1 KOMANDANTA komandantu Canl mi šoli, je polkovr Št. 39(1520) Leto XXIX NOVO MESTO , četrtek, 28. septembra 1978 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 Kočevje slavi Ob 35-letnici Kočevskega zbora in prazniku občine Kočevje bo izredno svečano proslavilo 35-letnico Kočevskega zbora in občinski praznik. 28. septembra ob 17. uri bodo v Pokrajinskem muzeju v Kočevju odprli razstavo „Razvqj NOB na Kočevskem", hkrati pa bosta tu še razstavi „Ljudska oblast 1941 - 1945“ in ..Arheološke najdbe iz bronaste dobe na območju občine Kočevje". 29. septembra bodo ob 9. uri odprli v osnovni šoli razstavo del mladih modelarjev in spominsko sobo Zbora odposlancev. 1, oktobra ob 9. uri se bodo začele svečanosti gasilcev, Id bodo posvečene tudi 100-letnici Gasilskega društva Kočevje. 2. oktobra ob 16. uri bo že tradicionalni „Tek Kočevskega zbora** po ulicah Kočevja, 3. oktobra ob 11. uri pa bo svečana seja občinske skupščine, ki se je bodo med drugimi gosti udeležili tudi preživeli odposlanci Kočevskega zbora. Za zaključek svečanosti bo 8. oktobra ob 10. uri krožno kolesarsko tekmovanje po Kočevju. V okvir praznovanja sodi še Prvi kočevski kulturni teden. Prireditve v okviru tega tedna objavljamo posebej na kulturni strani Razen tega bo v okviru Praznika več drugih prireditev. nanciranju te dejavnosti Občinski proračuni bodo odslej 1,8 promila sredstev dajali za dejavnost skupnosti Dogovoijeno je bilo, da bo spomladi 1979 nova skupščina zasedala v Mariboru, obravnavala pa bo pomen in vlogo družbenih svetov. R BACER Nestalno vreme z občasnimi padavinami se bo zadrževalo še danes, nato pa se bo postopno izboljšalo. Na koncu tedna je možno ponovno poslabšanje. Bolj sveže bo. Nastop gasilskega naraščaja Brežice: s 6. tekmovanja mladih gasilcev Slovenije Ob tednu boja proti pljučnim boleznim in kaji Smo sredi tedna boja zoper pljučne bolezni in kajenje. Že nekaj let je manj žgoče vpraSanje jetike, v ospredje pa prihaja kajenje kot glavni izvor številnih pljučnih in drugih bolezni Kako torej zajeziti ti nikotinsko narkomanijo, Id ima dve nasprotujoči si plati? Po gospodarski nudi tobak zaslužek nad 160.000 družinam, dobiček ima tudi država, po drugi strani pa kajenje izpodjeda zdravje milijonom ljudi Kadilce prej ko slej začnejo pestiti kronični bronhitis, čiri na želodcu in dvanajstniku, bolezni srca in ožilja itd. Kadilci umirajo mlajši ko dragi, pobira jih pljučni rak ipd. Boj proti kajenju ima več ciljev. Mladi naj bi čim kasneje segli po cigareti, kadilci naj bi postopoma opustili razvado, ki nudi lažne psihofizične užitke, vsi, ki že čutijo škodljive posledice tobačnega dima, pa i.aj bi takoj nehali kaditi Strogo bi marali prepovedati kajenje v vseh zaprtih prostorih, kjer se zbirajo ali delajo ljudje, poleg zdravstvene službe pa bi morale največjo odgovornost za preprečevanje kajenja prevzeti šole. Le kakšen smisel ima lahko boj proti tobaku, če pa imajo v nekaterih šolah opremljene kadilnice in učiteljev ne prizadene, če učenci čas, namenjen za malico, izkoristijo za „čik pavzo"? Kajenje je dandanes ena največjih nevarnosti za zdravje, ki se ji lahko izognemo. Boj za zmanjševanje števila kadilcev in pokajenih cigaret pa bo uspešen le ob odločni podpori vseh družbenih dejavnikov, osveščenosti ljudi, zlasti pa kadilcev samih. Brežice so bile 23. in 24. septembra prizorišče šestega republiškega tekmovanja gasilske mladine Slovenije. Prireditev je bila manifestacija množičnosti, ki je prijetno presenetila organizatorje in navdušila občinstvo. Na tekmovanju je sodelovalo 174 desetin. Nastopili so mlajši pionirji od 7. do 10. leta, starejši pionirji od 10. do 14. leta in mladinci do 18. leta. Prikazali so vaje s hidrantom in brentačo, vaje z motorno brizgalno in štafeto s preprekami Predsednik tekmovalnega odbora Milan Vrhovec je s posebnim zadovoljstvom opozoril na prikupen nastop cicibanov gasilskega društva Salka vas pri Kočevju, ki so nastopili zunaj konkurence. V pridobivanju naraščaja so gasilci ubrali pravo pot. Načrtno sodelovanje s šolami seje bogato obrestovalo, saj mladi z velikim veseljem delajo v gasilskih krožkih. Z načrtno vzgojo se veča tudi število dekliških oz. ženskih desetin, o katerih smo pred leti komajda slišali. Na tekmovanju so se pionirke prav dobro odrezale. Prehodni prapor je osvojila pionirska ekipa iz Mengša. Ta ga bo čez leto dni izročila v hrambo pionirjem iz Begunj. V vrsto najuspešnješih tekmovalcev so se uvrstile še ekipe gasilskih društev iz Vojnika, Prevalj, Pernice, Begunj, Hlebca, Oplotnice, Sobetincev, Gorice ob Dreti ter ekipa mladincev IGD Impol iz Slovenske Bistrice. Tekmovalci so bili veseli spodbudnih besedi ki so jim jih na zaključni slovesnosti namenili predsednik Gasilske zveze Jugoslavije Martin Lajoš, predsednik GZ Slovenije Branko Božič, preds. iz-vTŠnega sveta brežiške občinske skupščine Stane Ilc in pa seveda načelnik GZS Milan Vrhovec, kot predsednik tekmovalnega odbora. JOŽICA TEPPEY ZADOVOLJNI Z REZULTATI. Rod mladih gasilcev iz vseh vetrov Slovenije je na republiškem tekmovanju v Brežicah presenetil organizatoije in gledalce z obširnim znanjem, z voljo in pripravljenostjo za sodelovanje v gasilskih vrstah. Na sliki udeleženci med zaključno slovesnostjo. (Foto: Jožica Teppey) Proč s tobakom! PO 35 letih so se spet zbrali v Kočevju ® »ečanjem preživelih borcev 9. SNOUB, ki je bila ustanovljena pred 35 leti v Kočevju, ® borcev Zapadnodolenjskega odreda so se 23. septembra v Kočevju začele letošnje svečanosti ob občinskem prazniku in “^•letnici Zbora odposlancev slovenskega naroda. Srečanje je bilo v zgodovinskem Šeškovem ®°mu, kjer je pred 35 leti zasedal Kočevski zbor, udeležilo pa j* ga je okoli 250 preživelih “orcev teh dveh partizanskih enot. V imenu občinske skupščine, °bčanov in organizacij je udeležence srečanja pozdravil predsednik občinske skupščine Kočevje Savo °vk. Spregovorili so tudi predstavni borcev, med njimi komisar IX. sN0UB Franci Kolar. V kulturnem delu svečanosti so ^stopili moški pevski zbor iz Ko-ieYja in recitatorji Po uradnem delu Sfečanja je bilo v Hotelu Pugled še l°variško srečanje borcev in predstavnikov občine Kočevje. KOČEVJE: SREČANJE DELEGATOV JUBILEJNIH KONGRESOV V pripravah na 10. kongres ’SMS in v počastitev 35-letnice ustanovitve mladinske organizacije bodo na pobudo kočevske Gladine priredili 7. oktobra s Pričetkom ob 11. uri v Šeško-v«m domu v Kočevju tovariSco ječanje delegatov dveh jubilejih kongresov - vseh udeležencev prvega kongresa v kočevski 1 ^giji in delegatov, ki se bodo j JJdeležili 10. kongresa ZSMS v Novi Gorici Ker zaradi pomanjkljivega arhivskega gradiva ni na v°Ijo imen vseh delegatov I. kongresa, prosi medobčinski i svet ^SMS ljubljanske regije (Ljub-'ftna, Trdinova 4) vse udele-ence, naj pomagajo izpolniti sPisek delegatov ter to sporočijo Pismeno ali po telefonu. Ker bo ?