani čim prej uveljavijo svojo samo- upravno pravico in dolžnost in se odločijo >>ZA!«. N. Kotar Zakaj različni odstoteic samoprispevka Med občani na območju mesta Ptuja se pogosto pojavlja vpraša- nje, zakaj v eni krajevni skupnosti 2 odstotka, v drugi 1,5 % in v tre- tji samo 1 odstotek od osebnega dohodka za samoprispevek, — za- kaj ne bi šli v vseh ptujskih kraje- vnih skupnostih v enotno prispe- vno stopnjo in podobno. Ni odveč, da na kratko poskušamo najti odgovore na ta vprašanja. Predvsem je treba poudariti, da je delež, ki ga posamezna krajevna skupno.st prispeva za naloge iz skupnega programa, določen za vse krajevne skupnosfi po enotnem merilu — številu aktivnega prebi- valstva. Na podlagi tega je vsaka krajevna skupnost ugotovila, koli- ko jim bi sredstev iz samoprispe- vka še ostalo za izvajanje nalog la- stnega programa. To so primerjali s potrebami in zahtevami v kraje- vni skupnosti in skladno s tem tudi določili, na zborih delovnih ljudi in občanov ter v samoupravnih or- ganih, s kakšnim odstotkom samoprispevka bodo šli na refe- rendum, da bi zagotovili uresniči- tev programa za obdobje do leta 1985. ki je s posameznimi samo- upravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi sofinancerji že tudi us- klajen in zato stvaren. Vedeti je tudi treba, da so prvo- tno skoraj v vseh KS načrtovali 2 odsfotni samoprispevek, vendar se je marsikateri nalogi bilo treba odpovedati, ker je presegala naše dejanske materialne zmogljivosti. Naj navedemo samo en primer: V KS ,,Boris ZiherI" je poseben problem šolski prostor, saj je območje KS razdeljeno na tri šol- ske okoliše, stalno se priseljujejo nove družine in bodo do leta 1985 imeli v tej KS nad 700 otrok — obveznih obiskovati osnovno šolo. Zato so načrtovali gradnjo nove šole in bi za sofinanciranje prispe- vali namensko 1 % samoprispe- vka. Vendar bi to znašalo le slabo četrtino celotne investicije. Ker os- talih sredstev v okviru občine ni bilo moč zagotoviti, se je bilo tre- ba načrtu odpovedati, zato gredo na referendum za samoprispevek le z 1 odstotkom, kar bo v glavnem zadostovalo za skupni program in za druge najnujnejše naloge, ki jih načrtujejo v krajevni skupnosti. Podobne primere bi lahko navedli tudi iz drugih KS. Naj posebej poudarimo, da je višina samoprispevka, ki ga na- črtujejo v posameznih KS plod temeljite razprave, skrbnega na- črtovanja in usklajevanja ter zave- stne odločitve za uresničitev sku- pnih nalog v vsaki krajevni skupnosti. V krajevnih skupnostih, kjer se bodo odločali za samoprispevek v nedeljo, 7. decembra, so se odločili za naslednjo višino prispevka od neto osebnega dohodka: Na Polenšaku so se odločili za 2,5 odstotno stopnjo od neto ose- bnega dohodka, od pokojnin pa 2 odstotka. Po 2 odstotka bodo pri- spevali tudi v ptujskih KS: Bratje Reš, Budina-Brstje, Ivan Spole- njak. Olga Meglic in Spuhlja. Po 1.5 odstotka bodo prispevali v KS Tone Žnidarič in Turnišče. Po en odstotek pa KS: Boris ZiherI, Du- šan Kveder, Franc Osojnik in Jože Potrč ter KS Kidričevo enotno za vsa na.selja. Nekoliko nižji so ponekod "prispevki od pokojnin, ki so višje od pokojnine z varstvenim dodatkom, v večini KS ta ne pre-" sega 1 "^0, razen v KS Polenšak, kjer znaša 2 %. v KS Kidričevo pa 0,5 odstotka. Glede na potrebe v posameznih krajevnih skupnostih in voljo ob- čanov so tudi različno obremenjeni zavezanci, ki imajo dohodek iz kmetijske dejavnosti in od doho- dka od samostojnega opravljanja obrti, intelektualnih storitev in podobno. V vseh krajevnih skupnostih pa bodo oproščeni plačevanja samo- prispevka upokojenci s pokojnino z varstvenim dodatkom, prav tako ne bodo plačevali samoprisf)evka od socialnih podpor, vojaških invalidnin, rejnin, otroškega doda- tka, štipendij in pomoči za šolanje, vajeniških nagrad in drugih doho- dkov, za katere velja oprostitev po zakonu. FF Ptuju s Širšim mestnim območjem je treba zagotavljati skladen razvoj, zato interesov ni moč ločevati z mejami krajevnih skupnosti. Obenem je treba upoštevati, da je Ptuj tudi upravno središče občine z 68 tisoč prebivalci in gospodarsko središče širšega območja F t La erh I ^ krajevni skupnosti Budina-Brstje pospešeno gradijo dom občanov. Mnogo opravijo tudi s prostovoljnim delom. Foto: I. Ciani -Med pomembnimi nalogami KS Dušan Kveder je tudi ureditev Prešer- nove ulice Foto: I. Ciani 4 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 4. december 1980 KRAJEVNA SKUPNOST KIDRIČEVO ZA SREČNO MLADOST Tudi v krajevni skupno&ti Kidričevo se bodo v nedeljo, 7. decembn občani odločali za razvoj krajevne skupnosti kot celote in za razvoj vsakega naselja posebej. Na referendum gredo pamreč s konkretniaa programi za naselja Kidričevo. Kungota, Apače, Njiverce in StrniSče. V naselju Kidričevo je glavna naloga — sofinanciranje zgraditve centralne kotlovnice za ogrevanje stanovanj. Pri Kungoti bodo največ samoprispevka namenili za obnovo prosvetnega doma. V Apačah bodo skoraj dve tretjini samoprispevka namenili za asfaltiranje ceste Občaoi KS Kidričevo, glasujte ZA, da bodo obrazki vaših otrok ia vnukov ostali tudi za naprej nasmejani Foto: K. Zoreč Apače—Tmovci, v Njivercah bodo prav tako predvsem asfaltirali ceste in gradili dom upokojencev, v Stmišču pa je glavna naloga soflnanciranje gradnje telefonske govorilnice. Mnogo sredstev pa je namenjenih tudi za objekte otroškega varstva, ^išča, pa tudi urejene ceste in poti pomenijo večjo varnost za naše otroke. Vse to z nam^om, da bo mladost res srečna, kako potrebno in pomembno je to, vemo vsi, saj smo bili tudi sami nekoč mladi. Storiti moramo vse, da bodo naši malčki živeli bezskrbno mladost tudi v času, ko bodo njihovi starši na delovnih mestih v TGA in drugje. Prepričani smo, da bodo starši in tudi vsi ostali krajani v nedeljo, 7. decembra glasovali ZA samoprispevek, saj bodo s tem zagotovili, da bodo obrazki njihovih otrok in vnukov še naprej nasmejani. Z denarjem, ki bo zbran iz samoprispevka, se bo dalo marsikaj urediti, da bo čas, ko so starši na ddu za njihove otroke kar najkoristnejše izkoriščen bodisi za igro ali za učenje, predvsem pa, da bo zagotovljena varnost otrok. F. M«ko NAŠ PTUJ Jaz sem doma v Ptuju. V Ptuju je zelo lepo. Ptuj je najstargše slovensko mesto. Leži ob reki Dravi. V starem ddu Ptuja so hiše visoke in tesno skupaj, ulice so ozke in tlakovane. V novem delu jo bloki, stolpnice, parki in igrišča. Znamenitosti v Ptuju sta muzei in grad. Ptuj (rfq^jo parki. Za Ptuj skrbimo sami. Ptuj je zelo lepo mesto. Zato se bodo naši stara v nedeljo 7. decembra odločili, da bo Ptuj še ^^P^'- Romana Ercegovič, 2/a, 0§ Olga Meglic, Ptuj Na lem me-vju, med novimi stanovanjskimi bloki ob Ulici Borisa Krai^htrja. ho prihodnje leto zrasla vehka blagovna hiša za boljšo preskrbo prtbivaisi>a Foto: i. Ciani : !-■.( : ■■, .. ^.v^irebfn obnove Foto: i. Ciani Notranjost pošte na Polenšaku z zastardo Induktorsko telefonsko crntruk). S samoprispevkom bodo zgradili novo petsto s sodobno telefonsko opremo Foto: 1. Ciani NAJVEČ DENARJA ZA CESTE KS POLENŠAK v neddjo, 7 decaabn bod i skupnosti Polenšak krajani od n dcležn svojeg^ prihodnjega razvoja m ntvarjanja haijab pogojev za žKiJcnje io ddo sedaniih in prihodhuih gcneradj. Prebiv^d eaajstih naldij v tij slovrnskagorfiki krajevni dupnosd bodo v naslednjili petOi ktii zbrali nekaj več kot S niilqoaov dinanjev. maicSb v kpmunadnc objekte in c^acmo pa so pralvidG a skoraj 32 mUjonov dinariev. ki {».seveda ob realnih možnostih poHebno dobiti tzdnig^ virov. Na Polenšaku bodo največ denarja iz samoprispevka namenili za ceste, ki so še vedno na prvem mestu med življensko pomembnimi naložbami. Temu sledijo potrebe za ojačitev električnega omrežja, adaptacijo gasilskih domov in potrebe na področju PTT storitev. Nič manj ni pomembno vodovodno omrežje. ivtobusna postajališča, prostori za 1 druge dejavnosti ter še vrsta drugih brez denarja iz samoprispevka, to je anov ne bo šlo. Samoupravni organi krajevne skupnosti in ! politične organizacije so se na referen- ■^no pripravili in temu primemo , ;j,.jo tudi udeležbo krajanov, ki bodo s svojim ZA še enkrat dokazali, da jim ni vseeno_ kakšna bodočnost jih čaka. mS ODVISNI SMO DRUG OD DRUGEGA KS SPUHUA ; . - ^: . -K..:\to^u Spuh- - - - .:-.-.r_.:_r;icm. ki bo 7. izdaii ini ormacije o tem, jsedaj gospodarili, kakš- s.,, program razvoja krajevne skupnosti in o samc^ispe^ ku. Za finandranje najnujnejših po- trcb kra^vne skupno?ti in za sofi- ■■nciianje gradnje komunalnih in dragih (fružbenih <^jektov so de- lovni ljudje in ob^mi krajevne topnosti Spuhlja izglasovali saoMiMtispevek za dobro dveh in pol le ta pa se sedaj tudi izteka. PieoeJACiistev so porabili v tem obdobju za skopni program — 89.900 (fin, soinamcirali so skupne sh^be KS, uieififi prastoie krajev- ■c dupnoisti, okcrije. sofinancirali so tfafopostaic; asEdtkafi ocsto v Kočah, giamoziiali kiajevac ceste, incdfli cestno razsvetljavo in ickre- adjAo igrališče ter^ sofiDaadrafi avtoimsBO posujalisoe. Sknpoo so tako porabiti iz samopr^Kvfca 742-336 din Aktivnosti na področju načrtova- li razvaja kiajeve skuitmuui SpuUJa so začcfi zc kta 1979, od začeAsn pa do daaes pa se je že preoq iprrmrnin. črtalo in dopnJHJlo. Na icictudamB- pa bodo prebivalci glasovali ZA mo- dcmizacgo cest, sobaadnoije av- iobusoili postajadBč, soUoudia- ■je giadbijetiafopasl^ strfinmd- laajje izgradajc bsoviac, aralitev SpoilB^ga igrnča, medtev vodnja- kov s pibno vodo, »fiiandranje pri gradnji javne tdcfoaskc govo- iHnioe in sofinanciramie ^kmpmrn programa vsck majjstii bajendi skupnosti pri giad^ otiožkA jasfi za 100 otrok. Modcnizadja kn^evali oest je mnaa. Krajani že ddj ^iasa žcfijo,- da bi imeli nrejcno avtob—o po- sta jaligr Ena od postajne jcaa- črtovana na bk^ s K MartaKd, (kuga bi biapri trafoposta|L Novo tiafop(Bt^ mnifo v razvojem n- črtntnifivdcktiogumudaistv, so- finanriiili pa jo bodo twfi kiajani iz niT|witc)ri urejena oskrba, elek- trična energija, voda, urejene uli- ce m cevte. javna razsvetljava in kanalj/acija — pričakujejo da ne bo krajana, ki v nedeljo. 7. de- cembra ne bi uveljavil svoje pra- VK3C ki mu JO daje ustava in se izrdkd o planu razvoja krajevne dnfMKBti v naslednjih p>etih letih. Gotovo, si vsak žeh. da bi bilo ■ww>q bolje uit^jeno kot je sedaj zato bo Trifijiko Vasovanje tudi polvtitev programa. ZA pa {x>rok. da bo v najkrajšem času veliko teh potreb in žcija tudi uresničenih. mš Dom občanov KS Bratje Reš zadnje dni hitro raste Foto: J. Slodnjak Na referendumu za krajevni samoprispevek v nedeijo, 7. tfeceadbra glasujemo: — za razvoj svoje krajevne skupnosti, — za srečo in varnost naših otrok. — za lepo in zadovoljno življenje naših starše*. deAov in babic! TEDNIK -4. december 1980 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 SIS ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA SREDSTVA BODO ZDRUŽEVALI VSI PORABNIKI HRANE V družbenem dogovoru o temeljih plana razvoja občine Ptuj za naslednje srednjeročno obdobje smo dali prednost kmetijstvu, zlasti povečanju pridelovanja kmetijskih pridelkov in prireje mesa in mleka. Temeljna naloga bo uvajanje sodobnejše in tržno usmerjene poljedelske proizvodnje s takšno setveno strukturo, ki bo zagotavljala več- jo tržno proizvodnjo pšenice, sladkorne pese in oljnic ter zagotavljala prek boljšega izkoriščanja njivskega in travnatega sveta večji delež doma pridelane krme za večjo in stabilnejšo živinorej- sko proizvodnjo. Zaradi uresničevanja nalog ce- lovite preskrbe s kmetijskimi proizvodi in za izvajanje dogovorjene socialne varnosti delovnih ljudi in občanov je potrebno vzpostaviti določe- ne intervencije tudi pri porabi hrane. Udeleženci samoupravnega sporazuma bodo cilje skupnosti dosegali s svojimi vzpodbudami za boljše izkoriščanje zemljišč in drugih narav- nih danosti, z vzpodbujanjem večje produktivnosti dela, z uvajanjem sodobne tehnologije ter z vzpodbujanjem združevanja de- la in sredstev v okviru zadrug ali obratov za kooperacijo. Z intevencijami pri porabi in proiz- vodnji hrane bodo formirana posebna sredstva iz katerih bomo pokrivali razliko med predpisa- nimi prodajnimi cenami in družbeno priznanimi stroški proizvodnje. Pomembna novost v samo- upravnem sporazumu o temeljih plana je, da se predvideva enotna stopnja združevanja sredstev za celotno združeno delo (0,5 odstotka od oseb- nih dohodkov za potrebe intervencij pri primarni kmetijski proizvodnji in za potrebe intervencij pri porabi hrane). Sredstva pa naj bi združevali \si, ki so za kmetijsko proizvodnjo zainteresira- ni, torej vsi porabniki pridelkov. V naslednjem petletnem obdobju bodo v samoupravni interesni skupnosti iz združenih sredstev sofinancirali sedem pospeševalcev, za povečanje prireje goveda in prašičev bodo dogo- vorjene stimulacije glede na opredelitev družbe- nega plana, nadaljevali bodo s premiranjem ple- menskih telic, kjer ni premiranje iz republiških sredstev.,, Za boljšo izkoriščenost kmetijskih površin in ohranjanje poseljenosti v Halozah in Slovenskih goricah bodo izdelani normativi za regrese, ki naj bi ublažili razlike v proizvodnih stroških v primerjavi z ravninskimi predeli obči- ne. Iz združenih sredstev bodo sofinancirali tudi izdelavo načrtov za preusmerjanje kmetij, stroš- ke investicij, ki služijo skupnim interesom v živi- noreji; nadaljevali bodo z izobraževanjem kmetovalcev ob delu, stimulirali obstoječe aktiv- nosti za razvoj kmetijstva, dajali pa bodo še de- narne stimulacije za dosežene najvišje pridelke pšenice, koruze in sladkorne pese ter prirejo me- sa in mleka na ha kmetijskih površin. Pri porabi hrane bodo premirali proizvode, ki jih primanjkuje na tržišču in pokrivali razlike v ceni ter razvijali dohodkovne odnose v planskem in poslovnem sodelovanju vršilcev preskrbe pre- bivalstva občine Ptuj. Na osnutek samoupravnega sporazuma so prejeli tudi nekaj pismenih pripomb. Poslali so jih iz delovnih skupnosti: DES TOZD EMektro Ptuj, SOZD MTT — TOZD Volneni izdelki Majšperk, Opekarna Ptuj, Pleskar Ptuj in skup- ne službe SIS občine Ptuj (vsi podpirajo besedilo samoupravnega sporazuma). Labod TOZD Delta in poslovni odbor DO Agis sta predlagala znižanje prispevne stopnje na 0,3 od- stotke. 