-a srečanje v Kočevju organi-**ran poseben prevoz, je treba jfdeležbo potrdili do 3. oktobra. °dhod avtobusa bo 7. oktobra 9. uri izpred hotela Lev v MUbljani. V Kopru je bilo 8. zasedanje skupščine skupnosti slovenskih občin — Govor Sergeja Kraigherja — za podpredsednika skupščine izvoljen Sergej Thorževskij iz Novega mesta Po slavni poti gubčevcev 21. in 22. septembra je bilo v Kopru 8. zasedanje skupščine skupnosti slovenskih občin, na kateri so sklenili, da bo v prihodnjem 4-letnem obdobju delo skupščine usmeijeno predvsem v razreševanje družbenoekonomskih odnosov v občini. Delegati iz 59 slovenskih občin (edino Sevničani so manjkali), so izglasovali spremembo statuta skupnosti ter sprejeli okvirno delovno usmeritev za prihodnje štiriletno mandatno obdobje. Skupščina je izvolila novo vodstvo in organe. Podpredsednik skupščine je postal Sergej Thorževskij, direktor Temeljne dolenjske banke iz Novega mesta. Dosedanje delo skupnosti slovenskih občin se je izkazalo posebno in koristno v naši socialistični praksi, kar je med drugim poudaril tudi slavnostni govornik Sergej Kraigher, predsednik predsedstva SRS. Med drugim je rekel: „Življenje v občini postaja nosilec nove etike in humanih odnosov, solidarnost pa izraz skupne odgovornosti in interesov." Skupščina se bo tudi vnaprej ukvarjala zlasti z razreševanjem najbolj perečih vprašanj, lastnih vsem skupščinam in njihovim občanom. Znanstven pristop in življenjska praksa pa bosta še nadalje prisotna pri nadaljnjem skupščinskem delu. Se posebej bo poudarjeno družbeno planiranje. Na koprski skupščini je bil izglasovan tudi predlog o bodočem fi Srečanje borcev Na slovesnosti v Vojašnici Milana Majcna v Novem mestu so poimenovali enoto JLA po IV. SNOUB „Matija Gubec' Številnim slovesnostim po domovini so se v soboto, 23. septembra, pridružili tudi vojaki v Vojašnici Milana Majcna v Bršljinu s proslavo v spomin na ustanovitev IV. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Matija Gubec. PRED SLAVNIMI PARTIZANSKIMI KOMANDANTI - Vojakova zaobljuba, da bo nadaljeval izročilo revolucije.(Foto: J. Pavlin) Med številnimi gosti iz dolenjskih občin in sosednje Hrvaške so se PROGRAM BIENALA Program V. grafičnega bienala jugoslovanskih otrok, ki bo 30. septembra v Kostanjevici in Krškem, bo takle: ob 9. uri bo v krški galeriji otvoritev 2. dela razstave, ob 11. uri pa bodo v kostanjeviškem Lamutovem likovnem salonu prižgali festivalski ogenj, odprli razstavo in podelili diplome. Ob 14. uri bo na trgu pred Lamutovim likovnim salonom „Čaiobna kocka", skupinsko oblikovanje pioniijev po zamisli Ser-gia Gobba. Vsf: ■i ika na belem konju Na Dolžu pri Stopičah so v nedeljo odkrili spominsko ploščo Alojzu Draganu V podgoijanski vasici Dolž nad Stopičami so se v nedeljo dopoldan zbrali borci Cankarjeve brigade, ki je bila ustanovljena prav v teh dneh pred 36 leti, predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Novo mesto in domačini iz okoliških vasi na osrednji letošnji brigadni slovesnosti, posvečeni spominu na borca in komandanta Cankaijeve brigade Lojzeta Dragana. Ob tej priložnosti je narodni heroj, generalmajor Andrej Cetinski- Lev na osnovni' šoli odkril spominsko ploščo domačinu Lojzetu Draganu, ki je padel v kočevskih gozdovih 16. aprila 1945, samo 22 dni pred težko pričakovano svoboda O življenjski poti komandanta V. SNOUB „Ivan Cankar" je zbranim spregovoril njegov sobojevnik polkovnik Alojz Hren: „Dragan se je odlikoval kot borec in starešina, v bojih se je kalil in dokazoval Od desetih komandantov, ki so poveljevali Cankarjevi brigadi, je imel najdaljši staž, saj je brigado vodil 525 dni V mnoge juriše smo Šli pod njegovim vodstvom, pa čeprav smo vedeli, da se iz njih ne bomo vrnili vsi Bili smo močnejši od smrti!** Ob tej priložnosti so po Alojzu Draganu poimenovali tudi pioniraki odred na dolški šoli, borci Cankarjeve brigade pa so v spomin na dogodek izročili pionirjem fotografijo poveljnika na belem konju, kot se ga borci najbolj spominjajo. Slovesnost so s kulturnim programom zaključili učenci stopiške osnovne šole in vojaški ansambel UAO. J. PAVLIN slovesnoti udeležili tudi načelnik generalštaba JLA Stane Potočar-Lazar, komandant ljubljanskega armadnega območja Franc Tavčar-Rok, preživeli borci slavne Gubčeve brigade, pripadniki JLA teritorialne obrambe in drugi. O zgodovinski poti brigade je spregovoril komandant Rade Petrovič, Lado Ambrožič-Novljan, komandant Gubčeve brigade, pa je ob tej priložnosti vojakom izročil zastavo brigade, po kateri se bo odslej imenovala. Slovesnost so zaključili s slovesno zaobljubo mladih vojakov in kulturnim programom, v katerem so nastopili pevski zbor KUD Krka, recitatorji in vojaški ansambel S proslave so poslali tudi pozdravno pismo tovarišu Titu. POSAVJE ZA SKUPEN NASTOP Izredno ambiciozen, s konkretnimi nalogami opredeljen program, ki ga je Svet posavskih občin 26. septembra v Krškem enoglasno sprejel za obdobje prve tretjine drugega sklica, obeta veliko zavzetost za usklajevanje skupnih interesov in skupnega usmeijanja nadaljnjega razvoja Posavja. Seji so tokrat prisostvovali predstavniki urbanističnega inštituta SR Slovenije, člani regijske komisije za prostorski plan, vsi trije predsedniki izvršnih svetov, predstavniki medobčinskih svetov družbenopolitičnih organizacij in predstavniki območne gospodarske zbornice. Posamezne delegacije so prisotne seznanile s stališči in pripombami iz svojih občin. Precej pripomb je bilo skupnih, tiste pa, v katerih se razhajajo, bodo prihodnji teden na razširjeni seji regijske komisije za prostorski plan usklajevali med seboj. Več o vsebini razprave bomo poročali v prihodnji številki j. T. PIONIRSKI ODRED Z IMENOM spominske plošče nekdanjemu Alojzu Draganu na dol&i osnovni izročil pionirjem te šole spominsko fotografijo komandanta, po katerem se je poimenoval njihov pionirski odred. (Foto: J. Pavlin) Po odkritju brigade Alojz Hren V KRŠKEM SLOVENSKI GEODETSKI DAN 6. in 7. oktobra bo v dvorani Delavskega doma v Krškem 11. slovenski geodetski dan. Priredilo ga bo Dolenjsko geodetsko društvo, ki se je organiziralo kot 4. geodetsko društvo Slovenije. Dan bo posvečen prostorskemu planiranju in inženirski geodeziji. Za udeležence bo organiziran ogled gradbišča jedrske elektrarne. Mejnik v življenju občine ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED O sporazumu v Camp Davidu je še vedno toliko različnih mnenj, da se zdi komajda mogoče podati zaokroženo sodba Medtem ko so Sadata po povratku iz Washingtona sprejeli v Kairu s fanfarami in je nekaj manj navdušen, a vendarle pozitiven sprejem doživel tudi iz-raelski premier Begin, pa so na sestanku dežel, ki tvorijo tako imenovano fronto za- Pojasnjevanje sporazuma iz Camp Davida vračanja, v Damasku sporazum v celoti zavrnili Nekatere zmerne arabske dežele, med katerimi je Saudska Arabija zanesljivo najvplivnejša, še previdno puščajo odprta vrata za takšno ali drugačno kasnejšo reakcijo. Kar zadeva sporazum med Izraelom in Egiptom, je sedaj na potezi izraelski parlament, ki mora odobriti v Camp Davidu sklenjen sporazum. Ko je premier Begin v parlamen tu pojasnjeval sporazum, je poudaril, da na zahodnem bregu Jordana m na območju Gaze ne bo referenduma, da Izrael ne bo dovolil ustanovitve Palestinske države, da se ne bodo pogajati s PLO in da Izrael ne bo izročil Arabcem Jeruzalema. To so trde besede, namenjene pa so bile izraelski desnicir toda potolažile je v celoti, kot kaže, vendarle niso, saj tudi tako olepšano pojasnilo sporazuma v izraelskem parlametnu ni bilo kdo ve kako toplo sprejeta Izraelski parlament se bo o tem dokončno izrekel v drugi polovici tega tedna. Medtem sta se sirski predsednik Asad in voditelj PLO Arafat odpravila na turnejo po nekaterih arabskih deželah, da bi iz prve roke pojasnila odklonilno stališče fronte zavračanja do sporazumov p Camp Davidu. Ni še zrumo v podrobno -sti, kaj je opravil ameriški zunanji minister Cyros Vanče, ki je obiskal Saudsko Arabijo, Jordanijo in Sirijo. V vseh treh deželah je skušal posredovati ameriške vidike sporazuma v Camp Davidu in pridobiti svoje poslušalce za podporo. Kaže, da mu je to le malo uspela 33. ZASEDANJE SVETOVNE SKUPŠČINE Na sedežu ZN r New Yorku se je začelo 33. zasedanje Generalne skupščine ZN. Pred zasedanjem se je generalni sekretar ZN dr. Kurt Waldheim poslovil od jugoslovanskega diplomata Lazarja Mojsova, ki je po splošnem prepričanju izredno dobro vodil minulo zasedanje svetovnega parlamenta in bil tudi prvi predsednik, ki je predsedoval kar trem izrednim zasedanjem Generalne skupščine. Dnevni red letošnjega zasedanja je v bistvu enak lanskoletnemu, saj so ostali nerešeni vsi svetovni problemi, s katerimi se je ukvarjala svetovna organizacija lani in tudi že leta pred tem. V splošni razpravi bodo voditelji delegacij pojasnjevali stališča svojih vlad Jugoslovansko delegacijo vodi zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. Govoril je sredi tega tedna, zato bomo o njegovem govoru lahko podrobneje poročali v prihodnji številki POVRAČILO V NIKARAGVI Potem ko je organizacija ameriških držav sklenila, da ne bo obsodila diktatorja Samoze in se vmešavala v notranje zadeve Nikaragve, je začela nacionalna garda v tej deželi še z ostrejšimi ukrepi proti pripadnikom in simpatizerjem Sandinistične fronte. Upor proti diktatorju Somozi je, kot kaže, sicer zatrt, saj se uporniške sile niso mogle zoperstaviti najsodobneje oboroženi nacionalni gardi, toda nezadovoljstvo tli še naprej. Nacionalna garda ta čas z najbolj krutimi maščevalnimi ukrepi uveljavlja pravico močnejšega, strelja, zatira in požiga. JANEZ ČUČEK I SE EN NESMISELN KEKUKD — Ducat kuhaijev je v tem mestu pred dnevi postavilo nov svetovni rekord v pečenju omlete: naredili so namreč največjo omleto na svetu. Zanjo so porabili 10.400 jajc in tako posekali skupino belgijskih kuharjev, ki so pred dvema letoma spekli v Belgiji omleto iz 6.720 jajc. Kaj hočete, nekateri pač nimajo nič bolj pametnega početi. (Telefoto: UPI) Na dan z resnico o krompirju Predvsem zaradi visoke cene je za slovenski krompir vse slabše ' Trditve, da so cene kmetijskih pridelkov prenizke, kmetje pogosto utemeljujejo z naštevanjem, da so poprečni dohodki kmetov veliko manjši kot osebni dohodki delavčev. Razprave o letošnjih cenah krompiija pa so pokazale, da je te stvari treba ocenjevati tudi z drugih plati. Cena krompirja ni odvisna od državnih organov kot npr. odkupna cena živine preko cene mesa. O njej se dogovarjajo pridelovalci, trgovci in živilska industrija. Potrošniki še niso vključeni, čeprav je v Sloveniji že precej potrošniških svetov. Vzlic temu so se na poslovni skupnosti za krompir odločili za take odkupne cene, za katere kmetovalci na Gorenjskem niso hoteli glasovati, češ da so prenizke. Gotovo tudi drugod precej kmetovalcev ni zadovoljnih z 2,50 oziroma 2,70 din za 1 kg jedilnega krompirja. Toda zahteva gorenjskih kmetovalcev, da bi naredili kalkulacijo, koliko izgube bodo imeli pri sedanji odkupni ceni, tudi ne bi nikomur koristila. V drugih republikah bodo namreč odkupovali krompir po še nižjih cenah. Z dolenjskega, ptujskega in pomurskega območja pa ga bo treba precej prodati v nekatera mesta zunaj Slovenije. Seveda po taki ceni, kot se bo uveljavila pri njih. Med razpravo v poslovni skupnosti za krompir so navedli, da so slovenski pridelovalci zgubili veliko kupcev v drugih republikah zaradi visoke cene v prejšnjih desetletjih. Po vojni so prodali iz Slovenije na leto po 10.000 vagonov krompirja, zadnja leta pa le še okrog 2000 vagonov. Visoka cena je TELEGRAMI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED V Kopru je bila slovenskih občin. O skupščina skupno sti nalogah skupščin pri : I ■ ■ ■ I S ■ S ■ ■ : ■ : s i ■ s ■ ■ ■ s uresničevanju ustave je med drugimi spregovoril tudi tovariš Sergej Kraigher, predsednik predsedstva SRS in med drugim dejal: „Poznavanje razrednih družbenopolitičnih temeljev ustavne ureditve občine kot komune je potrebno -zato, ker so se tudi pri nas nasprotniki neposredne socialistične demokracije vedno zaletavali prav v razredne Škodljivo zapiraoje karakteristike družbenopolitičnih temeljev občine. In obratno prav tako drži in se vedno znova potrjuje dejstvo, da je vsak uspeh in vsak nov korak v osvobajanju dela, v uveljavljanju samoupravnega položaja delavca v združenem delu, v razpolaganju in odločanju o pogojih in rezultatih njegovega dela in dohodka utrjeval in spodbujal prav te revolucionarne karakteristike naše občine kot komune, jih vedno bolj uveljavljal in poglabljal kat njeno demokratično bistvo in odločilno demokratično značilnost diktature proletariata kot najširše oblike demokratične oblasti delavcev in vseh delovnih ljudi...