7G — TOZD za vzdrževanje voz Ptuj predlaga združevanje SIS za pospeševanje kmctij.stva s kmetijsko zemljiško skupnostjo, Zavod za varstvo in delovno usposabljanje mla- dine dr. Marjana Borštnerja pa zaradi pomanjkanja sredstev odklanja nove obvezno- sti. O predlogu samoupravnega sporazuma o temeljih plana SIS za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj za naslednje srednjeročno obdobje ter o realizaciji finančnega načrta SIS za leto 1980 je bila beseda tudi na 7. seji skupščine SlS za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj, ki je bila pretekli torek v dvorani delavskega doma I ranča Krambergerja. N. Kotar KAKO DOLGO ŠE TAKO? Tudi minuli pogovor o problematiki dela počitni- ške skupnosti in v zvezi s tem počitniške kolonije Biograd na morju, pogovor je sklical občinski sindi- kalni svet, ni dal niti najmanjše rešitve ob kateri bi vendarle lahko nekoliko bolj optimistično gledali na usodo Biograda, kjer je vsako leto doslej letovalo prek 500 šolarjev iz ptujske in ormoške občine, med njimi tudi nekaj otrok iz ptujskih vrtcev. 2e sama udeležba, nikogar ni bilo s področja izobraževanja, društva prijateljev mladine in OK SZDL, je nekako pokazala naš odnos do letovanja otrok, ki jim je po- čitniški dom v Biogradu tudi izključno namenjen in s tem tudi do njegove nadaljnje usode. Po sklepu skupščine in izvršnega odbora skupnosti otroškega varstva, ki je začasno organizirala leto- vanja v zadnjih nekaj sezonah, je potrebno z Biogra- dom dokončno urediti in ga organizirati tako, da bo zagotovljen njegov nadaljnji razvoj, tak kot ga zahtevajo ustrezni biograjski skupščinski organi, ki tudi planirajo urbanistično ureditev tega dela obale na katerem dom stoji. Občinski izvršni svet in tudi ostali prizadeti so menili, da bi morala biti to ena iz- med nalog počitniške skupnosti. Res je, da smo skupnost ustanovili izvolili tudi funkcionarje — ven- dar samo to. Na sestanku pa smo med drugim tudi slišali, da se počitniška skupnost z Biogradom ne bo ukvarjala in je ravno Biograd vzrok — zakaj ni zače- la delati in podobno. Nekoliko preveč časa smo potrebovali za vse te ugotovitve, toliko, da je letošnja organizacija leto- vanja otrok resno ogrožena in s tem tudi možnost, da zlasti otroci iz socialno ogroženih sredin še pred vsto- pom, oziroma pred svojo prvo plačo vidijo naše lepo Jadransko morje, ki bi po cenah sodeč postaja vse bolj rezervirano za tiste, ki imajo denar in naš odnos do tega vprašanja to bojazen toliko bolj potrjuje. .Mislim, da v tem trenutku resnično ni pomembno kdo bo z Biogradom upravljal. Počitniški dom je namenjen našim otrokom in naj jim tudi ostane, le dogovorimo se enkrat, kdo bi po že ustaljeni praksi v drugih občinah in upoštevajoč naše razmere — bil vendarle dolžan, da zanj stori nekoliko več kot pa je samo kritika kadar ni vse tako kot bi želeli. Otroško varstvo gotovo ne! Kljub temu, da z ozirom na odziv skorajda ni bilo potrebno razprave na omenjeni seji, je dialog in prepričevanje enih in drugih le steklo. Pa tudi nekaj sklepov je bilo načelno sprejetih: — ugotovimo v občini Ptuj, če z ozirom na prvotni namen počitniško skupnost sploh potrebujemo in če jo — z ustreznimi akti je potrebno opredeliti njene naloge in pristojnosti, — dokončno le recimo bobu bob in biograjsko kolonijo izpeljimo organizacijsko tako, da bo rešitev najustreznejša, — navsezadnje pa je potrebno tudi ugotoviti ali smo denarno zmožni, da bomo sprejeli naloge, ki jih skupščina občine Biograd postavlja v naslednjih letih, ker se bo kaj kmalu zgodilo, da bo letovanje iz več vzrokov prepovedano. ^e bi lahko razpredali mnenja in ugotovitve, nekaj tega pa le prepustimo izredni skupščini počitniške skupnosti občine Ptuj, kjer bo potrebno marsikaj te- ga doreči in tudi skleniti. mš Opozorilo Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Ptuj opozarja imetnike starih, trodeinih vo- zniških dovoljenj, da le-ta ve- ljajo še do 31. decembra 1980, zato jih je potrebno do tega ro- ka /amenjati za nova vozniška dovoljenja. Po 1. januarju 1981 bodo za- menjena stara vozniška dovo- ljenja le, če imetnik vozniškega dovoljenja dokaže, da iz obje- ktivnih razlogov (daljše bivanje v tujini in podobno) ni mogel prosili za zamenjavo do 31. de- cembra 1980. K prošnji za zamenjavo vo- zniškega dovoljenja je potre- bno priložili, staro vozniško dovoljenje, dve fotografiji veli- kosti 35 45 mm in upravni ko- lek za 24.— din. ] Obrazec ,,prošnje" stranke dobijo na referatu za vozniške zadeve, oddelka za notranje zadeve. Trg mladinskih brigad,j 1, soba št. 9 j Oddelek j za notranje zadeve Naloge sindikatov Pred prazniki je izšla dvojna številka,.Informacije", ki jih izda- ja občinski svet ZSS. Vsebina je posvečena dosedanjim razpravam o osnutku družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke, sodelovanju s pobratenimi hrvaški- mi in slovenskimi občinami in še zlasti s pobrateno občino Cičevac iz SR Srbije. Precej prostora pa je na- menjeno tudi solidarnosti delavcev v združenem delu ob letošnjih neugodnih vremenskih razmerah pri pospravljanju kmetijskih pri- delkov, predvsem grozdja, koruze in sladkorne pese. V. Horvat Razvoj kmetijske zemljiške skupnosti Z namenom, da se v občini Ptuj uresničujejo pravice in obveznosti, ki jih ima Kmetijska zemljiška skupnost za izvajanje zakona in usmerjanje kmetijske zemljiške politike po zakonu o kmetijskih zemljiščih, statuta in družbenega dogovora o ustanovitvi in financi- ranju Kmetijske zemljiške skupno- sti občine Ptuj, bodo Kmetujski kombinat Ptuj, Kmetijska zadruga Ptuj in Lovrenc na Dravskem po- lju. Obdravski zavod za veterinar- stvo in živinorejo Ptuj, Območna vodna skupnst Drava Maribor, Gozdno gospodarstvo Maribor, skupščina občine Ptuj in krajevne skupnosti na območju občine Ptuj, sklenile samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana ra- zvoja Kmetijske zemljiške skupno- sti občine Ptuj za naslednje petle- tno obdobje. Podpisniki tega sporazuma bodo v naslednjem petletnem obdobju vso pozornost posvečali ohranja- nju in pridobivanju kmetijskih zemljišč za pridelovanje hrane, ra- cionalni izrabi prostora in varstvu okolja na osnovi razvrstitve kme- tijskih zemljišč v občini Ptuj in in- tenziviranju razpoložljivih kmetij- skih površin. Izhajali bodo iz po- treb družbenoekonomskega in prostorskega razvoja in pri tem upoštevali varstvo kmetijskih zem- ljišč in gozdov, potrebe razvoja in- frastrukture, izgradnje gospodar- skih objektov — seveda pa upošte- vali omejitve, ki izhajajo iz razvi- janja kulturne krajine in varstva narave. V okviru povečanja proizvodnje hrane je potrebno ustvariti pogoje za dinamično rast kmetijske pro- izvodnje. Skupne naloge na po- dročju pospeševanje kmetijske proizvodnje bodo: skrb za pravi- lno rabo, izboljševanje in združe- vanje kmetijskih zemljišč, razvija- nje različnih oblik proizvodnega sodelovanja med kmetijskimi or- ganizacijami združenega dela in kmeti, sodelovanje pri pripravah in izvedbi agrarnih operacij . . . Poleg nalog, ki izhajajo iz zako- nov pa nameravajo v naslednjem srednjeročnem obdobju name- ravajo izdelati še agrokarto, uspo- sobiti kmetijska zemljišča z meli- oracijami, nadaljevati z izgradnjo namakalnega sistema, opraviti nranjša melioracijsko regulacijska dela, na melioracijskih območjih bodo izvedli komasacije in še vrsto drugih nalog. Po določilih zakona o kmetij- skih zemljiščih je nujno, da se pre- nesejo vsa zemljišča družbene la- stnine tistih OZD, ki se ne ukva- rjajo s kmetijstvom v kmetijski zemljiški sklad, kmetijska zemlji- ška skupnost pa bo zemljišča daja- la v zakup kmetijskim delovnim organizacijam ali pa kmetom v organizirani koopcracijski pro- izvodnji. Tako bomo dosegli cilj. da so vsa možna zemljišča vključe- na v proizvodni proces, ne glede na sektor lastništva. Vključevali pa bodo tudi zemljišča ostarelih kme- tov na osnovi zakona o preživnin- skem varstvu kmetov. N. Kotar Napotki traktoristom Za opravljanje kmetijskih del v neugodnih vremenskih, zemeljskih in reliefnih razmerah (dež, slana, hribovit teren) je treba uporabiti traktor, ki ima kabino z vgrajenim voznikovim sedežem in morebiti tudi s sedežem za voznikovega pomočnika oz. sovoznika. Kabina na traktorju mora ustrezati naslednjim pogojem: — narejena mora biti tako, da zagotovi varnost vozniku, če bi se traktor prevrnil; varovati mora voznika pred vremenskimi neprilikami in prahom; — narejena mora biti tako, da ne ovira normalnih operacij; omogočiti mora dobro vidljivost na vse strani, zlasti na priklopljeno orodje; — na bočnih straneh mora imeti vrata z okni, ki se dajo odpreti, okenska stekla morajo biti iz sekurita, topljenega stekla oziroma podobne snovi, ki omogoča dobro vidnost, če se razbije pa ne ogroža voznika. Traktorji morajo imeti naprave oziroma pripravo za lahko namestitev in odstranitev kabine. Kolesni traktorji, ki se uporabljajo za delo v neugodnih zemeljskih oziroma reliefnih razmerah mora imeti zaščitni okvir, če nima kabine. Okvir mora z^agotoviti varnost delavca, če se traktor prevrne. 1 raktor, namenjen z.a delo z orodnji za varstvo rastlin, mora imeti hermetično zaprto kabino, če se za varstvo rastlin uporabljajo kemična sredstva. Konstrukcija kolesnega traktorja mora omogočiti dodatno protiobremenitev (balast) srednjega dela. Konstrukcija koles mora omogočiti montiranje dodatnih elementov za neovirano premikanje traktorja po mehkih tleh (kremplji za vožnjo, rešetkasta kolesa). Kolesa traktorja morajo biti pokrita z zadosti široko trdo pločevino (blatnikom), ki preprečuje voznikov padec v prostor med kolesom in trupom. Gosenice traktorja goseničarja morajo biti pokrite s trdno pločevino in sicer ob kabini. Na traktorjih, namenjenih za kmetijsko delo, ki se opravlja na terenu (pobočju) z naklonom več kot 20 stopinj mora biti vdelan kazalec naklonskega kota. Na kazalcu morajo biti zaznamovane točne točke dovoljenega naklona in kritičnega naklona — naklonski kot pod katerim se traktor prevrne. Lahko dostopni vrteči se elementi traktorja (jermenica, jermeni iz verige, priklopna vretenca, kardanske jredi itd.) morajo biti zaznamovani z ustreznimi varnostnimi napravami v skladu z določbami pravilnika o splošnih ukrepih in normativnih za varstvo pri delu z delovnimi pripravami in napravami. — Uporabniki traktorjev si morajo priskrbeti tehnično dokumentacijo in se ravnati po pismenih navodilih za ravnanje s traktorjem, ki vsebujejo zlasti tele podatke: 1. največjo dovoljeno vlečno moč traktorja 2. največjo dovoljeno obremenitev traktorja, ki vleče priklopni stroj in daje hkrati pogonsko silo nekaterim pripravam na tem stroju. 