“ , Vsako zapiranje v občinske meje je torej nezdružljivo s samoupravljanjem ter govori o tem, da gredo odgovorni činitelji hote ali nehote po poti uveljavljanja že zdavnaj preživelega municipatizma in občinskega kapitala oz. skupinsko-lastninskih tendenc ter drobnih špekulacij na račun sosedov, ki vodijo seveda do jalovih konfliktov, na škoao rednega zadovoljevanja potreb ob- čanov in delovnih ljudi ter na škodo utrjevanja temeljev samoupravljanja. UGODNA OCENA V Karadordevu je bila pod predsedstvom predsednika Josipa Broza Tita skupna seja predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ. Predsednik Tito je govoril o obisku predsednika KP Kitajske in državnega sveta Kitajske Hua Kuo-fenga. Ta obisk so ocenili kot novo tehtno spodbudo k nadaljnjemu razvoju odnosov in širokega sodelovanja med državama in partijama na načelih neodvisnosti, enakopravnosti, samostojnosti, medsebojnega upoštevanja, vzajemne koristi in ne na škodo odnosov z drugimi NJEGOŠEVA NAGRADA Njegoševo nagrado - za knjigo besede na delu, je letos dobil Oskar Davičo. Gre za nagrado, ki jo vsaka tri leta podeljuje skupščina SR Črne gore za najboljše delo domačega pisca iz katerekoli republike in po krajine. Doslej so pomembno priznanje dobili Mihajlo Lalič, Miroslav Krleža, Meša Selimo-vič, Branko Čopič in Blaža Koneski. OBLETNICA UNIVERZE Univerza v Mariboru je nastala iz potreb delovnih organizacij in nujnosti vnašanja inovacij v gospodarstvo in družbene službe, tako je mariborska univerza ena izmed redkih v Jugoslaviji, ki je dosledno uveljavila stopnjevani študij in razvila uspešne oblike študija ob delu — je bilo med drugim rečeno na slavnosti, ki so jo v Mariboru priredili ob obletnici te slovenske univerze. MILAN MEDEN WASHINGTON - Zvezni sekretar za narodno obrambo general armade Nikola tjubičič je prvi dan svojega bivanja v Washingtonu začel s položitvijo venca na grob neznanega junaka ZDA na pokopališču v Arlingtonu. Potem se je ustavil & pri grobu ameriškega predsednika Johna Kennedyja in njegovega brata, pravosodnega ministra, Roberta Kennedyja, ki sta bila žrtvi atentatov leta 1963 in 1968. Popoldne se je Nikola Ljubičič v ameriškem kongresu pogovarjal s člani predstavniškega doma, nato pa je obiskal ameriški State department BEOGRAD - Na uradni in prijateljski obisk je v našo državo dopotovala delegacija štaba kopenske vojske, armadnega generala Jeana Paula Lagarda. Delegacija je v gosteh pri generalnem štabu JLA. Francoski gostje bodo imeli pogovore z visokimi voditelji naših oboroženih sil in bodo obiskali več vojaških enot in ustanov. T1NDOUF - Fronta Polisario je objavila sklep, da izpusti osem španskih ribičev, ki jih je 20. aprila letos ujel v Zahodni Sahari nek saharski komandos. V uradnem sporočilu saharske vlade je rečeno, da je to nov izraz dobre volje saharskega ljudstva in poziv španski vladi, da ponovno razmisli o negiranju saharskega ljudstva in njegovih pravic. DUNAJ - Najpomembnejši rezultat pogovorov med avstrijskim kanclerjem dr. Brunom Krc iškim in madžarskimi voditelji ob tridnevnem neuradnem delovnem obisku avtrijskega kanclerja na Madžarskem so bili skupna gradnja velikega rudnika lignita, avstrijsko kreditiranje turističnih objektov na Madžarskem in dogovor o drugih velikih delih. Kreiskega je povabil predsednik vlade Gyorgy Lazar. Avstrijski kancler se je pogovarjal tudi z voditeljem madžarskega parlamenta Radarjem. BEOGRAD - Na ukaz predsednika republike so za izrednega in pooblaščenega veleposlanika SFRJ v Republiki Portugalski imenovali Aleksandra Manetoviča, dosedanjega načelnika uprave v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve. spodbudila kmetovalce po vsej državi, da ga pridelajo že več, kot ga potrebujejo na svojem območju. Izvoz pa je odvisen od letine v drugih državah. Odkupna cena v Avstriji in Zahodni Nemčiji je letos za polovico nižja kot pri nas. Podobno v drugih zahodnoevropskih državah. Pri ocenjevanju, ali je naš krompir prepoceni ali predrag, je treba upoštevati vse to. V primerjavi z dohodki malih kmetov z zastarelim gospodarjenjem je gotovo prepoceni - v primerjavi s pridelovalnimi stroški tistih kmetovalcev, ki so zadovoljni s še nižjo ceno od naše (če ne bi bili zadovoljni, g? ne bi pridelali toliko!), pa je predrag. Predrag zato, ker ob ponudbi cenejšega zanj ni moč najti kupcev. Podobno velja za druge kmetijske pridelke. Dohodki kmetov so zelo pomembni, meriti pa jih je moč le z njihovim koristnim delom. To, da je nekdo kmet, mu še ne daje pravice, da bi zase zahteval enake dohodke, kot jih imajo delavci. Tudi dohodki delavcev, ki se močno razlikujejo, so odvisni od dela. Če kmetje ne morejo zbrati ustreznih dohodkov pri zmernih cenah - pogosto še ne vemo, kakšne naj bi bile - je treba iskati vzroke tudi v njihovi proizvodnji, in ne le na trgu, oziroma v odkupnih cenah. JOŽE PETEK tedenski mozaik OČIVIDCI POROČAJO, DA JE BIL PRIZOR STRAHOTEN: veliko letalo je trčilo v manjše, nato pa so razbitine obeh padle na predmestje ameriškega mesta San Diego. Nesreča se je zgodila v začetku tega tedna in je terjala okrog 140 mrtvih, krivca pa še niso ugotovili Boeing 727, r katerem je bilo 136 potnikov in članov posadke, se je med pristajanjem zaletel v cessno 150. Nihče ni preživel, razbitine obeh letal pa so pobile tudi več stanovalcev in povzročile pravo razdejanje . Kljub vsemu varneje kot na cestah, kjer samo v ZDA letno izgubi življenje nekaj tisoč oseb... POČILO JE TUDI V BELFASTU, toda na srečo žrtev ni bilo. Neznanci so namreč postavili kar tri peklenske stroje v nekem skladišču, ki so ga eksplozije razdejale. Približno ob istem času je le nekaj kilometrov proč poskusilo pet ljudi ubiti zaporskega paznika, pa se jim na srečo ni posrečila A če smo že pri bombah, omenimo še, da so Parižani preživeli nekaj tesnobnih ur, medtem ko so strokovnjaki pazljivo odmontirali letalsko bombo iz druge svetovne vojne. Bombo so našli v severnem delu Pariza pri kopanju temeljev za nebotičnik..., Preplah brez posledic. .. TA ČAS PA SE POSLE DICAM NI MOGEL izogniti novinar slovitega časnika New York Times, Farber, ki je moral v zapor. Zaprli so ga zato, ker sodnikom ni hotel izdati, kdo mu je dal informacijo za neki članek. Sodnik je imel to za omalovaževanje sodišča in je novinarja obsodil, prav tako pa časopis, ki mora plačati za vsak dan 5000 dolarjev vse do tedaj, dokler vrhovno sodišče, na katerega so se pritožili, ne bo dok ončno razsodilo v tem primeru... Draga trdovratnost... DRAGA PA JE TUDI BIROKRACIJA v angleških bolnišnicah, saj so izračunali, da znašajo stroški za različna administrativna dela kar četrtino vseh stroškov zdravljenja v tej deželi... Birokracija brez meja... —illlllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIII Iz zadnjega Pavlihe imillllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllll HUDIČEVO SEME - Tu ima! krompir, pojdi In t l vsako Mol i narodi Slovonccm ipet kation problom - kot - To je pa tako kot na zabamo-glasbenem festivalu: Ista pesom, samo razlICni aranžmaji in izvajalci 1 p p - >»> :—St ! grfg ,x - mrnff-m PROSTOVOUCI NA MESTNIH NJIVAH - Nad $0 odraslih in mladine je prejšnji teden kopalo in ravnalo zemljo za travnati nasad na novem otroškem igrišču te stanovanjske soseske. Ureje-Oo igrišče nameravajo odpreti še pred letošnjim občinskim praznikom Novega mesta. (Foto: Sha-"0 Jurekovič) fflmm NOV ASFALT. Cestno podjetje — tozd Brežice je 6,5 kilometra dolgi odsek ceste Brežice-Do-brava-Stara vas zalilo s 4000 tonami svežega asfalta. Cesta ob neutrjenih bankinah se je namreč močno posedala in voznike je zaradi tega zanašalo. (Foto: V. Podgoršek) KOT EN MOŽ — Ekipa krmeljske Metalne je minuli teden prišla na delavske športne igre v Sevnico, kot se spodobi: enotno opremljeni in kot po navadi solidno pripravljeni V vlečenju vrvi so bili nesporni prvaki, kar so bili tudi na športnih igrah vse Metalne v Mariboru. (Foto: A. Zel eleznik) LIČILA IZ KRKE - V Dolenjskih Toplicah je novomeška tovarna zdravil „Krka“ v sodelovanju z angleško tovarno Yardley pripravila prikaz svojega najnovejšega proizvodnega programa -bogate izbire barvne kozmetike „Make up“ ne le za sodobne žene, temveč tudi za moške (Foto J. Pavlin) DVOJEZIČNI PIONIRJEV »BILTEN “ Bilten, glasilo SGP „Pionir“ iz Novega mesta, je prvi tovarniški Časnik v Sloveniji, ki ob slovenskih besedilih objavlja tudi v srbohrvatskem jeziku napisane sestavke ter tako omogoča delavcem, ki so doma iz drugih republik, da so bolje obveščeni o življenju in delu delovne organizacije, v kateri delajo. Te dni je izšla prva številka takšnega »Biltena", v katerem tudi piše, da se Je uredniški odbor odločil raje za dvojezične tekste, kot pa za ločeno slovensko in srbo-nrvatsko izdajo, četudi bo več preglavic s prelomom lista. Na Dolenjskem manj »zgubarjev” Od 172 dolenjskih podjetij jih je prvo polletje 1978 le 6 izkazalo izgubo — V primerjavi z lani imamo precej manj nedonosnih kolektivov Po podatkih SDK je izguba v vseh 6 organizacijah združenega dela v štirih dolenjskih občinah znašala 8,5 milijona dinarjev. Izguba je delno tudi posledica neplačanega prihodka in zato ponekod ni zaskrbljujoča. Sejmišča Novo MESTO: Na ponedeljko-VenJ-*Se^mu ie bilo naprodaj 343 Prašičev, od tega le 39 starih nad tri raesece. Prodanih je bilo skupno 19; pujski so stali od 600 do 850 “Urarjev, starejši prašiči pa od 860 0 1250 dinarjev. Cene so torej os‘ale nespremenjene. BREŽICE; Brežiško sejmišče je *** sobote naprej spet odprto, ven-ar je bilo prvič slabo obiskano, teejci so pripeljali le 195 pujskov in lad tri mesece starih prašičev, Piodali pa skupno 98. Pujski so bili P° 31 do 33 din, starejši prašiči pa P° 20 do 21 dinarjev kilogram žive teže. V novomeški občini so na spisku nedonosnih trije kolektivi z 235 zaposlenimi, kjer znaša izguba malo manj kot 4 milijone dinarjev. Najmanj je k temu pripomogla Brazda — tozd novomeške zadruge, največ pa tozd Vzdrževanje Cestnega podjetja in delno Domin-vest. Največ sreče so imeli Tre-banjci, pri katerih se je primanjkljaj pokazal le v počitniškem domu v Strunjanu, kjer ni stalno zaposlenih in gre le za 125.000 dinarjev. V črnomaljski občini je 25.000 din izgube v kanižar-skem rudniku prizadelo 377 zaposlenih, medtem pa je najhuje v metliški občini z Novolesovim tozdom Kopališka oprema. Tu je šlo za začetek poslovanja in vrsto zagonskih težav v 55-član-skem kolektivu, konec koncev pa je prišlo do 4,5 milijonske izgube. Izgube niso zaskrbljujoče pri tozdu Brazda novomeške zadruge, v kanižarskem rudniku in delno pri tozdu Cestnega podjetja, kjer je vzrok pretežno v neplačanem prihodku, pač pa bosta bolj trda oreha glede krit- ja primanjkljaja novomeški Do-minvest in Novolesov nedonosni tozd v metliški občini. DENAR JE, ZADREGA OSTAJA O potrebah po kadrovskih stanovanjih v črnomaljski občini je bilo ob marsikateri priložnosti že veliko povedanega. Potrebe so vsekakor velike, vendar se delovne organizacije nič kaj ne trudijo, da bi se stvar uredila. Tp je še toliko bolj nerazumljivo, če vemo, da imajo za ta namen na razpolago kar precej denarja, ki bi ga lahko še povečali z bančnim kreditom, vendar tega do sedaj iz nerazumljivih vzrokov niso izkoriščali Ocena potreb in možnosti kaže, da bi letos in v prihodnjem letu s tem denarjem in kreditom lahko zgradili okoli 40 novih stanovanj. PO SEMINARJU -ODLOČNEJE NAPREJ! Krški komunisti, zaenkrat seveda samo še njihovo vodstvo, so že v prvem tednu po čateškem seminarju za vodilne poklicne delavce v partiji poprijeli za delo. Sprejeli so vrsto nalog, med katerimi jih bodo večino pričeli reševati do konca tega meseca. Tako bodo nadaljevali z obiski v združenem delu in tam preverjali izpolnjevanje srednjeročnih programov, še posebej pa »odstranjevanje" težav, ki so jih ponovno pokazali polletni rezultati gospodarjenja. V štirih kolektivih, delu senovske Metalne, kostanjeviškem Mizarstvu, Iskri ter ravenskem Kremenu, morajo takoj pregledati, zakaj še nimajo ustrezne samoupravne organiziranosti, obravnavali pa bodo tudi osnutek občinskega prostorskega načrta. Z. ŠEBEK Kmetijski Kmalu brezvirusne jablane Sto let bo kmalu, odkar so opisali prvo virusno bolezen -°bakov mozaik, a vendar znanost kljub svojemu nezadržnemu Napredku virusom še ni prišla na kraj. Svoj Čas so znanstveniki rj«a tek IS| 'nat dat 'Uoi Glasbena ustvarjalnost žu-žemberškega rojaka Vinka Globokarja je na Slovenskem dokaj neznana širši javnosti, saj skladatelj in glasbeni pedagog že dolga leta živi in dela na tujem. In tamkaj, v zahodnonemškem VViesbadnu, je pred kratkim izšla knjiga VVolfganga Koeniga, katere naslov je moč posloveniti takole: „Vinko Globokar — kompozicija in improvizacija*1. Iz ocene tega obsežnega dela (299 strani), ki jo je v zadnji številki časnika Naši razgledi priobčil Dragotin Cvetko, povzemamo glavne značilnosti Koenigovega pisanja. Uvodoma