3. Naklonski kot terena, na katerem se lahko neobremenjeni traktor premika brez nevarnosti, da se prevrne. Voznik traktorja se mora ravnati po navodilih s traktorjem. Voznik] traktorja (traktorist) mora biti med opravljanjem kmetijskega dela preskrbljen z ustreznimi varnostnimi sred<;tvi oziroma osebno varnostno opremo za varstvo pred mrazom, čezmerno izpostavljenostjo sončnih žarkov, pred prahom, kemičnimi snovmi, ki so škodljive za zdravje in pred drugimi neugodnimi vplivi na delo. Preden začne traktorist opravljati s traktorjem kmetijska dela mora traktorist pregledati traktor in se prepričati ali je brezhiben. Ce nastane na traktorju med delom okvara je treba z delom prenehati dokler se okvara ne popravi. DELO S POKVARJENIM TRAKTORJEM JE PREPOVEDANO! Motor traktorja sme vžgati voznik ali pod njegovim nadzorstvom pomočnik. Preden voznik vžge motor se mora prepričati ali je vzvod za prestavo hitrosti v nevtralni legi oziroma ali je spojnica zanesljivo izključena. Dokler je motor v pogonu je prepovedano oskrbovati traktor z gorivom in mazivom, ter ga popravljati izvzemši uravnavanje motorja. Preden stopi traktorist s traktorja mora postaviti vzvod za prestavo hitrosti v nevtralno lego ali pa spojnico zanesljivo izključiti. Traktorist mora poskrbeti, da se vozilo ne bo samo premaknilo na pobočju. Osebe pod vplivom alkohola ne smejo voziti traktorja, niti se ne smejo voziti na njem ali na njenem priklopniku. Traktorist ne sme sprejeti na traktor oseb, ki so pod vplivom alkohola. Ojnica traktorskega priklopnika mora biti izdelana tako, da se da priklopnik pripeti oziroma odpeti brez nevarnosti za delavca, ki to delo opravlja. Na glavi mora imeti pripravljen primeren držaj za roko, ki omogoča lahko in zanesljivo pripenjanje ali odpenjanje. Vzmet na glavi ojnice mora biti zavarovana s pločevinstto oblogo, ki preprečuje, da se delavec pri prepenjanju oziroma odpenjanju ne poškoduje. Prepovedano je pripenjati na traktorje priklopnike s pokvarjeno spenjalno pripravo. Na zadnji strani traktorja morajo biti, če je to potrebno pritrjene letvice z držajem za katerega se delavec varno drži, ko vstopa oziroma izstopa iz njega. Pri stacionarnem delu traktorja (kot pogonske enote) je treba okrog pogonskega jermena postaviti leseno ograjo (lahko zdržljivo ograjo — škarje) ali ograjo iz napetih vrvi. Med obračanjem pogonske gredi traktorja je prepovedano snemati oziroma nameščati pogonski jermen na, jermenico. če ima traktor gumijasta kolesa mora biti med obratovanjem pogonskim kolutom ali jermenico ozemljen. Traktorji, ki niso ozemljeni jih ozemljimo z železno žico, ki mora biti predhodno polita z vodo. Na izpušno cev pritrdimo lovilec iskre, ki preprečuje, da bi prišlo do vžiga slame oziroma krme pri opravilih. Preden se odločimo za opravljanje prevoza v prometu, se prepričamo, če nam delujejo svetlobne naprave na vozilu in priklopniku. Za vožnjo večjih tovorov na priklopniku jih moramo tudi označiti s tablo za označevanje tovora. Pri opravljanju kmetijskih del na njivah in prevozu pridelkov po cesti, moramo očistiti gumijasta kolesa, tako, da ne prenašamo zemlje na vozišče, v kolikor prenašamo zemljo na vozišče jo očistimo s koles in cestišča. Zanašanje zemlje na vozišče povzročamo veliko nevarnost zase in za druge udeležence v prometu, ker lahko na omenjenem cestišču pride do zanašanja vozila. Franc Jerenko, referent za preventivo in vzgojo v cestnem, prometu j NEUSPEH NOVEGA ODLOKA O SEJMIH V torek, 25. novembra je bilo v Ptuju živa- hno, kot že dolgo ne. Lepo vreme je privabilo na ptujske ulice vsakogar, ki je želel karkoli prodati ali kupiti, mnogo je bilo tudi slučajnih obiskovalcev, radovednežev, precej daljši pa je nedvomno tudi spisek kaznivih dejanj, pred- vsem tatvin ali vsaj poskusov tega dejanja — naši varnostni organi so namreč pri preprečeva- nju le-teh dokaj uspešni. Sejem, ki je za nami smo prvič izvajali po no- vem odloku, ki je zagledal luč sveta 14. avgusta letos in začel veljati osmi dan po objavi v ura- dnem vestniku. V tem odloku je lepo zapisano vse, kar zadeva živinski sejem in pa tradicional- ne sejme, ki se v Ptuju vrstijo že leta, bolje re- čeno stoletja. Za živinske sejme je v tem odloku rečeno, da so za plemena goveda, konje, žrebe- ta in ostale kopitarje vsak prvi petek v mesecu ter na dneve tradicionalnih sejmov, za pujske in prašiče do 50 kilogramov in drobnico pa vsako prvo in tretjo sredo v mesecu. Tradicionalni sejmi so trikrat letno in sicer 23. aprila Jurjev sejem, 5. avgusta Ožboltov in 25. novembra Katarinin sejem. Omenjeni odlok nadalje določa, kaj in kdo lahko prodaja in kupuje na živinskih sejmih, pa tudi na tradicionalnih sejmih, natančno pa opredeljuje še nekatere druge stvari v zvezi z izvajanjem sejmov. Piše pa tudi tole: tradici- onalni sejmi potrošnega blaga se izvajajo na Slovenskem tjgu, Titovem trgu, Murkovi in Prešernovi ulici, določeno je tudi, da se lahko rabljeni predmeti široke potrošnje prodajajo iz- ključno v Prešernovi ulici, poljedeljski stroji pa na priključku Rogozniške na Ormoško cesto. Predvsem ta določila pa so se vsaj na dan sejma zdela dokaj smešna, sejem je namreč potekal po ustaljenem, stoletja starem načinu in gotovo ga bo težko izvajati po predpisih odloka. Zanj je mogoče trditi, da je sestavljen neži- vljenjsko, brez upoštevanja razporeditve ulic in trgov in brez upoštevanja sejemskih navad. Morda bi se ob slabem vremenu prodajalci in kupci še ,,stisnili" v odmerjen prostor, ob za- dnjem sejmu pa to ni bilo mogoče. Prodaja je tekla na vseh ,,prepovedanih mestih", tako v Lackovi ulici, na trgu MDB, Miklošičevi in še kateri ulici. Ce bi komunalni nadzorniki dosle- dno izvajali 27. in 28. člen odloka o sejmih, kjer so predvidene kazni za kršilce odloka, gotovo vsega dela ne bi zmogli v času nekaj ur, ko traja sejemsko vzdušje. V pogovoru s prodajalci, kupci, slučajnimi obiskovalci, organizatorji in izvajalci sejma ter nadzorniki, smo prišli do zaključka, da bo sicer najnovejši odlok moral doživeti nekaj spre- memb oziroma dopolnil. Drugemu in 21. členu odloka bo potrebno nedvomno še nekaj dodati. Nerazumljivo je namreč, da ne bi smeli proda- jati v Krempljevi ulici, ki je tako in tako zaprta za promet, pa na Trgu mladinskih delovnih bri- gad, v Lackovi in Miklošičevi ulici in morda še kje. Je bil torej odlok o sejmih sprejet le zaradi odloka, ali smo z njim hoteli karkoli spremeni- ti. Katarinin prvi sejem ,,po novem" je poka- zal, 4a željenih sprememb odlok ni prinesel. JB 6-IZNASIHKRAJEV 4. december 1980 — TEDNIK Dober dan no bole mi fsi lepo pozdravljeni. Praznične dni smo preživeli. :aj pa že lak pomalen pria no verni leti pluvlemo. Joj kak se je lolo leto hitro okoli obrnolo. Skoro nemren vervali, da že decembri dneve odšlevlemo. Saj v zod/en cajti sploh nesmo meli cajta na cajt misliti. V zodjen trenutki smo koruzo z blata rešili no pšeniČno semen v zemljo spravili. Kokšna de žetev še seveda ne vemo Da bi vi vidli kak smo pri nas cukrni runkl pipali. Prišli so nan na pomoč delavci iz Ptuja, vojaki iz ptujske kasarne no še drugi pridni pomočniki. Lepo se nan je zdelo gdo smo vidli. da tudi kmetje kooperanti kmetijske zodruge Ptuj nesmo pozobleni v hujdi stiski s cajton no vreme- nom. Moren jovno pohvaliti vse, tudi mladina, delavce na vojake, ki so delali na družbenih no kmečkih njivah. Če glih nan je blato prek krez črevlove no šoljove sare lezlo, nas v roke zeblo no v križi štihalo. smo si fsi jkuper ludi vesela zapeli. Takšnih akcij bi mogli še več organizirati pa ne sama te gdo nan že voda no sneg za šijak ležeta pač pa tudi te gdo je lepo vremen. Letošnja setvena bitka za naš lubi kruhek je resen trda no hujda bila. Pa saj vete kak pravi tisti stori lepi pregovor: Kak boš sejal tak bo tudi žel. . . Seveda pa je do žetve še zlo daleč no si vsi želimo, da nas te ne bi tak vremen zajebovalo ali boj lepo povedana — zafrkavalo. Saj vete, jaz pač tak napisen kak mislin pa če glih se preveč kulturno ne čuje. Mislin pa, da je še bolj nekulturno, če člavik delegatska na druga gradiva, pa tudi cajtnge šteje no notri v teksti tejko tujk mrgoli, ke bi maga poleg slovarček tujk meti, da bi kaj zastopa no veda za kaj se prafzaprav gre. Tejko o ten. Zdaj pa bi rad še vsem krajonan v ptujskih krajevnih skupnostih, v KS Polenšak in KS Kidričeva povedo no na dušo pihna, naj v nedeljo 7. decembra na rejerendumi za krajevni samoprispevek glasuvlejo »ZA« nadaljnji razvoj svojih krajov Ite na glasovalna mesta že zarana vutro ali najpozneje dapudne! Volišča do odprta do 18. vure, nejepa lepo, če med zodjimi svojo pravico na dolžnost izpunli! » Te pa srečno. VAŠ LUJZEK M SESTR2AH NAŠLI STEKLO LISICO Storimo vse za lastno varnost v našem Tedniku pa tudi v kmetijski oddaji smo pozornost že posvečali steklini, ki je bila takrat ugotovljena na območju Slovenske Bistrice. Takrat smo vas opozorili na nevarnost, da se steklina kmalu razširi tudi v ptujsko občino. To se je tudi zgodilo. Radojka Čehova, veterinarska inšpekcktorica za občini Ptuj in Ormož, nam je povedala: »Na steklino smo opozarjali nekajkrat, ko so bile z njo okužene druge občine v Sloveniji. Steklina je bolezen, ki se tudi za človeka vedno konča s smrtjo. Želimo, da naši občani zaradi lastne varnosti upoštevajo na- vodila strokovnih služb ter po svojih močeh pomagajo, da se steklina ne bi širila. Pred dnevi so nas veterinarski strokovnjaki iz Ljubljane obvestili, da je pri lisici, uplenjeni v Sestržah ugotovljena steklina. Tako se tudi ptujska občina uvršča med občine, okužene s steklino.« Čeprav smo o znakih pri steklini že govorili naj jih zaradi nevarnosti bolezni še enkrat ponovimo: — bolezen se širi z ugrizom steklih živali, ki imajo v slini velike količine povzročitelja bolezni, — za bolne živali je značilno, da se nenaravno ali čudno obnašajo. Psi so v začetku bolezni plašni, nemirni, neubogljivi, skrivajo se in grizejo predmete okrog sebe, nato se začno klatiti okrog in postanejo napadalni, imajo zamolkel glas, po nekaj dneh pa postanejo mirni, ohromi jim spodnja čeljust, se slinijo, otrpnejo jim mišice trupa in okončin (to traja do enega tedna). Mačke se rade zavlečejo v kot od tam pa nenadoma napadejo, zlasti, če jih dražimo ali hočemo prijeti. Goveda so nemirna, še po.sebej, če srn bližini psov. Jedo požrešno, vendar se jim hrana vrača, močno se slinijo in imajo zamolkel glas. Konji so zelo napadalni do človeka, pa tudi do psa. Včasih jim drgeta celo telo, zlasti ob pogledu na vodo. Podobne znake imamo pri svinjah, ki so tudi zelo napadalne. Svinje so žejne, vendar ne morejo piti, se močno slinijo. Divje živali, zlasti lisice izgubijo strah pred ljudmi, na dvorišče prihajajo tudi podnevi, ne bojijo se psa, dajo se prijeti, krzno je brez leska, spodnja čeljust je ohromela. Podobno se obnašajo tudi druge divje živali. Vse to je potrebno vedeti, če hočemo biti pozorni na vsako nenormalno ali nenavadno vedenje živali. Vse to lahko že kaže prve znake stekline. Kako bomo v ptujski občini ukrepali proti steklini smo vprašali Radojko Čehovo. »Podrobnejši upravni ukrepi z odločbami bodo odrejeni. Naši občani pa naj bi zlasti upoštevali nasvete: — ne smemo se približevat živalim, ki se nenaravno obnašajo, ne božajmo In prijemajmo jih, kajti tvegamo, da nas okužijo s steklino, — živali, ki se čudno obnašajo je najboljše takoj pokončati. Truplo je potrebno zavarovati, da do njega ne pridejo druge živali ali ljudje, o tem pa obvestiti delavce Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj ali pa veterinarskega inšpektorja — o nevarnosti stekline je potrebno poučiti zlasti otroke, ki zaradi ljubezni do živali lahko storijo usoden korak — zavarovati pa je potrebno tudi živali, da ne hodijo izven dvorišča. Vsi psi stari več kot štiri mesece bodo cepljeni proti steklini, saj je cepljenje najbolj učinkovita obramba pred steklino. Naj opozorimo še na eno težavo: na našem območju je mnogo ugrizovj)sov. Vedeti moramo, da živali, ki nas je ugriznila ne smemo pokončati. Žival je potrebno zapreti in poklicati veterinarja obdravskega zavoda, ki bo žival opazoval in potrdil ali izključil steklino pri živali. To je vse za našo osebno varnost. Divjo žival, ki kaže znake okuženosti s steklino je potrebno poslati na pregled za steklino. Pregled opravlja Fakulteta v Ljubljani, vse vzorce pa je potrebno dostaviti Obdravskemu zavodu za veterinarstvo in živi- norejo Ptuj. Pomembno je mogoče tudi to. da so ti pregledi brezplačni. S steklino se sedaj, ko jo že imamo moramo sprijazniti, vedeti pa moramo, da jo bomo sedaj precej časa tudi imeli. Za lastno varnost, svoje življenje in življenje svojih otrok pa moramo storiti vse, da širjenje bolezni ustavimo. N. Kotar Vse večja nevolja zaradi neodgovornega obnašanja Krajani Tržca so si prd leti z la- stnimi sredstvi asfaltirali ozko ce- stišče skozi svoje naselje. Po nekaj letih so se začele na asfaltu poja- vljati luknje, zato si že nekaj časa prizadevajo zagotoviti sredstva za drugo plast asfalta, žal pa bi mo- rali tudi tokrat večji del sredstev za celotno asfaltno prevleko, zato so se dogovarjali za začasno rešitev — krpanje lukenj. Pa se je težavi okrog asfalta pridružila še ena, ob jesenskem deževju in visoki vodi je začela zemlja ob cesti na dveh me- stih drseti proti strugi Polskave. Potrebno je omeniti, da prebivalci tega kraja ne pomnijo tako visoke in deroče vode. Menijo, da je ta posledica nedokončane regulacije Polskave, saj neurejeni spodnji del ne more vzdržati hitro odtekajočih voda v zgornjem toku Polskave. Poleg omenjenega je visoka voda v oktobru povzročila škodo tudi na novozgrajenem nogometnem igrišču, v katerega so mladinci, športniki in gasilci vložili ogromno dela in sredstev. Baje prostor se- danjega igrišča še ni bil poplavljen, tokrat pa je voda drla čez igrišče z vso silo in tam pustila velike koli- čine blata in drugega materiala. Pa pustimo ob strani ta problem in se posvetimo drugemu. Promet na cesti skozi Tržeč je zelo ne- varen, saj se lahko zgodi, da se bo tudi cestišče začelo pomikati proti globoki strugi Polskave. Potrebne so večje količine gramoza, to pa je največji problem kljub temu, da je neposredni bližini največjih gramoznic v občini, ki se širi na rodovitna polja. Iz te gramoznice ni mogoče dobiti gramoza za potrebe kraje- vne skupnosti, čeprav so tudi osta- le ceste na tem območju v izredno slabem stanju. Naj omenimo samo tisto proti Podlehniku ali pa od gramoznice do magistralne ceste, ki skorajda ni prevozna, po njej pa vozijo tudi težki kamioni komu- nalnega podjetja, ki ima gramozno jamo v ,,zakupu," v njej pa asfaltno bazo za potrebe cele ob- čine. Ce hoče krajevna skupnost gramozirati svoje ceste mora pla- čati dragi gramoz iz drugih od- daljenih gramoznic, ali pa navažati gramoz iz Sturmovca, ki pa po splošnih ugotovitvah za gramozi- ranje cest ni primeren. Komunalci najdejo za to svoje početje kup razlogov in opravičil, s temi pa nejevolje krajanov le ne bodo mogli več dolgo zadrževati. Kmetom ,,jemljejo" rodovitno zemljo, za potrebe krajevne skupnosti pa ni mogoče dobiti gramoza. Tega nerazumljivega in nepravilnega obnašanja ljudje kratko malo ne morejo razumeti. Bodo odgovorni trezneje razmislili o tem? JB Z navozom gramoza bi se cesto dalo rešiti Opozorila zelene bratovščine Lovske družine v ptujski in ormoški občini, ki sodijo v zvezo lovskih družin Ptuj, spremljajo iz dneva v dan pomembnejše in zah- tevnejše naloge, predvsem na po- dročju varstva in zaščite divjadi. V naravi se namreč iz dneva v dan spreminja okolje, tako v kmetijst- vu, gozdarstvu, vse manjši pa je tu- di splošni mir, kar je pogoj za nor- malno življenje divjadi. Kmetijci z vse bolj intenzivnimi posegi v okolje močno ogrožajo ne- katere živalske vrste, tako z upora- bo raznih kemičnih sredstev ter z odstranjevanjem poraščenih robov ob njivah, rekah, zato divjad nima več dovolj prostora, kjer bi se skri- vala in razmnoževala. Lovci si prizadevajo, da bi dobili v krogu kjer se srečujejo različni in- teresi kmetijcev, gozdarjev, lovcev in ostalih uporabnikov prostora, svoje mesto s tem, da bi določen del površin namenili tudi divjadi, pred- vsem mali divjadi, ki je iz leta v leto bolj ogrožena. Tipičen primer je je- rebica, ki bo ob nadaljevanju seda- nje situacije v nekaj letih povsem izginila iz seznama živalskih vrst, značilnih za naše kraje. Prav jerebi- ca imajo namreč vse manj pogojev za krmljenje, lovci pa z dodatnim krmljenjem ne morejo nadomestiti tega, kar daje divjadi narava. Velika katastrofa za lovstvo je tudi kanal HE Srednja Drava 2, kjer smo priča utopitvam mnogih živali, ki se nikakor ne morejo rešiti iz vode v omenjenem kanalu. Števi- lo najdenih utopljenih živali je veli- ko, gotovo pa je število še večje, saj nekaterih sploh ni mogoče najti. Tudi lovci se zavedajo pomena sedanjega srednjeročnega planira- nja. Gotovo nam ne sme biti vse- eno, kako bo z divjadjo ob koncu srednjeročnega obdobja 1981—85, zato je potrebno ta problem reševa- ti z vso odgovornostjo. Možnost za načrten pristop k reševanju tega vprašanja so tako imenovana lovsko-gojitvena območja, kjer bo- do morali vsi gospodarji v prostoru prisluhniti zahtevam lovcev. Poleg tega bo v tem srednjeročnem obdobju potrebno dosledno upoštevati prostorsko planiranje in v tem upoštevati lovstvo kot enako- vrednega partnerja. Tudi zakon nam nalaga obvezo, da storimo vse za ohranjanje edinstvenih vrst div- jadi in vse, kar nam je dala narava ohraniti tudi poznejšim rodovom. Pred dnevi smo slišali za novico, ki smo jo sicer pričakovali in se je bali obenem. Gre namreč za odkrit- je pojava stekline tudi na našem območju. Seveda zatiranje te bole- zni ni le stvar lovcev, temveč vseh občanov, predvsem v okviru druž- bene samozaščite. Vsi moramo skr- beti, da čim bolj omejimo to bole- zen, ki je nevarna tako okolju, kot nam samim. Na minimum je potrebno omejiti število lisic, kot prenašalk stekline, istočasno pa tu- di ostale mesojede divjadi, kot so jazbeci, pižmovke in druge. Občani lahko k boju proti steklini prispevajo velik delež s tem, da svo- je štirinožne prijatelje zadržijo čim bližje svojih stanovanj. Predvsem je potrebno paziti na klateče pse in mačke, lovci pa bodo verjetno morali uporabljati še dru- ge metode, zastrupljevanja in tako dalje. Vsem krajanom velja poziv, da čimprej javijo vsako sumljivo vedenje mesojede ali rastlinojede živali najbližji lovski organizaciji, saj bodo lovci poučeni o potrebnih ukrepih za zatiranje ljudem in živa- lim nevarne bolezni. Velik sovražnik divjadi je tudi zi- ma, seveda, če je ta poleg vsega še izredno huda. V tem primeru je po- trebno dopolnilno krmljenje divjadi, tudi poljske, kot so jerebi- ce, fazani in zajci. Občani tem vrs- tam divjadi povzročijo ogromno škodo tudi v spomladnih mesecih, predvsem s požiganjem mejnih ro- bov, celih pobočij, s tem seveda ne- posredno ogrožajo divjad, ki se tu skriva in gnezdi, poleg tega pa s tem ogrožajo gozdove, stanovanj- ske in gospodarske objekte. Pa še nekaj je potrebno omeniti, namreč novi velik poseg v naravo, kot je novi melioracijski poseg v porečju Polskave in Dravinje. Na velikih plantažah, ki so rezultat teh posegov, se znatno zmanjšajo živ- ljenjski pogoji divjadi na tem območju. Lovci so dali propombe na ta projekt in sicer v tem smislu, da je potrebno ohraniti vsaj tako imenovane ,,vetrobanske pasove", saj so sicer te površine povsem gole in tu divjad nima svojega mesta. Upamo lahko, da bodo načrtovalci in izvajalci to pripombo upoštevali, tako bo tudi krajina imela lepšo, popolnejšo podobo. Vsi se moramo zavedati, da smo dolžni ohraniti take naravne pogo- je, da bo razmnoževanje divjadi ne- moteno, da bomo v naravi ohranili ravnotežje, ki ga je sama ustvarila. V nasprotnem primeru bomo morali prevzeti nase vso odgovor- nost katastrofe, izumiranje določe- nih živalskih vrst pa je nedvomno velika naravna katastrofa. JB POLJČANE Skladišče sladkorja v zaključni fazi Gradbeni delavci podjetja Konstruktor TOZD Granit Slovenska Bistrica te dni opravljajo zaključne dela pri gradnji novega, prepotreb- nega skladišča sladkorja v okviru TOZD Preskrba Poljčane. Skladišče je velika pridobitev za boljšo preksrbo s sladkorjem za območje celotne Z ureditvijo nekaterih notranjih prostorov in okoljem bodo objekt po predvidevanjih predali namenu v začetku prihodnjega leta. občine Slovenska Bistrica in tudi širše podravske regije, ki jo poljčanska Preskrba oskrbuje tudi z nekaterimi drugimi živili. Pri odločitvi za lokacijo gradnje skladišča so bili zelo ekonomični, saj so si izbrali prostor, ki je samo nekaj korakov od železniškepostaje Poljčane. zato b^odo odpadli transportni stroški. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat STUDENICE Z novim samoprispevkom do novih uspehov z iztekom letošnjega leta poteče tudi prvi samoprispevek v eni od treh nerazvitih krajevnih skupnosti na območju občine Slovenska Bistrica v KS Studenice. Sredstva iz tega samoprispevka so uporahiii predvsem za urejevanje infrastrukturnih objektov, v prvi vrsti za asfaltiranje in urejanje Prepotreben obnove — stanovanjski del studeniškega samostana. cest, vodovoda, elektrifikacije naselij. Ker pa je na območju te krajevne sk upnosti ostalo še veliko nerešenih problema v, je nujno podaljšati krajevni samoprispevek. (jradiva za rejerendum so že pripravili. V KS Studenice z novim samoprispevkom želijo urediti predvsem vodovod, zgraditi novi vrtec, štiri traja postaje, raz viti telefonska omrežje, obnoviti dom kulture v Studenicah in delna obnoviti stanovanjski del starega samostana v Studenicah. Pri KS Studenice načrtujejo, da bodo obravnave o novem samopri- spevku pričeli takoj po novem letu na zborih občanov, kjer se bodo dagavorili tudi za prispevno stopnjo. Referendum pa načrtujejo izvesti v marcu 198L Besedilo in posnetek: Viktor Horvat TEDNIK '^'^^^^"^^^'^''^^^ KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 PREŠEREN IN ŠTAJERSKI SLOVENCI (KA/STAVA OB 180-1 KT MCI PRKŠI RNOVKGA ROJSTVA> Ob 180-letnici rojstva velikega pesnika Franceta Prešerna je pri- pravila Ljudska in študijska knjiž- nica Ptuj razstavo ,,Prešeren in šta- jerski Slovenci". S tem bo počastila knjižnica to pomembno obletnico, ne da bi ponavljala skoraj vsakolet- ne izdaje poezij. Obiskovalci si bo- do lahko ogledali literaturo o spošt- ljivem odnosu, ki so ga imeli štajer- ski pesniki, pisatelji in kritiki do Prešerna, njegov pogled na njegove štajerske sodobnike, ki pa je bil večkrat preozek, preveč ,,kranj- ski". S tem nikakor ne mislimo omalo- ževati ali zanikati Prešernovega genija, temveč le pokazati na objektivne vzroke in razloge, ki so pripeljali do kranjskega neumeva- nja Štajercev, Korošcev ali Primor- cev, saj je bila Ljubljana tako ma- lomeščanska, zagledana vase in te- mu se ni mogel izogniti niti človek, kot je Prešeren, če so njegovi zabavljivi napisi na razne Kranjce bolj ali manj dobrohotni, čutimo v njegovih epigramih na Vraza, Mur- ka, Volkmerja, Krempla nekritično poznavanje dejanskih razmer, saj je morala takratna kranjščina zveneti za regionalno močno ločene Štajerce, da ne govorimo o Prekmurcih, kot prava spake- dranščina in raznim germanizmom se ni izognil niti Prešeren. Ce bi takratni ljubljanski krog pokazal takrat večje razumevanje za Vrazove želje, bi imeli morda Slovenci v tem Cerovčanu drugega največjega slovenskega pesnika, ta- ko pa so ga odklonili i čebeličarji i Prešeren. A nato so literarni zgo- dovinarji skozi desetletja ponavljali kot papige Prešernov epigram o Vrazovem izdajstvu, ne da bi doumeli bistvo problema. Medtem ko je Trubar poznal pojem ,,Slo- venec", pisal,,Slovencem" itd., ko štajerski razumniki od začetka preporoda uporabljajo zase izraz ,.Slovenci", ,,slovenski", je Preše- ren ostal na nivoju Simona Vodni- ka in njegove ,,kranjščine". Kljub vsem tem pomislekom, ki se ne dotikajo Prešerna-pesnika, vidimo, da so v resnici največ pisali o njem Štajerci, saj imamo iz ne- posredne ptujske okolice Antona Slodnjaka, enega največjih prešer- nosloveev. Razstava bo odprta od 3. do 31. dec. 1980, vsak dan od 7. do 19. ure, v prostorih študijskega oddel- ka. J. Emeršič Ker želimo spodbuditi slovenske pisatelje, da bi v povesti ali romanu upodobili našega kmeta, njegovo zgodovinsko navezanost na zemljo, njegovo aktivno sodelovanje v NOB, kmetova omahovanja in dvome v času preobrazbe vasi, oz. podeželja po vojni, kmetovo voljo po napredku oziroma njegovo vklju- čevanje v nove, sodobne oblike gospodarjenja, odnose med ljudmi na podeželju, itd., jih vabimo, da se s svojimi deli udeležijo Nagp^nega literarnega razpisa To je četrti tovrsten razpis, objavljamo pa ga v po- častitev 40-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Žirija bo presodila poslana dela in jim določila tri nagrade: PRVA NAGRADA 20.000,00 DRUGA NAGRADA 15.000,00 TRETJA NAGRADA 10.000,00 din. Udeleženci literarnega razpisa morajo izpolniti na- slednje pogoje: — da predloženo delo še ni bilo objavljeno — delo naj bo pretipkano (po 30 vrstic na strani) in naj obsega od 200 do 300 (ali več) tipkanih strani — delu je treba priložiti šifro (pisec bo svoje delo dokazal z dvojnikom) — delo je treba poslati na naslov: ČZP Kmečki glas, Miklošičeva 4, 61000 Ljubljana (za nagradni raz- pis) in sicer najkasneje do 1. julija 1981. Vsa nagrajena dela bo ČZP Kmečki glas objavilo, za kar bodo pisci prejeli honorar po veljavnem pravil- niku o avtorskih honorarjih ČZP Kmečki glas. Ne- nagrajena dela, ki jih bo žirija priporočila kot pri- merna za objavo, bomo upoštevali v založniškem programu in se o tem s pisci tudi dogovorili. ČZP Kmečki glas priporoča udeležencem, da že med razpisom sporočijo svoje sodelovanje, kdor pa ima že primeren rokopis, ga lahko takoj pošlje. Ljubljana, decembra 1980 ČZP ,,Kmečki glas" Miklošičeva 4 Ljubljana Proslava in otvoritev doma upokojencev Ob Dnevu republike je bilo zelo slovesno tudi v krajevni skupnosti Zavrč, še zlasti za prek 140starejših krajanov, saj sodobilisvoje prostore. Pred otvoritvijo doma seje veliko število krajanov udeležilo pro- slave, ki sojo v kinodvorani izvedli cicibani, pionirji osnovne šole, mladi S proslave (foto I. kotar) osnovnih organizacij Dubrava in Zavrč ter pevski zbor Medobčinskega društva slepih in slabovidnih iz Ptuja. Pridobitve NOB, pomen II. zasedanja AVNOJ-a ter delo v krajevni skupnosti s pogledom v pri- hodnje je zbranim predstavila dijakinja Jožica Kotolenko. Za tem so se udeleženci proslave odpravili pred nove prostore doma upokojencev, ki jih je namenu predala najstarejša krajanka, 94-letna Marija Šešek. Prostori, ki so v prizidku doma gasilcev, bodo pomembno prispevali k še večji aktivnosti starejših ter zlasti njihovemu družabnemu življenju. Prizidek je zgrajen s prostovoljnim delom in prispevki upo- kojencev, sodelovanjem društev ter pomočjo družbene skupnosti. 