gre za poudarek, da še UČBENIKI SO IN NISO Iz drugih republik poročajo o velikih zamudah pri tiskanju učbenikov za usmerjeno izobraževanje. Na Slovenskem pa se šele pripravljamo na korenito spremembo pouka, zato novi učbeniki v glavnem šele nastajajo. Za potrebe pedagoške gimnazije in vzgojiteljske šole, ki sta že dobili obliko, skladno z načrtovano preobrazbo celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema, pa je že na voljo 17 novih učbenikov oz. snopičev, kot jih imenujejo. Deset jih pri različnih predmetih uporabljajo učenci prvega razreda, za drugi razred je moč dobiti le učbenik za zgodovino, v tisku pa so Berilo z analizo, literarno zgodovino in teorijo ter dva snopiča z naslovom Bistveni problemi razvitih dežel Učenci tretjega razreda pedagoških šol lahko že kupijo pet, četrtošolci pa en snopič Matematike, medtem ko je učbenik za slovenski jezik s stilistiko za prvi razred še v tisku. zmeraj ni moč podati trajnejše vred" nostne in zgodovinske opredeli tv« dozdajšnjega Globokarjevega 'dela-,1 Zato je Koenig očrtal skladateljev« ustvarjalne težnje, njegova dognanja o parametru, o razvijanju nadalj\ njih zvočnih možnosti, bodisi & štrumentov ali človeškega glasu, 0 jjjj' skladateljevem odnosu do nadreall*'| ma, o njegovih pogledih o smotri1 skladatelja ipd. Ob temeljitem pregledu Glob«' karjeve kompozicije je Koenig n* pisal tudi poglavje o nazorske^ svetu in politični pogojenosti sk>«a dateljevega ustvaijanja. Idej, na k* terih sloni Globokarjevo oblikovanj* ti nove glasbe, pa Koenig ni pf meijal z različnimi sodobnimi isP nji na področju glasbe. V tem v. _ Cvetko pomanjkljivost knjige, ki p*1" *gii naša sicer obilo gradiva ,,za pojtn5 vanje o ustvarjanju, poustvarjanju #tuj sprejemanju glasbe1*. Knjiga „lal učinkovito služi za tehtanje ak nih glasbenih gibanj nasploh*' Globokarjevih glasbenih nazorih r Cvetko pravi, da jih skladatelj samo oznanja, p č pa s kompo: jami in izvidbami tudi resnič’ „So tako drugačni od dosedanj da bi utegnili, če bi jim šla spl' veljava, radikalno spremeniti ---, voj.** Glasbenih prizadevanj, seved**. no »*tC om zav Ptt PO! 4ift 1 a *jui red 22- Va« e tov »ed ŠE JE CAS ZA ABONMA Novomeška Zveza kulturni organizacij obvešča vse (j ubite! Talij inega hrama, da lahko še d<>| 5. oktobra dobijo vstopnice ponedeljkov in torkov gledališč abonma. Druga letošnje pred! stava bo 9. in 10. oktobra, n*" stopilo pa bo Slovensko ljudsk0 gledališče iz Celja. f J 11 V okviru praznovanj 35-letnice Zbora odposlancev slovenskega naroda in praznika občine Kočevje organizirajo kočevske kulturne organizacije svoj prvi „ kulturni teden, ki bo v bodoče predvidoma tradicionalen. V okviru tega tedna bo več prireditev. 29. septembra ob 18. uri bodo v Likovnem salonu odprli razstavo del slikarja Marka Butine. 30. septembra ob 20. uri bo v gimnazijski dvorani večer samospevov in pesmi iz NOB; pela bo Marija Bitenc - Samec, spremljala pa jo bosta Andrej Jarc (klavir) in Slavko Zimšek (violina). 2. oktobra ob 19. uri bo v Seško-vem domu srečanje amaterskih pevskih skupin. 3. oktobra bo ob 13.30 in 16. uri v telovadnici pri bazenu nastopilo Mladinsko gledališče iz Ljubljane z delom Otona Župančiča „Lahkih nog naokrog**. Istega dne ob 16.30 in 20. uri bo v Seškovem domu gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z ..Veroniko Desc-niško“. Za zaključek kulturnega tedna pa bo 4. oktobra ob 19. uri v Ljudski knjižnici literarni večer pisateljice Miini Malenšek. TONE POTOKAR 70-LETNIK - Pred nedavnim je praznoval častitljiv življenjski jubilej Tone Potokar, znani slovenski publicist in prevajalec, ki velja za enega najbolj dejavnih posredovalcev med slovenskim in srbohrvaškim jezikom. Potokar, ki je doma iz Predol na Dolenjskem, je 1934 pripravil izbor pesmi O. Župančiča in to je bila prva slovenska knjiga, ki so jo tiskali v Beogradu. V povojnem času je izšlo nad petdeset knjig, ki jih je iz srbščine ali hrvaščine Potokar prevedel v slovenščino. V bratske jezike je prevajal tudi slovenska dela, njegov prevod Ingoličevega „Dečka“ je npr. doživel že sedem izdaj, prav ob življenjskem jubileju pa je izšel Potokarjev hrvaški prevod ..Kitajskega dnevnika** pokojnega Milje Gorjupa, pred tiskom pa je tudi prevod Finž-gaijevega romana „Pod svobodnim sonce m“. O. DAVlCO, NE M KRANJEC - Po temeljitem pregledu prispelih del sta za letošnj o Njegoševo nagra- - do ostala le dva kandidata: Miško Kranjec z romanom „Strici so mi povedali** in Oskar Davičo s pesniško zbirko „Besede na delu“. Po ponovljenem glasovanju (prvo se je končalo neodločeno) je sedem od dvanajstih članov komisije prisodilo nagrado Daviču. HOLANDSKO SLIKARSTVO 17. STOL. - Od 12. septembra do 12. oktobra bo v razstavnih prosto- rih ljubljanske Narodne gal odprta razstava ..Holandija 17^*3 le tj a v očeh svojih umetnikov**. ^ olj 51 slikarjev (med njimi Goy^J Ruisdaela, Steena in Metsuja) predstavilo zgodovino in lepote K landske pokrajine, nadvse prepto* ^ ljudi, portrete, tihožitja, prizoi® . meščanskega življenja in še kaj, JjJ je pritegnilo umetnike 17. stoM KNJIGA O MATEMATIKI /A zbirki „Sigma“ je pri Državni bi Slovenije izšla knjiga, ki bo zal^J nila dokajšnjo vrzel v materna®, literaturi To je delo „Kratka zg0*, vina matematike** Dirka J. Str»*5 (prevod Tamare Bohte), ki priW»-razvoj matematike od začetk® j kameni dobi do konca 19. * Lahkotno, tekoče in zanimivo*^ bo dostopno vsem, ki si želijo t*. riti splošno poznavanje materna1 kultura | ln ! izobra-1| ževanje j 1>0TA m srn/ Dnevi v znaku smrti Med dvema kolesarjema — Voznik obležal ob zmrznjenih piščancih — Dvajset metrov po zraku na njivo — Potlačil ga je sod s slivami — Umrl pod kolesi avtobusa • Sreda ob 16.30. Milenko Savič^ 23—letni voznik pri „Gorjan- i pri „Gorja ijak s priklo J ia Razgrajal pod velbom - ^anes teden so črnomaljski milič-n*ki pridržali do iztreznitve 39-let-*e8a Alojza Goršeta iz Čmom^a, je razgrajal in razbijal kozarce v “jkju „Pod velbom” v Črnomlju. GotŠetu ne bo težko' najti pot do ^dnika za prekrške. . Našel GRANATO - Cmoma-***» An ton Klemec je minuli četr-jj* našel v vinogradu na Maverlenu 8 centimetrov dolgo topovsko gra-Nevarni „sadež” so hitro od-Pristojnim, ki bodo poskrbeli za "teenje. I S0K SE MU JE ZAGNUSIL - Od srede, 20. septembra, do ponedeljka, 25. septembra, se je na cestah širše Dolenjske pripetilo pet smrtnih nesreč, povprečno ena na en dan. Poročilo o tragedijah objavljamo po časovnem vrstnem redu. • Nedelja ob 18.30. Jože Jesih iz