1. kotar PO POUKU RADI SKUPAJ ZAPOJEMO Na osnovni šoli ,,Edvard KARDELJ" v Poljčanah dolga leta uspešno delujeta mladinski in otroški pevski zbor. Že trinajsto leto ju vodi učiteljica Majda Stepanič. Mladinski pevski zbor šteje letos okoli 50 članov in sodeluje na vseh pomembnejših prireditvah in svečanostih na območju krajevne skupnosti Poljčane, redno pa .se udeležujejo tudi revije pevskih zborov občine Slovenska Bistrica. Otroški pevski zbor na tej šoli šteje okoli 40 pevcev, ki se v zboru združujejo, enako kot mladinski, v okviru interesnih dejavnosti. Tako mladinski kot tudi otroški pevski zbor vadita dvakrat tedensko. Najraje pojejo partizanske, narodne in umetniške pesmi, ki so temelji kulturnih prireditev tudi na šoli. Mladinski zbor se v enem šolskem letu nauči povprečno 10 pesmi, srečuje pa se s kadrovskimi težavami, saj ga vsako leto, ob zaključku šolskega leta, zapusti okoli 40 odstotkov članov, ker odhajajo na šolanja v druge kraje. Otroški pevski zbor pa se v šolskem letu nauči okoli 15 novih pesmi. JEZIKOVNO RAZSODIŠČE Tuja poimenovanja »Kako je mogoče, da so imena naših delovnih organizacij in njihovih izdelkov vse prevečkrat jezikovno tako daleč od nas? Kaj se njihovi samo- iipravljavci ne zavedajo, kje delajo in komu je namenjena njihova deja- vnost?« S tujimi poimenovanji, ki jih kar naprej in preračunano ponavlja ekonomska propaganda, prihaja v slovensko besedje neprebavljena lujščina. ki med ljudmi upra\ ičeno povzroča nezadovoljstvo in ogorčene obsodbe zaradi tako neodgovornega odnosa do jezika. S posploševanjem zlaganega vtisa o prednostih vsega tujega spod- kopavamo doma vero v kakovost domačega izdelka, v tujino pa ne prodajamo svojega blaga, temveč sebe. Izbira imen za delovne organizacije, športna društva, pevske skupine in podobnoje gotovo eno od najbolj svobodnih jc/kovnih dejanj, zato je dolžnost vseh. ki odločajo pri poimenovanjih organizacij in njihovih izdelko\. da ravnajo v duhu slovenske zavesti in spoštovanja kulturne dediščine. Najlepši dokaz, kako se resnična kakovost izdelka lahko uveljavi tudi / domačim imenom, so delovne organizacije, ki doma in na tujem pomenijo pravo osvežitev z domačimi imeni v siceršnji nepregledni povodnji enako in podobno zvenečih tujih imen. Ker je ena od nalog akcije Slovenščina v javnosti nasploh in našega razsodišča posebej stalna skrb za bolj domača poimenovanja delovnih organizacij in njihovih izdelkov, se bomo ves čas odločno zavzemali za lo. da se v slovenski zavesti uveljavi zdrava mi.selnost o vrednosti domačih imen. in za to. da se pri Gospodarski zbornici in povsod drugod sprejmejo predpisi, odloki in zakoni, ki bodo dajali prednost domačim poinicnin anjcm. JEZIKOVNO RAZSODIŠČE : Jezikt)vno ra/.sodišče je posebna delovna skupina Sekcije za sloven- ščino vjavnosli pri Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudsl\a Slovenije. Njen namen je obravnavati najhujše kršitve dobrega je/iko\nega in slogovnega vedenja. Jezik nam vsem kaže na.šo samo- bitnost, omogoča vseh vrst sporazumevanja in izražanja, s tem pa je tudi pomembna prvina medsebojnih družbenih razmerij. Dobra in razum- ljiva slovenščina jc torej vprašanje naše družbene kulture v najširšem pomenu: to šc posebej velja za socialistično samoupravno družbo, ki po zamisli in ustavi temelji na neprestanem sporazumevanju in dogova- rjanju. Razsodišče vabi vse posameznike, društva, ustanove in organizacije, ki jim skrb za slovenski jezik ni tuja. naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče. RK SZDL Slovenije. 61000 Ljubljana. Komen- skega 7. V obravnavo je mogoče predlagati vse. kar se zdi bodisi slabo ali pa posebno dobro zapisano ali govorjeno, napr. poimenovanja poslovnih prostorov, imena izdelkov, navodila za njihovo uporabo, prospekti, plakati, napisi, članki v dnevnem in drugem tisku, poslovni dopisi, govorjenje na televiziji in po radiu, v gledališču ali filmu, javni govori, poročanje in razpravljanje s sej in podobno. Pobudam naj bo. prosimo. po možnosti priloženo gradivo. Razsodišče bo izmed prijav sproti izbiralo najizrazitejše primere, jih razčlenilo in ocenilo. Sporočilo o razsodbi bo objavljeno v množičnih občilih, s posebnim dopisom pa bodo o tem obveščeni tudi grajani ali hvaljeni. Dober slovenski jezik naj ho naša skupna skrb! Majda Stepanič že trinajsto leto vodi oba pevska zbora. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat ZGODOVI]VA KIDRIČEVEGA 12. nadaljevanje Četrto pogodbo je pripravljal Cucek s hrvaškim podjetjem za izvoz svinj, ki bi v Strnišču izkoristilo poslopja klavnice in hladilnice za tranzitno postajo. Iz Banata bi sem prepeljavali vagone svinj, jih tu zaklali in jih tu prevzemali kupci iz drugih držav, kar bi bilo ugodno spričo bližine mariborske carinarnice. Cariniki bi prihajali cariniti blago kar v Strnišče. V te namene bi podjetje močno razširilo strniško hladilnico. Cucek navaja v junijskem pismu še, da bi pletarna in mizarska delavnica v Strnišču še naprej obratovali, tudi ruski begunci bi lahko ostali v svojih barakah do preselitve drugam, vendar bi morali za barake plačevati najemnino. Dalje piše, da je pripravljen plačati kupnino v treh obrokih, prvega po sklepu pogodbe in izročitvi taborišč v njegovo last, drugega brez obresti čez eno leto in tretjega po izselitvi slovenskih in ruskih beguncev iz strniških barak. Svoje pismo je zaključil z upanjem na pomoč, ki bo utrla pot, da se bo Strnišče razvilo v slovenski Essen ali Manehesler. Ko je ministrstvo za trgovino in industrijo kraljevine SHS, obravnavalo Cučkovo ponudbo za nakup Strnišča v svojem oddelku v Ljubljani, je svoje mnenje sporočilo 7. junija 1921 predsedstvu deželne vlade Slovenije. V pismu čitamo, da bo obrat lesne volne, ki ga namerava Cucek odpreti v Strnišču, gospodarsko koristen, ker bo lesna volna prinesla več dohodka, kakor le izvoz lesa. Tovarna sadja bi koristila razvoju sadjarstva ptujske okolice, največ pa bi koristila tovarna vagonov, saj je 70 odstotkov voznega parka neuporabnega za promet. zato so nujno potrebna poprabila. Z dvigom števila vagonov, bi rešili vprašanje rednega izvoza in uvoza. Z ustanovljenimi industrijskimi obrati v Strnišču, bi zaposlili brezposelne v Strnišču in še še od drugod. Ker je Cucek že lastnik zemljišča v Strnišču, ima predkupno pravico. Vlada bi si nakopala nepotrebne izdatke, če bi kako drugače, kakor s prodajo Strnišča Cucku, rešila vprašanje prodaje strniških taborišč. Ce bi Strnišče prodali Cucku, bi zavrgli nadrobno razprodajo strniških taborišč in podprii razvoj industrije v Strnišču, kar je pomembno za vso Slovenijo. Ker je Slovenija gospodarsko pasivna, moramo skrbeti za njen industrijski razvoj, kar narekuje prodajo Strniških taborišč podjetniku Cucku. V svoji zadnji ponudbi za nakup Strnišča, dne 19. novembra 1921, navaja Cucek, da želi odkupiti vse barake, razen petnajstih, ki so namenjene Primorcem za selitev v Prekmurje, treh za Jugoslovansko matico, ter šestih barak na obrobju taborišč, ki so namenjene za nadrobno razprodajo. Za taborišče je ponudil štiri milijone kron, kar bi poravnal v treh obrokih in dodal nazadnje še 5 odstotkov od vrednosti državnih naročil, do najvišje vsote šestdeset milijonov kron. Zavezal se bo, da bo pletarno obdržal v sedanjih barakah deset let, mizarsko zadrugo pa pet. Obdržal bi polovico pisarniškega invcrntarja in telctonskih aparatov. Inventar bolnišnice bi prevzela ptujska bolnišnica; druge predmete, ki bi jih ne prevzel, bi prodala gospodarska komisija po likvidaciji taborišča. Ozkotirna železnica bi pripadala kupcu. Pogodba bi stopila v veljavo, ko bi jo podpisal pokrajinski namestnik deželne vlade za Slovenijo. Ohranjeni dokumenti deželne vlade nas seznanjajo, kako je odločala s .svojimi merodajnimi oddelki in komisijami o usodi bivšega vojaškega naselja rezervnih bolnišnic iz I. svetovne vojne. Vladni svetnik dr. Rutar, je opozoril na seji 8. novembra 1921, pri pokrajinskem namestniku za Slovenijo, ki so jo sklicali, da bi ukinili taborišče primorskih beguncev v Strnišču, da je potrebno najti najboljšo gospodarsko rešitev za prodajo taborišč v Strnišču. Lahko bi jih prodali kot celoto, ali pa posamezne dele: demontirane barake, vodovodne naprave, stroje in drugo. Več koristi bi prinesla prodaja celote z namenom industrijske bodočnosti Strnišča. Dr. Rutar je navedel, da so strniška taborišča takole ocenjena: — stroji 2,781.800 kron — barake (135) 3,380.503 kron — vodovodne naprave 2,112.503 kron — kanalizacija ' 1,760.250 kron — električna napeljava 146.290 krog — ograje 96.837 kron — mala železnica 760.000 kron Skupaj 10,756.623 kron TABORIŠČA JE KUPIL ZASEBNIK Na gremijalni seji pri predsedniku deželne vlade, 8. novembra 1920 in na seji 21. novembra 1920 so sklenili, da bodo taborišča v Strnišču prodali v celoti ptujskemu podjetniku Cucku, ki se bo obvezal, da bo ustanovil v Strnišču veliko tovarno in več manjših industrijskih obratov. Za prodajno ceno so določili osem in pol milijonov kron. Cucek bo sklenil najemninsko pogodbo za barake z mizarsko zadrugo in pletarno. Izkupiček za prodano bo komisija za stvarno demobilizacijo vložila v demobilizacijski fond za Slovenijo. Kupnino bo plačal kupec v dveh letih obratovanja podjetja v Strnišču. Od državnih naročil za dobavo blaga iz velike strniške tovarne bo odštel še 5 odstotkov od bruto vrednosti teh naročil do najvišje vsote šestdeset milijonov kron. Ce bi industrijsko podjetje v Strnišču ne začelo obratovati v petih letih po sklepu pogodbe v takšni meri, da bi se lahko izvedlo naročilo za šestdeset milijonov kron in če bi prišla posest v druge roke, kupcu ne bo potrebno plačati navedenih obveznosti, pač pa le še tri milijone kron. Ob razpustu begunskega taborišča Primorskih Slovencev v Strnišču, 31. januarja 1922, ja Cucek prevzel strniška taborišča s 150 barakami. V taborišču Mlada Boleslava, južno od železniške proge Ptuj—Pragersko, je stalo 29 barak, v taboriščih severno od železniške proge pa; v Halicu 34, Klatovem 26, Dunaju 24 in 37 raztresenih barak. Skupaj so ocenili vrednost kupljenih barak na 3,380.503 krone. Cenilni zapisnik, ki je služil za sklenitev prodajne in kupne pogodbe navaja velikost in kakovost barak. Velike barake so merile od približno 22 do 47 m v dolžino in od 8 do 12 v širino; manjše pa so bile dolge okrog 14 m in široke okrog 8 m. A Barake so bile lesene, notranje stene pa obložene z lesom ali keramičnimi ploščicami, opeko, korkom ali lepenko. Med manjšimi skupinami barak so bile klavnice, barake električne centrale, barake s stroji in stanovanjske barake ob strojnih barakah, barake z vodovodno črpalko in drugimi vodovodnimi napravami in še barake ob Cučkovem grajskem poslopju. Nadaljevanje prihodnjič 8- NASI DOPISNIKI 4. december 1980 — TEDNIK MLADI IN NJIHOVO DELO V 00 ZSMS ŽETALE Predstavila vam bom OO ZSMS Zctale. V delovanju le-te sem se pogovarjala s podpredsednico OO OZSMS Zetale — Jožico Skledar. OO ZSMS Zetale deluje pet let. Največ mladih, ki aktivno delujejo v OO ZSMS Zetale je iz vrst dijakov in študentov. Mladi delavci in kmetovalci se le redko udeležujejo akcij mladinske organizacije. V preteklem letu so poskusili ustanoviti OO ZSMS, ki bi povezovala mlade kmete. Zaradi premale zainteresiranosti (nekateri imajo družine, obremenitev kmečkega dela) in premale udeležbe na sestankih, OO ZSMS v kmetijstvu niso ustanovili. OO ZSMS Zetale vključuje približno 50 mladih. Kot v vseh OO ZSMS, jih tudi tukaj aktivno dela okoli 20. Mladi iz Zetal se pri svojem delu srečujejo tudi s številnimi problemi. Najbolj pereč problem, ki ga poskušajo rešiti, je vprašanje prostora. Sestajajo se v dvorani, ki jo za svoje delo uporablja še PD Zetale, osnovna šola ter ostale DPO iz Zetal. Zato so mladi zaprosili za prostor osnovno šolo Zetale. Pripravljeni so obnoviti staro mlečno kuhinjo v kletnih prostorih osnovne šole, ki je šola več ne uporablja. A ravnateljstvo šole jim prostora ni odstopilo v uporabo z izgovorom, da je prostor prevlažen in preteman za uporabo. Razočarani mladinci se sprašujejo le kako so lahko prej, ko so obiskovali osnovno šolo, isti prostor uporabljali za kuhinjo in se v njem zadrževali vsak dan? A sedaj, ko bi se mladi v njem zadrževali enkrat na teden, pa je ta prostor neprimeren. Sami so pripravljeni sobo tudi adaptirati. Mlade iz Zetal pesti tudi problem povezanosti s KS Zetale. Mladi niso vključeni v krajevno samoupravo in slabo obveščeni o delu KS in drugih DPO. Imajo pa svojega — mladinskega delegata v SZDL Zetale. KS Zetale mladim ne načrtuje akcij in jih s tem tudi finančno ne podpira. Mladi so tako odvisni le od članarine v OO ZSMS Zetale. V letošnjem letu so mladi iz Zetal organizirali precej delovnih akcij. Med najpomembnejšimi so: pomoč mladih pri čiščenju pokopališča, pomoč kmetu na pogorišču, akcija za zbiranje papirja, itd. Mladi se tudi aktivno vključujejo v PD Zetale. Sodelujejo pri pripravi vseh krajevnih proslav in drugih prireditev v KS Zetale. Mladi se sestajajo enkrat ali dvakrat na mesec. Na sestankih rešujejo prebleme, ki jih f>este pri njihovem delovanju. Po sestankih so imeli nekaj časa kratka predavanja, kjer so analizirali trenutno stanje in položaj v svetu. S tem pa se tudi idejnopolitično usposabljajo. V zadnjem času je njihovo idejno politično usposabljanje zamrlo. Vendar, so prepričani, da ga bodo s pestrejšimi predavanji, ki jih bodo pripravili, obnovili. Jožica Svenšek PRVI SESTANEK ,^OLEMUVDIH PERES" 14. novembra 1980 je bil v prostorih občinske konference ZSMS prvi sestanek dopisnikov osnovnih šol, ki se vključujejo v ,,šolo mladih peres." Ta deluje v okviru COP. Udeležili so se ga pionirji desetih šol. Sestanek je vodila predsednica COP, ki nas je najprej pozdravila, potem pa smo se še vsi predstavili. Najmlajši udeleženec je bil učenec 3. razreda, največ pa nas je bilo iz osmih razredov. Izvedeli smo, da je ,,šola mladih peres" potekala že v lanskem šolskem letu, vendar se je mnoge osnovne šole niso udeleževale. Izrazila je upanje, da se bomo odslej vedno tako množično udeležili sestankov. Potem, ko nam orisala delovanje centra za obveščanje in propagando, je podala program ,,šole mladih peres." Ta obsega naslednje teme: I. Organiziranje in delovanje novinarskih krožkov v osnovnih šolah. II. Pomen oglasnih desk, stenčasov in praktična izdelava le-teh. III. Pogovor z novinarjem Zavoda Radio-Tednik. IV. Obisk ptujskega radia in radijskega studia v CSUI V. Radijske oddaje-priprava, izdelava, pomen ... VI. Snemanje radijske oddaje Vil. Pomen izdajanja informativnih biltenov in izdaja biltena v Tedniku. Dogovorili smo se, da se bomo dobivali vsakih štirinajst dni v osnovni šoli Tone Žnidarič. Mislim, da je organiziranje ,,šole mladih peres" zelo koristno za vse mlade, ki se želiio ukvariati z novinarskim ustvarjanjem. V ,,šoli" si širimo obse^ svojega znanja. Želim, da bi se za takšno vrsto dejavnosti odločilo še več mladih in da bi se našega prihodnjega srečanja udeležili dopisniki vseh šol ptujske občine. Danica Seruga, 8/a, O.^ Videm pri Ptuju VEČ POZORNOSTI POŽARNI VARNOSTI V občini Slovenska Bistrica ugotavljajo, da bo v prihodnjem obdobji' potrebno posvetiti več pozornosti razvoju požarno varnostne kulture, saj beležijo povečano vrednost škode povzročeno v požarih. Ti pa se po številu zmanjšujejo zaradi uspešnosti prizadevanj občinske zveze in tudi samih društev in krajanov. To še posebno velja za področje posodabljanja opreme, orodja in avtoparkov tako v industrijskih kot tudi Otv«)rilev novega gasilskega doma in prevzem gasilskega avtomobila cisterne je bil velik dogodek za krajevno skupnost Makole. prostovoljnih gasilskih društvih. Posebno pozornost pa posvečajo usposobljenosti gasilcev. V zadnjih petih letih je bilo v zasebnem sektorju 81 požarov z ocenjeno požarno škodo okoli 6,360.0(X) dinarjev. V družbenem sektorju pa 145 požarov, od tega največ v delovni organizaciji IMPOL, ki pa so bili, zahvaljujoč budnosti gasilcev in drugih občanov in tudi drobri opremljenosti društev, v največ primerih pogašeni že v začetku. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat 10 let osnovne Šole Stanka Vraza Pionini m učitelji osnovne šole Stanka Vraza v Ormožu .so pra- znovanje dneva republike združili s praznovanjem še enega jubileja poteklo je namreč 10 let od ustanovitve osnovne šole s prilagojenim' predmetnikom. Na praznovanje so se učenci in učitelji skrbno pripra- Pionirji osnovne šole Stanka Vraza iz Ormoža med nastopom. vljali. kar je bilo mogoče razbrati iz skrbno pripravljenega in kvalitetno izvedenega kulturnega programa, razen tega pa so številnim gostom podarili izvod posebne izdaje njihovega šolskega glasila >>Kresnice« in pa Učen izdelek iz njihove šolske delavnice. Potrebno je reči, da so učena pravi mojstri, to potrjuje tudi razstava njihovih izdelkov, ki sojo prav tako pripravili v počastitev jubileja svoje šole. Cferiovno šolo s prilagojenim predmetnikom so v Ormožu ustanovili 5. novembra 1970. takrat sta pričela z delom dva oddelka. Kmalu se je pojavil problem prostorov, široko zastavljena akcija pa je pomagala do novih sodobnih prostorov, s katerimi sedaj razpolagajo. Osnovni namen šole je, kot je poudarila ravnateljica, da pripravijo učenca na življenje in trudijo se. da bi bili pri tem čimbolj uspešni. Največja nagrada za ta trud je spoznaiije. da se mnogi njihovi učenci uspešno vključijo v normalno življenje. Na tem podroau pa bi morali v nasi družbi narediti .še več, ne bi smeli dopustiti, da to."kar vloži družba v usposabljenje učencev, ne najde vselej potrdila v uveljavitvi učenca, usposobljenega v posebnih učnih razmerah. Predsediiik skupščine občine Ormož Mirko Novak je v pozdravnem govoru čestital učencem in učiteljem ob prazniku republike in ob nji- hovem, prazniku. Omenil le leto 1977, ko so prav na Dan republike predali namenu nove objekte osnovne šole Stanka Vraza. V nadalje- vanju je dejal, da letos ob prazniku repubhke ne predajajo namenu novih objektov, so pa domovini darovali pomembno delovno zmago, saj so u.speli pospraviti vse poljske pridelke in posejati večino planiranih površin. »Ta dobljena oitka je velika delovna zmaga, morda večja, kot dosedanje«, je povdaril predsednik SO Ormož. Dotaknil se je tudi skupnih nalog predvsem pri uresničevanju občinskega referendum- skega programa, s katerim bodo v naslednjih petih letih reševali problem osnovnošolskih prostorov v treh krajevnih skupnostih, v naslednjih obdobjih pa bodo prišle na vrsto tudi ostale krajevne skupnosti. Prireditev so zaključili pionirji, kot je žeomenjeno v uvodu, s skrbno pripravljenim kulturnim programom. JB KZPTUJ DVOLETNI NAPORI - DVOLETNI USPEHI Na referendumu .so v ponedeljek 27. novembra 1978 so kmetje izglasovali izločitev obrata za kcx)peracijo iz sestave Kmetijskega kombinata Ptuj ter sprejeli samoupravni sporazum o združevanju kmetov in delavcev v kmetijsko zadrugo in sporazum o razdelitvi pre- moženja. V četrtek je bila torej druga obletnica te p«.)membne odločitve, ki pt)meni stopnico više k novim družbenoekonomskim odnosom in preobrazbi vasi. V kulturnem domu v Dornavi je bila popoldan svečana seja zadružnega vseta KZ Ptuj — vodil jo je predsednik Viktor Pislak, nato pa še proslava v počastitev rojstnega dne naše republike. Na slovesnosti so podelili 54 jubilejnih nagrad za 10,20 ali 30 let dela. Milan Lacko — predsednik upravnega odbora KZ Ptuj — je v slavnostnem govoru nekaj besed namenil tudi uspehom kmetijske zadruge, naporom, dogovarjanju in prizadevanju kmetovalcev in strokovnih služb ter družbenopolitičnih organizacij. Zvonka Kneževič, članica izvršnega sveta SO Ptuj je jubilantom in udeležencem slovesnosti čestitala za do.sežene uspehe ter povdarila kako nujno je zlasti sedaj, ko dajemo prioriteto kmetijstvu, izkoristiti vse možnosti, da bi pridelali več. na lažji način in na manjših površinah. Naj se čestitkam pridružimo tudi mi vsi z željo, da bi bili uspehi KZ iz leta v leto večji. N. Kotar Iz svečanosti v kulturnem domu Domava Foto: MO S SKUPNIMI MOČMI DO SVOJEGA PROSTORA Ze pred leti so mladi iz Medvede dobili na razpolago podstrešne prostore v gasilskem domu. Traja- lo je nekaj časa, da so se mladi domislili tega in pričeli z delom. Najprej je bilo seveda potrebno či- ščenje, kar so mladi z udarniškim delom, tudi storili, seveda skupno s gasilci. Seveda pa čiščenje prostora ne bi zadostovalo za normalno de- lo. Prostor bi morali obiti z lesom, napraviti poseben vhod s stopni- ščem in urediti električno instalaci- jo. Za to delo v zvezi s prostorom mladih bodo potrebna tudi sredst- va, ki pa jih bodo mladi iz Me- dvede večidel zbrali sami z akcijo zbiranje starega papirja in stekle- nic, za nekaj sredstev pa bodo zaprosili tudi krajevno skupnost. To je lep primer, kako se lahko pride do svojega prostora z sku- pnim delom vseh. tako mladih kakor starejših občanov, v tem i primeru članov gasilskega društva Medvedce, ki so odstopili podstre- šne prostore mladim. Mladi pa ši bodo z veliko dobre volje in pro-* stovoljnega dela uredili in na kon- cu pridobili svoj prostor, ki ga tudi potrebujejo za svoje uspešno delo- vanje. Danilo Klajnšek | KLOPI ZA POTNIKE V naselju Kidričevo in v drugih vaseh in krajih na območju krajev- ne skupnosti Kidričevo so namestili klopi, ki služijo tako sprehajalcem kot potnikom, ki potujejo z avtobusi. Klopi v naselju Kidričevo bodo služile ljudem, potrebnim počitka in tudi obiskovalcem kopališča v Kidričevem. V .Apačah so klopi po- stavili pri avtobusnem postajališču^ saj bo v mesecu decembru še gostej- ši avtobusni promet skozi naselje Apače. Tudi s tem krajevna skupnost Ki- dričevo načrtno in postopno razvijal*, lopo in urejeno naselje. Besedilo in posnetek: D. Klajnšek Klopi na avtobusni postaji v Apačah, namenjene čakajočim potnikom »Sušilnica" v središču naselja V Zg. Poljčanah še vedno čakajo na skupno akcijo ureditve svojega, središča, kije /c dolgo vse prej kol p()ni)s sicer skrbnim krajanom. Da jei tukaj občutek za lepoto življenjskega okolja odpovedal, sc lahko pre-: pričajo prav vsi. ki se vozijo po cesti proti Rogaški Slatini, saj jc cestišče odmaknjeno od »razstavljenega^ perila samo nekaj deset metrov. Da se, tukaj v o/i \ elikc) število gostov iz drugih krajev pa tudi izven naše države ni potrebno posebej poudarjali, saj jc zdravilišče Rog. Slatina še dolgo poznano v širšem evropskem prostoru. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat, Zakaj takšna vztrajnost peric v prepričanju, da se tukaj perilo najbolje suši. Čakamo na nesrečo? že dobra dva meseca je od lega. ko je sicer znani voznik tovornega av u>mobila podrl desno varovalno ograjo na mostu, ki pelje prek potoka Rogo/nicav Brstju. Železobelonskaograja seje zrušila v potok in most, ki ima še lo »prednostc daje prav na zelo ostrem ovinku, je tako ostal brc/ varovalne ograje. Obstaja torej iuida nevarnost, da bo nekega dne ali noči prišlo tu do hujše prometne nesreče. V tej zadevi smo se pogovarjali s Slavkom Turnškom. avtoklepa- rjem.ki ima v neposredni bližini mostu tudi svojo obrtno delavnico. Med drugim nam je dejal, da je popravilo mostu že urgiral pri lokalni skupnosti za ceste v Ptuju, kjer so mu bojda zagotovili, daje že izdan nalog /a popravilo mostu. Ali je to res ali pa jc bil samo izgovor, kajti do danes, ko pišemo to poročilo še žal ni prišel nihče, da bi se lotil popravila mostu oziroma mostne ograje. Pri tem pa bi veljalo zapisali še nekaj. Vo/nik tovornjaka, ki je mostno t)grajo podrl, bi bil prav gotovo dolžan lo nesrečo prijaviti, žal pa lega i/ njemu znanih vzrokov ni hotel storiti. Ne bi torej bilo napak, da bi pristojni /adcvo temeljiteje ra/iskali in ustre/no ukrepali. Franjo Hovnik OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebi- valce Gruškovja in ostale, da sta novozgrajeni transforma- torski postaji Gruškovje II in Gruškovje šola zgrajeni na lesenem A-drogu ter priključ- ni daljnovod v Gruškovju pod napetostjo. Plezanje po drogovih, ter pri- bliževanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NE- VARNO! OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebi- valce Strajne in ostale, da je novozgrajena transformator- ska postaja na železnem jam- boru ter priključni daljnovod v Strajni pod napetostjo. Plezanje po drogovih in jam- boru, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO! TEDNIK -4-december 1980 TELESNA KULTURA IN SPORT - 9 DELO V KOŠARKARSKEM KLUBU DRAVA Po začrtani poti Izteka sc četrto leto dda v ko Sartavskcm klubu Drava v skladu z usmeritvami razvoja telesne kul- nire v SR Sloveniji (..portoroški sklepi"). V tem obdobju so člani izvajali dve osnovni usmeritvi, nmožičaost in kvaliteto; temu so podredili vso organizacijsko in strokovno delo. Klub danes združuje prek 5()0 ^bitdjev koSarke. od mladih do starcjlili, ki jim košarka pomeni eno oMik rekreativne dejavnosti (dasti v delavskih športnih igrah). Kot nam je v uvodu našega pogo- vora o delu kluba povedal podpredsednik Božo Turin, se je klubu v tem času uspelo organi- zirati tako, da je odigral družbeno vloeo vključitve čimvečjega števila občanov v telesno kulturo. Med aktivnosti khiba v iztekajočem se letu lahko Štejemo tudi pripravo smernic za delo v naslednjem srednjeročnem obdobju, v katerem idiio nadaljevati z ddom, začetim v tem srednjeročnem obdobju, torej 1976—1980. Ob analizi do sedanjega dela so ugotovili, da so z oprav^cnim lahko zadovoljni, vendar še ne s končnimi rezultati — v aanskih vrstah še vedno ne dosc^jo takšnih rezultatov kot jih morda družba pričakuje in po katerih jih verjetno ocenjuje. Zato vdja opozoriti, da v njihovih članskih vrstah nastopajo igralci, ki so se v košarko vključili bolj pozno, niso šli skozi šolo, saj nji- hov sdekdjski sistem še ni prišel do vrha piramide. Za boljše razu- mevanje še enkrat zagišimo, da se ddo prične z mlajšimi pionirji, nadaljuje prek starejših pionirjev, kadetov in mladincev do članov. Na vsaki stopnji pa je potrebno vsaj dveletno delo. Zato so v ko- šarkarskem klubu Drava prišH šele čczn^j kt. Baza njihovega dela so krožki na osnovnih šolah v okviru šols- kih ^portnDi društev, teh je sedaj 24, vodijo pa jih zunanji sodelavci. Prav tu raste mladi rod bodočih košarkarjev in koSarkaric, ki bodo kasneje piavgotovo odigrali po- membno vlogo v slovenski ko- šarki V klubu so prSB do ocene, da ptujska košarka še vedno zaostaja za rciHiUSkim poprečjem Vzroki so v pogojih v katerih delajo. Tako kot ostale osnovne telesno- kultume organizacije tudi košarka dobiva veliko manj fmančnih sredstev kot pa bi jih