Knežine je ves dan pobiral slive v Zapudju, proti večeru pa vodil konjsko vprego proti Dragatušu. Na vozu zadaj je bil 300—litrski sod s slivami Na ravnem delu ceste je voz zapeljal na vzpetino ob cesti in se prevrnil. Sod s slivami je pod sabo potlačil Jesiha, ki je umrl na kraju nesreče. • Nedelja ob 23.20 Emilu Ne-mešu, vozniku avtobusa podjetja „Alpetur”, je pri bencinski črpalki v Trebnjem pritekel na cesto 24-letni Kasim Vrabac iz Zavidovičev. Ne-meš je močno zavrl, vendar pešca kljub temu zadeL Avtobusna kolesa so nesrečneža zmečkala. n teden je Abaz Gradič, zač as-0J^Poslen v Novem mestu, prišel v ■*tfcah” v »Ekspres” na Novem Jj®1 in zahteval pijačo. Ponudili so vendar ga je z gnusom vinil. Abaz je začel prepir, se enval z natakarjem itd. Vmes so miličniki in odpeljali Gra-r~* na pospešeno treznjenje. Z njim ^ unel delo tudi sodnik za prekr- cih”, je vozil tovornjak s priklopnikom od Ivančne gorice proti Straži. Pii DoL Kotu je dohitel 47-let-nega kolesarja Cirila Legana iz DoL Kota. Ko je Savič peljal mimo Legana je pripeljal nasproti drug kolesar. Ko je vozil med obema kolesarjema, je tovornjakar pogledal v vzvratno ogledalo in opazil, da je Legan omahnil s kolesa in padel pod kolo prikolice. Ciril Legan je bil pri priči mrtev. • Sreda ob 23.15. Andrija Vazar iz okolice Novega Sada je vozil tovomjak-hladilmk od Ljubljane proti Zagrebu. Pri Veliki vasi je zapeljal v levo, ko je nasproti pripeljal s tovornjakom in prikolico Vlado Mestimšek iz Poljčan. Gmoti sta silovito trčili, hladilnik je odbilo na nasip, s prednjim delom je obstal obrnjen na cesto. 47-letni voznik Andrija Vozar je obležal mrtev ob zmrznjenih piščancih, ki so bili hladilnikov tovor. Drugi tovornjak je zaneslo po nasipu, pri tem se je po cesti razsula valjana pločevina. Hudo ranjenega voznika Vlada Mesti-mška so odpeljali v novomeško bolnišnico. Škode na tovoru in tovornjakih je za 1,200.000 dinarjev. Promet le bil dobro uro zaprt v obe smeri V tem času so s ceste i JJS K SODNIKU ZA PREKR-- V sredo, 20. septembra so novomeški miličniki med tl*.tor?1 "adzorom prometa ustavili ' M j, ^očcu osebni avto, ki ga je vozil Janez Kužnik iz Meniške i i.3? .balonček je pozelenel, Kužnik jL 4 poleg tega brez vozniškega Ji VM« "J8- Pan tu so vožnjo prepo-nrr fari kon>aJ pa je modro-beli avto irtOsSu? a ovinkom, je Janez spet u i#ru*u 28 voUn P0®141 ^ti Dob-I ^. Sla vasi Pod Belo cerkvijo se je - ‘C srečal s fanti v uniformi, ki Kužnika odpeljali v Jerebovo 1. k sodniku za prekrške bo moral peš. lj 0? ^ZGINILO 10 KOKOŠI - V noči k™, 1° ie bilo vlomljeno v kur-~J*Ve Bremec v Petrovi vasi ‘"S Umit®* trgal obešenko in iz loSPlai?ira’ v katerem je bUo 28 koko-^ odnesel 10 živali ved*. vili tudi piščance, ki so se usuU iz hladilnika, medtem ko so pločevino na drugi strani ceste odstranili šele naslednji dan popoldne. Po stari in dobri navadi ni bilo mogoče dobiti dvigala. • Sobota ob 21.45 Milarad Gaje vič iz Han Pjeska je z osebnim avtomobilom peljal iz ljubljanske smeri, pri Čatežu zapeljal v levo, vozil nekaj deset metrov po robu ceste in treščil v vsek poljske poti, ki vodi pod magistralno cesta Od tam je avto po zraku odbilo še 20 metrov daleč na njiva 26-letni sopotnik Rajko Gaševič iz Beograda je bil takoj mrtev, voznik in dva sopotnika pa so hudo ranjeni VOZNIK POBEGNIL V nedeljo se je Alojz Berus iz Jevš pri Mimi peči peljal na kolesu od Mirne peči proti Globodolu. Pred križiščem za Jordankal gaje dohitel osebni avto, ga zadel in zbil po tleh. Voznik je oddrvel naprej, huje ranjenega Berusa pa so odpeljali v novomeško bolnišnica Voznika osebnega avtomobila še iščejo. OB DVA STARA MILIJONA -Pred dnevi je Mantljevim na Vrhu pri Dolžu nekdo iz omare zmaknil 20,000 dinarjev. »Tovarna” kavbojk na štirih kolesih? PRITEKEL POD In *ože ®mSč iz Sadinje vasi PO DOLENJSKI DEŽELI noči na nedeljo se je še ivES® objestnež polotil gum na C*°Wlu, Id je »tal na dvori-Utoha Sekilovi unči Poleg avto Hilce J® bil .tudi čoln iz1 neopla-'tluh« 8ume> last novomeškega 28 podvodne aktivnosti ItL »tomobilu so prerezane vse čoln pa lahko služi 86 J* podmornica Slovenska zakonca iz Trsta Ijo na Čatežu prijazno v„ avto utrujenega avto-i kstoSi8, K° J* v Zagrebu spočit vjjj sta mož in zena ugoto- vi*k5? k njune družbe nave-Jetai«! njuna torbica s ciga- vžigalnik in 32.000 Ut hon dnevi 50 mladi Romi ^ovi 118 železniški postaji v cjg® mestu. Prosili so J. U. za jCete In jih tudi dobili Dal H J* ^di desetak, naprej pa so stregli kar sami: dob-n|itw so ^ rok Strgali de- v kateri je bilo še nekaj U ^®.v- Na milo prošnjo so J. ^ m denarnice vozovnico, u ni bilo treba peš do- i ‘ • 8°5Poh ^oro^ vas* je nekemu lilj čez dan in noč izgi-?°jo "litrska kad. Zjutraj, ko ie Je'? kleti prinesli na dvorišče, ' je povedal gospodar, is slu?^e jutr° pa o njej ne duha Sti . Morebiti je kad, ki med iil edg®1!3 4.000 dinaijev, posvo-v;1* *** novopečenih dolenj-nogra cinikov. je v soboto vozil z osebnim avtom od Semiča proti Črnomlju. Ko je pripeljal v UUco 21. oktobra, mu je pritekel pod kolesa 4—letni Damir Sejdinovič. BerSč kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti Huje ranjeni Damir se zdravi v novomeški bolnišnici; ugotovili so več zlomov. IZSILJEVAL PREDNOST -Danes teden je Jože Nemanič iz Curil pripeljal z osebnim avtom po krajevni cesti iz Rosalnic na prednostno v Svržakih. Ker se ni prepričal, če je smer prosta, je trčil z avtomobilistom Antonom Radoiem z Radoviče, ki je prav takrat peljal po prednostni cesti. Radošu so v novomeški bolnišnici nudili prvo pomoč, Nemanič pa je ostal na zdravljenju. škode je za 70.000 din. Voznika nista bila privezana. IZZA MEJE V AVTO - V nedeljo zvečer je Ciril Rozman iz Gotne vasi vozil z osebnim avtom po dovozni poti proti Pavlinovi gostilni v Mačkovcu. Takrat je izza žive meje pritekla 14-letna Brigita Jožef, bočno zadela v avto in padla. Brigitina roka bo nekaj časa v mavcu. Zagrebčan bo moral povedati, od kod na ,»njegovih" izdelkih tuji našitki Ko so v sredo, 20. septembra, prometni miličniki pozno ponoči nadzirali promet pri čateškem odcepu, so ustavili tudi osebni avtomobil zagrebške registracije, ki ga je iz ljubljanske smeri pripeljal 47-letni Zagrebčan Vinko Sertič. V avtomobilu so prometni miličniki, ki so pozorni tudi na druge reči, opazili kup kavbojk. Na vseh so bili italijanski našivki. Sertiče-vemu pojasnilu, da je krojač in da šiva tudi kavbojke, možje postave niso hoteli veijeti, saj ni vedel povedati, od kod na „njegovih” izdelkih