potrebovala. Vendar se zavedajo pogojev in možnosti razvaja telesne kuhure v ptujski občini, ki glede na potrebe na drugih področjih ni med pred- nostnimi družbenimi dejavnostmi. Zato pa se aktivno vključujejo v razne delovne akcije, tako so v preteklem letu na takšen način pri- dobili /natno finančna sredstva. Cilede prihodnjega dda in rezul- tatov, tudi končnih selekcij, so v klubu optimisti. To potrjujejo' /lasti dobri rezultati pionirskih selekcij v republiškem tekmovanju — festivalu košarke in vse večja popularnost te športne panoge med mladimi na osnovnih šolah kljub temu, da je kot šport v ptujski občini še relativno mlada. Ob tem pa ne smemo mimo tega, da pa košarka vendarle ima pogoje za delo, saj je eden športov s katerim se lahko ukvarjamo skozi vso leto, ga igramo v rela- tivno majhni dvorani, teh pa v ptujski občini kljub prostorskim težavam ne manjka. Tako lahko tudi v prihodnje pričakuje družbe- no podporo, pa naj bo to kot prednostna športna panoga ali pa kot ena večjih možnosti vklju- čevanja čimširšega kroga delovnih ljudi in občanov v telesno kuhuro. DELO Z MLADIMI Temu so v minulem srednje- ročnem obdobju dajali največji poudarek nam je uvodoma dejal predsednik komisije za osnov- nošolsko košarko Marjan Goznik, še bolj pa bo to prišlo do izraza v prihodnjem srednjeročnem obdo- bju. Osnovni pogoj za delo je prostor. torej telovadnica in ustrezni termini za vadbo. Ob redni vadbi v krožkih, letos je ta pričela v septembru, spremljajo kvalitetni razvoj igralcev in igrali^ za to so zadolženi posamezniki v komisiji za to področje košarke. Na podlagi testiranj izberejo (selekcionirajo) igralce in igralke mlajših (5. in 6. razred) in starejših selekcij (7. in 8. razred). Ti ob vadbi na osnovnih šolah trenirajo tudi v okviru selekcije. Tako se sedaj njihove selekcije pripravljajo na pionirski Festival košarke, ki se prične v občini z izborom občinske selekcije in nadaljuje prek območnih do republiškega finala. V prejšnjem tekmovanju so se nji-, hov e selekcije prebile do polfinab, to pa je pravgotovo spodbuda za nadaljnje delo. Strokovnega dela z mladimi ni brez ustreznfli in strokovno usposobljenih vaditeljev in trenerjev. Tako skrbijo tudi za redno pridobivanje novih in izpopolnjevanje sedanjih trenerjev (vaditeljev, inštruktorjev), tako se tudi ta krog širi. In k. na nekaj velja opozoriti. Celoletno aktivnost sklenejo z zaključno prireditvijo ta je v maju na kateri podelijo priznanja tako trenerjem kot igralkam in igralcem ter skupaj s priznanimi slo- venskimi košarkarskimi stro- kovnjaki ocenijo svoje delo ter poiščejo usmeritve za prihodnjo aktivnost. S tem pa leto še ni zaključ-eno. V juniju namreč organizirajo občinski košarkarski tabor, na katerem se mladi igralci in igralke še bolj izpopolnijo v obvladanju veščin košarke, med poletjem pa njihove mlajše selek- cije izvedejo taborjenje in tako nadaljujejo celoletno kontinuirano dek>. Seveda pa vse ni odvisno le od vaditeljev ter igralcev in igralk. Prostorske pogoje ter uporabo športnih rekvizitov jim z velikim razumevanjem omogočajo kolek- tivi osnovnih šol, pomemben pa je tudi prispevek staršev. Tako vsi skupaj pomagajo in sodelujejo pri formiranju igralca ali igralke v dobrega in uspešnega športnika ter celovito osebnost. Zač-eto dek) z mlajšimi selek- cijami (mlajšimi pionirkami in pionirji) nadaljujejo v selekcijah starejših pionirjev in pionirk. Lovro Beranič, trener selekcije sta- rejših pionirjev, nam je z.atrdil, da se v njegovi selekciji zelo pozna kvaliteta dela trenerjev mlajših selekcij. Zato si obeta, da bod'j letos v festivalu košarke dosegli še več kot lani. Se zlasti, ker želi KK Drava zaključno prireditev organi- zirati v Ptuju. Tako torej poteka delo v ko- šarkarskem klubu Drava. Seveda vsega nismo uspeli predstaviti, saj je njihovo delo, tako organiza- cijsko kot strokovno, zelo razveja- no. Vsekakor pa jih velja pohvaliti za doseženo in vztrajnost pri izva- janju sprejetih usmeritev. Se zlasti, ker smo običajno vajeni ocenjevati le vrh. torej rezultate članov in članic. Do rezultatov v teh kate- gorijah pa se pride le z načrtnim, vztrajnim večletnim delom. 1. kotar Člani K K Drava pri delovni akciji za zagotovitev dela potrebnih sredstev (foto M. Ozmec) Jutri množično tekmovanje v šahu Zveza telesnokulturnih organizacij občine Ptuj in šahovski klub MIP bosta jutri popoldan v dvorani doma JLA izvedla množično pr- venstvo za posameznike v šahu — gre za udeležbo nekategornikov. kategorizirani sahisti bodo nastopili kasneje. Tekmovanje bo hitropo- tezno na 5 minuL pravico nastopa pa imajo vsi občani ptujske občine, seveda brez kategorije. Prijavite se lahko jutri do 15.30. ko se bo tek- movanje pričelo. Organizatorji so za najboljše pripravili pokale, medalje in diplome. _ I. k. Drava v republiškem finalu Mladinke RK Drava so si z zmago na polfinalnem turnirju zimskega prvenstva naše republike v Velenju (premagale so Velenje, Veliko Nedeljo in Fužinar) priborile pravico nastopa v finalu, ki bo jutri pc^mldan v Kranju. Nastopilo bo šest zmagovalcev polfinalnih turnirjev. 1. k. OB DNEVU REPUBUKE Uspel turnir V malem nogometu Nogometna selekcija Ptuj m ZTKO občine sta v počastitev letoš- njega Dneva republike izvedli dvodnevi turnir v malem nogpmctu. Sodelovaloje kar 40 ekip iz občin Maribor, Varaždin, Ljutomer, Vdcajc, Krapina in Ptuj. Prvi dan so izvedli pred tekmovanje, drugj dan pa zaključna srečania. Revijo malega nogometa sije v telovadnici MladOca ogledalo veliko ljubiteljev te atraktivne zvrsti nogometa. V polfinale so se uvrstile naslednjič ekipe: Kojbti, Petrovsko, Štu- dent. Chicago in Zidarstvo Lorenčič. Od ptujskih ekip seje najbt^ uvrstila ekipa Kovinarstvo Župec. ki je v srečanju z »zidarji« Lorenčič imela veliko smolo, oziroma slabo je izvajala solo strele. V finale pa sosc po izločilnih srečanjih uvrstili: Petrovsko, Chikago in Študent ter dosegli na.slednje izjde: Petrovsko — Chikago 1:6, Študent — Petrovsko f 2:1 in Študent — Chikago 3:2. Prva je tako ekipa Študent, druga Chikago in tretja Petrovsko. Najboljši strelec je Bočkaj (Petrovsko) z 11 zadcdd, najboljši vratar pa Klarič (Kovinarstvo Župec). Pokale najboljSimjeob koncu podelil predsednik UO NK Drava in vodstva selekcije Savo Kozjak. ki seje vsem sodelujočim zahvalil za udeležbo in jih povabil na prihodnji turnir. 1. kotar- Zmagovalci tivniija (levo) in drugouvrščena ekipa (desno) (foto L kotar) O rebalansu in prihodnjem dehi Prihodnjo sredo se bodo sestali delegati obeh zborov skupSfine telesnokultume skupnosti občine Ptuj. Obravnavali bodo ddo na tde- snokultumem področju v devetih mesecih letos, realizacijo finančnega načrta, predlog rebalansa finančnega načrta za leto 1980, predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana TKS Slovenije za obdobje 1981 — 1985. predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana činske TKS za prihodnje srednjeročno obdobje ter osnutek samoufHa- vnega sporazuma o ustanovitvi telesnokultume skupnosti občine Ptiq. Tokrat Mrož in LTA Ptujski strelci so tudi letos ob Dnevu republike izvedli že tradici- onalno tekmovanje v streljanju z MK serijsko pištolo Drulov nastieliSču v Babosekovi grabi. Najboljši rezultat je dosegel Lojze Trstenjak, ki sedaj nastopa za SD Mrož iz Velenja. Člani: ekipno — 1. Mrož (Velenje) 1111 krogov. 2. SDJožeLac±o (Ptuj) 1107.3. LTA (Varaždin) 1073. 4. Kidričevo986; — posamezno: 1. Trstenjak (Mrož) 291. 2. Ivanovič (J. Lacko) 284. 3. Gole(JL)282, 4. Mičovič (LTA) 282, 5. Štuhec (Mrož) 280, 6. Bola (Mrož) 280, 7. Jambrošič (LTA) 279. 8. Trebanjavac (LTA) 278,9. Bedrač M. (JL)276, 10. Bedrač F. (JL)273 itd. Mladinci: ekipno — 1. LTA 742. 2. J. Lacko 709, 3. Mrož 658,4. Pleskar 481. 5. Turnišče 460; — posamezno: 1. Bester (LTA) 269, 2. Tnnkaus(Mrož)266.3.Zupanič(JL)244, 4. Šestak(LTA) 242,5.Maloič (JL) 239.6. Malek(JL) 226.7. Lesjak(Mrož)226,8.Sentjurc(LTA)204, 9. Mihelač (Turnišče) 201. 10. Nedok 179 itd. B. R. Vživeti se je treba Težko je sprejeti prehod iz višje skupine v nižjo. To so občutili vsi tisti nogometaši Aluminija iz Kidričevega, ki so zaradi tega ali drugega razloga txipovedali sodelovanje v peti selekciji Ptuja. Nekaj taksnih, ki niso v kadru selekcije Ptuja in nekaj starejših in mlajših igralcev si je /elelo igranja v rekreacijski ligi. Tukaj nastopajo s spremenljivim uspehom. Prvo mesto ni imperaliv. ampak le dober nogomet v mejah rekreacije. Tega se ti fantje tudi zavedajo in tudi trenirajo dvalgrat tedensko pod vodstvom nekdanjega nogometaša Aluminija Štefana Knavsa. Le temu seje posrečilo formirati zelo dobro moštvo, seveda v mejah rekreacije. Za nekatere igralce je podobna sprememba skoraj nesprejemljiva, kajti možnost nastopanja v okviru NK Aluminija v obmoČTii nogometni ligi je poletu dni ostala za njih vedno zaprta. Potrebnoje sprejeti dejstvo in sc vživeti v rekreativno dejavni>st članskega moštva Aluminija. Vsi bi se morali zavedati, da rekreativni nogomet ni samo tekmovanje v rekreacijski ligi. saj tukaj poškodbe iz različnih vzrokov ne počivajo in »pridejo« hitreje, kol bi vsak udeleženec aktivne in organizirane re- kreacije pričakoval. Zatorej bi v vrste rekreacije morali vključiti tudi druge starejše občane, željne rekreacije v obliki nogometa. Besedilo in posnetek: Danilo Klajnšek (>d leve proti desni stojijo: I eodorov ič. Kokof. Panikt ar. Klajnšek. Frčeč, Mihelič. Zvonko Banko in Štefan Knavs; čepijo: Ivo Banko, Dončec, laušcvec. Šmigoc. kreslin in Kurct; manjkajo pa še igralci Cafata, Pavčinac. Srnic. Tašner itd. DELO TVD PARTIZAN KIDRIČEVO Pred dobrim let v letu 1979, mapak že mnogo prej, le da je ■eddo v nekem časovnem razdobju bolj prevladovalo, kot delo dveh ali beh sdcij. Da ne bo ostalo samo pn besedah in planih, so prešli k dejanjem. Razumljivo je, da so ■ajprcj ocenili „variame" v katerih bo tdJo ddo društva. V progranm dnAva bi se naj na- ^ prostora za vse, od najmlajših kategorij pa vse do najstarejših ob- čanov in občank. Tako se je našel ikostfir za korektivno gimnastiko, (d^Fcacijo za mladinke in mladince ^ scmemindvajsetega leta. rekre- *^ijo krajanov in krajank nad 27 letom starosti, za odbojkarje in na koncu za žensko gimnastično vrsto. Prav tako je društv o organiziralo plavalni tečaj za otroke iz VVZ Ptuj, enota Kidričevo, tečaja se je udeležilo dvajset otrok, v zimskem času je društvo organiziralo izlet na Roglo, ki se gaje udeležilo 55 izlet- nikov. Delo v telovadnici je bilo dobro organizirano. Vsaka vadbe- na vrsta je imela svojega vodnika in v edno jc bilo nad deset rekreativcev in tekmovalcev v telovadnici. Res je, da se je vadbe udeleževalo več ljudi, vendar pa bi se jih lahko Se več, saj je bilo prostora dovolj in tudi časovna razporeditev po skupi- nah je bila prilagojena za mladino in starejše krajane. Društvo je v tem letu dobilo tudi svoj prostor, ki se nahaja v nekda- nji pralnici, kjer bo arhiva društva in prostor je pnmeren za sesUnke. Z dodelitvijo jjrostora bivše pralni- ce še ni bilo vse rešeno. Prostor je bilo treba očistiti in obnoviti. Z mi- nimalnimi sredstvi in z veliko dobre volje je prostor dobil svojo pravo sliko in bo v bodoče ponos društva. Pri TVD Partizan Kidričevo pa niso pozabili na šolanje svojih kad- rov. Tako so poslali na šolanje za sodnice Silvo Klemenčič in Ivanko Gorše za 1. razred in zvezni razred. Pri tem jim je priskočila na pomoč ZTK Ptuj, ki je namenila sredstva "Nkiipina učencev na taborjenju v \al<»inah pri Puli. Med njimi ne- kaj dobrih športnikov. za šolanje. Prav tako so poslali na seminar Andreja Goršeta v okviru izpopolnjevanja sodnikov v mednarodnih pravilih športne gim- nastike. Tudi v bodoče bodo posvetili ve- Bko pozornost rekreaciji krajanov v krajevni skupnosti Kidričevo, še naprej bodo imeli žensko gimnastično vrsto, ki pod vodstvom trenerjev vidno napredu- je. Tako bodo izvedli masovne akcije kot so plavanje, kros, nave- zali bodo stike z OS Vuzenica, kjer bi z minimalnimi sredstvi izvedli smučarski tečaj. Letos je letovalo v Puli 15 članov društva, kjer jim je nekaj mest odstopil TVD Partizan Studenci, v naslednjem letu pa bodo poslali celo izmeno. V prihodnjem letu mislijo okrepiti vodniški kader. Po sklepu UO TVD Partizana Kidričevo bodo vodnikom kupili trenirke in copate po tovarniški ceni. Veliko je Se ak- cij, katerih se bodo udeležili ali pa izpeljali. Pri tem bi morali biti bolj deležni podpore krajanov v KS Ki- dričevo. Res je, da rekreacija v ok- viru NK Aluminija aktivno deluje, žal pa ni samo nogomet tisti, ki pri- vlači. Prostora v telovadnici in na drugih prireditvah bo dovolj. Potrebno se je udeležiti in ne stati ob .strani. V delo je potrebno vklju- čiti tudi otroke od najmlajših kate- gorij. Veliko je odvisno od staršev, kako vplivajo na odnos otroka do športa in ne samo vrhunskega, kajti vsi ne moremo oz. ne morejo biti vrhunski športniki. Nekoč aktivno delo v gimnastiki in drugih sekcijah je dobro poznano in ni potrebno govoriti o republiških reprezentantih v gimna- stiki Acimoviču, Maltarju, Krajer- ju, Knavsu in drugih iz mlajše gar- de. Dejstvo pa je, da je nekajletno mirovanje v društvu spremenilo mišljenje ljudi. Z novim vodstvom in zagnanim delom članov društva se stanje vidno popravlja. Zanima- nje za delo v društvu je večje in se bo gotovo še povečalo, ko bodo krajani uvideli, kaj in koliko lahko pomeni aktivna organizirana vadba pod nadzorstvom vodnikov TVD Partizana Kidričevo. Zatorej se naj mlajši in starejši krajani vključijo v aktivno vadbo. Samo poskusiti je potrebno, kajti prvič je najhuje, ur- nik pa je prilagojen vsem kategori- jam. Danilo Klajnšek Gimnastika ima y Kidričevem tradicijo. Na sliki je republiška pionirska mta z Andreje« Goršetom na levi. 10-ZA RAZVEDRILO 4. december 1980 — še zmeraj smo premalo samozaščitni Področju zatiranja kriminalitete posvečajo na Postaji milice v Ptuju posebno pozornost, saj je poleg prometne varnosti to njihova najaktu- alnejša naloga. Za to je odgovoren Aleksander Majdič, pomočnik komandirja na postaji milice v Ptuju. Povabili smo ga k razgovoru, pred- vsem z namenom, da bi zvedeli kakšno je stanje in kako so miličniki uspešni pri zatiranju krimi- nalitete na območju ptujske občine. O tem je dejal: ,,Na območju ptujske občine, se pravi na območju, ki ga pokriva Postaja milice F'tuj je stanje kriminalitete precej podobno, kot v lan- skem letu. Mislim na število kaznivih dejanj, ki smo jih letos obravnavali že 520, podobno, kot v istem obdobju lani. Ce ta kazniva dejanja razčlenimo, potem ugotovimo, da so najpogostejša kazniva dejanja prav odvzemi motornih vozil. Ta dejanja spa- dajo pod premoženjske delikte. Na drugem me- stu so vlomi v avtomobile, za tem žepne tatvine in vlomi v stanovanja. Ostala kazniva dejanja so v istem zaporedju kot v preteklih letih. Moram dodati, da smo bili pri raziskavi kaznivih dejanj zadnji čas bolj uspešni. To je posledica večje aktivnosti miličnikov ter bolj- šemu stanju na področju družbene samozaščite in sodelovanju občanov. Največ problemov imamo pri raziskavi kazni- vih dejanj odvzemov motornih koles. Ugota- vljamo, da lastniki, torej oškodovanci teh motornih koles ne zaklepajo in jih puščajo na neprimernih mestih nezavarovane. Precej težav smo imeli pri vlomih v avtomobile. Predvsem ugotavljamo, da storilci vlamljajo v vozila, kjer so razstavljeni razni vrednostni predmeti. Za- dnje čase pa so v porastu tudi vlomi v stanova- nja. Za vse te vlome je značilno, da je način storitve zelo podoben. Ugotovili smo, da gre za manjše število storilcev, na žalost mladoletnih, ki so vse to počenjali. Kar se tiče žepnih tatvin je precej krivde tudi na oškodovancih, zaradi njihove malomarno- sti. Ugotavljamo namreč, da so žepne tatvine najpogostejše pri oškodovancih, ki hranijo denarnico v zadnjem hlačnem žepu. Prav zaradi tega ponovno opozarjam vse, ki imajo navado, da nosijo denarnico v zadnjem hlačnem žepu, naj tega ne delajo. So veliko bolj varna mesta, za katera pa je najbolje, da se pobriga vsak sam. Poglejte, smo pred prazniki, pred novim letom, mesec december je znan kot nakupovalni mesec, zato je prav da opozorimo občane na ta- ke zadeve. To opozorilo vela tudi tovarišicam, ki nosijo denarnice na vrhu cekarja ali pa torbi- ce na zunanjem delu prtljage, ki jo nosijo s se- boj. S tem olajšajo delo tatovom, ki lahko tako veliko lažje opravijo svoje delo." Dejali ste, da je bilo letos obravnavanih že 520 kaznivih dejanj. Pravgotovo bo zanimivo kakšna je struktura storilcev oziroma delikven- tov? , ,,Pri tem naj omenim za primer vlome v kleti na Ziherlovi ploščadi. Veliko jih je bilo in vse smo že raziskali. Storilci so nam torej znani in /al spet ugotavljamo, da gre predvsem za mla- doletne storilce. Vsi ti ne izhajajo iz socialno šibkih ali neurejenih družin, kar je še posebej zaskrbljujoče." ^ Kot zanimivost in verjetno tudi v opozorilo občanom, v kakšnem času se dogajajo posame- zna kazniva dejanja? ,,/elo zanimivo vprašanje je to. Vlomi v stanovanja so se dogajali saino v dopoldanskem času, žepne tatvine so bi.e med 15. in 18. uro, vlomi v avtomobile so bili večina zjutraj med 1 in 3 uro, med tem, ko so odvzemi motornih koles najpogostejši okrog poldneva." Kako pa je s kaznovalno politiko za vsa ta kazniva dejanja, ali smo premalo strogi, ali pa morda preveč? ,,Na to vprašanje ne morem odgovoriti, ker se mi v kaznovalno politiko ne spuščamo, niti ne vplivamo nanjo. Naše delo je le ugotoviti storilce in jih predati organom pregona." Pri vašem delu se prav gotovo srečujete tudi s problematiko varovanja družbenega in zasebne- ga premoženja. Kakšno je pri nas stanje na tem področju? ,,Ko obravnavamo ta kazniva dejanja ugota- vljamo, da na tem področju še nismo storili vsega —• morda tudi mi ne, da bi občani bolj varovali svoje premoženje. Ce se ozremo na storjena kazniva dejanja ugotavljamo, kot sem že dejal, da so v večini primerov nezaklenjena in nezavarovana. Pri vlomih v stanovanja ugo- tavljamo, da so okna običajno samo priprta. Ključe puščajo pod predpražnikih, na oknih, v časopisnih za vrati in podobno. Vse to nam do- volj zgovorno priča, da nismo storili dovolj za varnost svojega premoženja. Tako je tudi na področju družbenega premo- ženja. Premalo ga varujemo in prav v združe- nem delu bi morali temu problemu posvetiti veliko več pozornosti. Vse odgovorne je treba opozoriti, predvsem pa tiste, ki so odgovorni za družbeno samozaščito, naj storijo več za varo- vanje lastnine nas vseh, profesionalna struktura pa naj odgovarja za varnost družbenega in za- sebnega premoženja." —OM Dvajset let tovarne Jože Kerenčič Ormož v veliki proizvodni dvorani TOZD Optyl so se v petek, 28. no- vembra zbrali delovni ljudje To- varne Jože Kerenčič Ormož. Po- častili ,so dva pomembna praznika, rojstni dan naše republike in 20 let zelo uspešnega dela in razvoja njihove tovarne. Slavnostna govornica na tej dvojni slovesnosti je bila predsed- nica konference osnovnih organi- zacij sindikata Ivanka Puklavec, za njo pa je povzel besedo glavni direktor Milan Ritonja, ki je opisal razvojno pot delovne organizacije, od začetka, ko je delalo sedem delavcev, pa skozi dvajset let, ko jc delovna organizacija prerasla v sodobno tovarno z nekaj sto zaposlenimi. Omenil je tudi nji- hove nadaljnje načrte, ob uresni- čitvi teh bo v okviru Tovarne Jože Proslava je bila kar v proizvodni dvorani TOZD Optyl Kerenčič združevalo delo že okoli tisoč delavčev. Delovnim ljudem je ob po- membnem, 20-letnem jubileju čestital tudi predsednik SO Ormož, Mirko Novak in šestim m^ njimi podelil visoka državna odli- kovanja, zanje je ukaze podpisal še tovariš Tito. Odlikovanja so prejeli: Anton Rizman medaljo zasluge za narod; Jože Klemenčič- red dela s srebrnim vencem; me- daljo dela pa so prejeli: Milica Savora, Martin Munda, Mirko Lukner in Tomo Hip, Na prireditvi so podelili še pri- znanja delavcem, ki so vseh dvaj- set let ostali svesti tej delovni organizaciji, spomnili pa so se tudi upokojencev. Za kulturni program pa so poskrbeli učenci glasbene šole iz Ormoža. JB ČRNA KRONIKA Proti pričakovanju novozapadli sneg čez praznični vikend ni preveč presenetil voznikov motornih vozil. Tudi zimska služba se je tokrat izkazala, saj so bile v glav- nem vse ceste redno plužene in posipane. Vožnja v zimskih razmerah pa je vseeno zahtevala nekaj lažjih nesreč. Miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov so v dneh od 24. novembra do vključno 1. decembra posredovali v treh lažjih nezgodah. Pri tem so zabeležili šest lažjih telesnih poškodb. Vzrok nesreče je bil tokrat v vseh primerih neprimerna vožnja glede na stanje cestišča. Na vozilih je za okoli 82.000 din materialne škode. Pretekli vikend torej kljub prazničnemu razpoloženju ni minil tragično, kot leta poprej. To pa ne poineni, da moramo sedaj vozi- ti manj pazljivo. Nasprotno, saj je bilo tudi tokrat več manjših trčenj z materialno škodo, toda brez telesnih poškodb. V takšnih pri- merih pa kot vemo, miličniki ne posredujejo. Vožnja v zimskih razmerah, ko nikoli ne vemo na katerem odseku ceste nas čaka poledica ali megla, mora biti toli- ko bolj pazljiva in preudarna in — predvsem počasna. Nikar ne pre- cenjujmo samega sebe ali spo- sobnosti svojega vozila. Vozimo počasi in' v zmanjšani vidljivosti vedno prižgimo za,senčene luči. Tako bomo varni pred drugimi nasproti vozečimi avtomobili pa tudi drugi bodo varni pred nami. Pa srečno vožnjo! — OM OBČANI PTUJA, KIDRIČEVEGA INPOLENŠAKA! V nedeljo bomo šli, vsak na svoje glasovalno mesto in s svojim ZA samoprispevek potrdili program krajevne skupnosti za obdobje do lela 1985. S svojim ZA samoprispevek bomo omogočiti uresničiiev skrbno načrtovanih in usklajenih progra- mov! S svojim ZA samoprispevek bomo glasovali tudi za nadaljnji ra/voj krajevne samouprave, za še ilosk-ilnejSe uveljavljanje neposrednega odločanja delovnih ljudi in občanov! S svojim ZA samoprispevek bomo gla.sovali za boljš(» oskrbo, za urejenost naših cest in okolja, za na- šo varnost, za lepše življenje naših otrok in starejših ljudi! Brez samoprispevka ne bo napredka vašega naselja, vaše krajevne skupnosti in tudi ne varstva za naše najmlajše... V Ptuju v soboto. 22. novembra je bilo v poročni dvorani na magistratu v Ptuju prisrčno in slovesno ob razglasitvi za zlatoporočenca kar dveh parov. Zanimivost je še v tem. da sta oba zlata para iz Slovenskih goric, oba kmetovalca, obema so se v zakonu rodili po 4 otroci, le pri vnukih gre za enega razlike, oba pa sta trenutno še brez pravnukov. Prva sla pred matičarja in pcK^blaščenega delegata skupščine občine Ptuj stopila JANEZ in MARIJA PIHLER iz Mostja 7 (v neposredni bližini spominskega obeležja borcem Slovenskogoriške čete). Oba sta še trdnega zdravja in oba sta letos stopila v 72 leto. Drugizlatiparsta bila JANEZ in KATARINAŠTEBIH iz Sovjaka.št. 2. KS Trnovska vas. Janez je letos dopolnil 78. Katarina pa 73 let. kljub temu pa jima zdravje še kar dobro služi. Janez in Marija Pihler v krogu svojih 4 otrok in 8 vnukov v poročni dvorani Foto: Langerhoic Janez in Katarina Stebih v družbi svojih najdražjih ob razglasitvi za zlatoporočenca Foto: ^angerholc RODILE SO: Vera Paušner. Ptujska 25, Ormož — Natalijo; Marija Pih- ler. Dornava 64 — Lidijo; Vera Zabavnik. Školibrova 9, Ormož — Jerneja; Liljana Zupanič. Moškanjci 30 — Denisa; Marija Rašl. Žabjak 27 — dečka; Franc- ka Lavrič. Zamušani 30 — dekli- co; Marija Plohi. Vodranci 21 — Davorina; Marija Bedrač. Gibi- na 27 — dečka; Irena Janežič, Veliki Brebrovnik 5 — dečka; Jožica Prosenjak, Stražgojnca 2 — dečka; Marija Bezjak. Gajevci 24 — Mihaela; Marija Strelec, Brstje 23 — deklico; Nada Cajn- ko. Nova vas 100 — dečka; Katarina Maroh, Lancova vas 90/a — deklico; Marjana Do- lenc. Podlože 80 — Dejana; Helena Fuhrman. Selška cesta 3 — dečka; Ljubomira Sakelšek, Zakl 14 — dečka; Jelka Prejac. Zagrebška cesta 6 — Monjo; Stanislava Jerenko, Hajdoše 84 — deklico; Irena Maračič. Krai- gherjeva 28 — Nino; Majda jalovič. Školibrova 8, Ormož — deklico; Marjana Mesaric. Kidri- čevo 23 — Jano; Milena Belšak, Kraigherjeva 16 — Petro; Ana Prosenjak, Brstje 17 — deklico; Vidosava Dikosavič, Koračice 78 — Renato; Zora Štebih. Mezgov- ci 58 — dečka; Angela Černen- šek. Ormoška 11 — deklico; Marija Sok, Moškanjci 7 — deklico;. POROKE: Franc Matjašič. Slovenja vas 6 in Marija Koderman, Pobrežje 1; Andrej Čeh. Hvaletinci 27 in Ana Zavec. Rotman 58; Milan Popušek. Podvinci 13 in Vera Florjančič. Strejaci 3; Franc Vilč- nik, Muretinci 20 in Silva Kozel, Stojnci 39/a; Jožef Kramberger, Cirkovce 60/c in Jerica Mir, Cirkovce 60/c; Darko Kočevar, Lovrečan 5 in Marija Vidovič, Hrastovec 6; Jožef Kramberger, Lovrenc na Dr. polju 27 in Stanka Žunkovič. Župečja vas 55; Kari Jus, Kupčinjin vrh 39 in Ana Vodušek, Kupčinjin vrh 18; Bojan Belšak. Hrastovec 49 in Majda Petrovič. Bukovci 85; Janko Maroh, Tržeč 48/a in Ana Truk. Apače 212; Vladimir Emeršič. Gradišča 120 in Milena Kumer, Gradišča 109; Roman Mesaric, Starošince 1/b in Marta Brglez. Starošince 23; Jožef Vo- dušek, Vareja 2 in Dragica Bez- jak. Dolane 20; Vincenc Kmetec. Kranj, Stritarjeva 6 in Olga Mencinger, Preša 4/a;. UMRLI SO: Julijana K urez, Lancova vas 36, roj. 1909. umrla 22. novem- bra 1980; Stjepan Draganič, Čermljfenšak 24. Lenart, roj. 1901, umrl 22. novembra 1980; Janez Brumen. Gorišnica 80, roj. 1910. umrl 26. novembra 1980; Marija Širovnik, Videm pri Ptuju 17, roj. 1899, umrla 30. novem- bra 1980. TEDNIK izdaja zavod za časopisno m radij sko dejavnost RADlO-TEDNlK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštn predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor m glavni urednik FRANC LAČEN,odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK. Uredništvo m uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 m 771-226. Celo- letna naročnina znaša 250 dinarjev, za tujino 350 dinarjev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Ti- ska CGP Večer Maribor, Na pod- lagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov h storitev v prometu je TE- DNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.