tuji našivki. Sertiča so miličniki odpeljali k novomeškemu preiskovalnemu sodniku. Iz pogovora z zagrebškimi kolegi so novomeški delavci UJV zvedeli, da Vinko Sertič ni „&vaT prvič kavbojk med Italijo in Zagrebom. VOZNICA TRAKTORJA UMRLA V BOLNIŠNICI Minuli četrtek ie v novomeški bolnišnici umrla 30-letna Darinka Makše z Vrhpeči, ki je bila 6. septembra hudo ranjena v prometni nesreči s traktorjem. Pod stopalko za sklopko in zavoro je Makšetovi zašlo korenje, traktor je odpovedal poslušnost, zapeljal na njivo in se večkrat prevrnil Makšetova je obvisela z glavo navzdol, zagozdilo ji je noge. Kljub skrbni negi ji v bolnišnici niso mogli pomagati ŠENTJERNEJ IN POSAVJE BREZ ČASNIKOV V ponedeljek^1^- septembra, zgodaj zjutraj je Ladislav Marinko iz Vnanjih goric vozil tovornjak od Novega mesta proti Šentjerneju. Pri Mokrem polju je v ovinku zapeljal zaradi neprimerne hitrosti čez rob ceste in se prekucnil na streho. Na tovornjaku so bili časopisi in revije, namenjeni naročnikom in kupcem v Šentjerneju, Krškem in Brežicah. Tisti dan ni ^0 branja, 9code je za 20.000 din, Marinko jo je odnesel z nekaj praskami AVTOV MOTORNO KOLO Bojan Zefran se je v torek peljal z motornim kolesom na Jugoije, kjer je dohitel osebni avto, ki ga je vozil Janez Cimermančič iz Jurke vasi Zefran je peljal mimo avta, k o je Cimermančič zavil v levo, k parkirišču. Z Zefranom sta trčila, motorno kolo je zaneslo še v osebni ayto Stanislava Sodje iz Sel pri Jugoiju, ki je stal pred gostilna Motorista so odpeljali v novomeško bolnišnica SKRIVNOSTNO STRELJANJE Te dni so žužemberški miličniki pridržali do iztreznitve 27-letnega Cirila Brajdiča, 36-letnega Borisa Brajdiča in 33-letnega Milana Braj-diča- Rataja. Vsi so iz Žužemberka. Lepega dne so popivali na Dvoru, po vrnitvi v naselje so se začeli pretepati Spravili so se tudi na B. K., ki se je umaknil iz tabora, vročekrvna trojica pa za njim. Ko so ga v Žu jemberku dohiteli, je bilo slišati nekaj strelov. Trojico so, kot rečeno, pridržali do iztreznitve, kako in kaj je bilo s streljanjem, pa miličniki še ugotavljaja ODLIČNA OBRAMBA - Na tekmi proti španskemu moštvu Juventud so novomeški košarkarji odlično igrali tudi v obrambi, tako da visoki španski igralci niso našli poti do koša, Iger so bile vse odbite žoge plen domačinov. (Foto: Bartelj) ŠTRUKELJ DRŽAVNI PRVAK V zadnji dirki za državno prvenstvo v motokrosu do 50 ccm - bila je v nedeljo na progi pod Tinjanom pri Kopru - je med 40 najboljšimi dirkači iz države zmagal Črnomeljčan Štrukelj, Id je bil prvi v obeh vožnjah. Tretje mesto je dosegel njegov klubski tovariš Heningsman. S to zmago si je mladi Štrukelj priboril tudi naslov državnega prvaka, saj je zbral 234 točk, pet več kot Satošek, prav tako član AMD Bela krajina, ki je tako v državnem prvenstvu zasedel drugo mesto. Prepričljiva zmaga v gosteh V dolenjskem derbiju v SR L so Črnomaljci premagali igralce Inlesa v Ribnici in so po tem kolu na prvem mestu — Igralke „Krke" še vedno brez točke V 4. kolu rokometnih lig so Ribničani z gostovanja v Podravski Slatini prinesli obe točki in so trenutno na dobrem četrtem mestu, igralke novomeške „Krke” pa so spet izgubile, tokrat s Trokutom, in so brez točke na zadnjem mestu. V slovenski moški ligi pa se najbolje držita »Črnomelj ’ in „Kika”, ki sta s šestimi točkami na prvih dveh mestih. SLATINA - INLES 21 : 26 (81 4) Inlesovi rokometaši so ves čas odlično igrali in zasluženo premagali vrsto Slatine na njenem terenu. Sredi drugega polčasa so vodili že z osmimi goli prednosti V ribniški vrsti ni bilo slabega moža, najbolj pa se je izkazal vratar L Kersnic. TROKUT - KRKA 16: 14(7:6) Ves čas je bila igra precej izenačena, čeprav v prvem delu dokaj počasna m za gledalce neprivlačna. 'Jovo meščanke so v drugem polčasu celo vodile, vendar so priložnost za prvo zmago zapravile v finišu tekme, ko so dovolile, da so domačinke dosegle netag zaporednih zadetkov. Juventud na kolenih Košarkarji Novega mesta premagali slovito ekipo V eni najlepših in najboljših tekem novomeške košarke je v sredo, 20. septembra, v športni dvorani „Maror’ pred 400 gledalci ekipa Novega mesta povsem zasluženo možno premagala slovito vrsto Ju-v kateri reprezen-1 Margall, še trije mladinski reprezentanti Novo mesto - Juventud 78 : 66 (41:26* Novo mesto: S. Seničar S, Munih 22, Lalič 12, Plantan 12, Cerkovnik 9, Beg 4, S. Kovačevič 10, Besednjak 4, Zupevec. Juventud: Rigaš 4, Ferrer 6, Filba 14, Bosch 4, Delgado 14, Margall 9, Santillana IS, Abadia, Homs. Sodnika, Švent in Kamnikar. V tej prijateljski mednarodni tekmi - pokrovitelj je bila IGM »Strešnik” iz Dobruške vasi - so novomeški košarkarji vodili od začetka do konca. Španci so najprej malo pod- cenjevali v povprečju veliko nižjo novomeško ekipo, pozneje pa jrni tudi- nadvse zavzeta igra ni več pomagala, še več, bolj ko se je tekma bližala koncu, bolj so jo imeli v svojih rokah odlični domačini pod vodstvom treneija Splichala. Najboljši igralec in strelec je bil Novo-mesčan Munih, ki je dosegal 22 košev. Poleg Muniha se je z odlično igro izkazal še S. Kovačevič, pohvaliti pa je treba vse novomeške igral-ce. Povedati je treba še to, da so španski košarkarji naslednji dan v Ljubljani premagali Brest NOGOMET V GLOBODOLU Ob ustanovitvi ŠD Globodol so priredili nogometni turnir. Poleg domačinov sta nastopili še ekipi Mirne Zmagali so igralci >ljši igralec in stre-sar iz Globodola. peči in Bršljina. Mirne peči, na[‘ lec pa je bil I. C Državni rekord Darka Cujnika Najpomembnejši rezultat na odprtem atletskem prvenstvu Dolenjske - bilo je v sredo, 20. septembra — je dosegel 19-letni Novomeščan Darko Cujnik, ki je vrgel kopje 74,18 m in tako postavil nov državni rekord za starejše mladince. Ta odlični atlet je komaj dva dni zatem na kvalifikacijskem tekmovanju za ekipno prvenstvo Jugoslavije v Celju REKREATIVNA VADBA V NOVEM MESTU Partizan Novo mesto organizira rekreativno vadbo za vse kategorije, od cicibanov do sta-šin članic in članov, še pose- bej vabijo na rekreacijo starejše občane. Prijave sprejema od 28. septembra do 4. oktobra med 12. in 14. uro Sonja Požar, Zavod za izobraževanje in produktivnost kadrov, Novo mesto, tei 21-319. svoj rekord še izboljšal in kopje vrgel 74,54 metra daleč. Atletskega prvenstva Dolenjske se je udeležilo več kot 200 tekmovalcev iz slovenskih in hrvaških klubov, pokrovitelj pa je bila novomeška IMV. Rezultati - pionirke: 100 m: 1. Lučič (Dinamo) 13,7, 4. Grden (Nm) 13,9; 600 m: 1. Kuntarič (Nm) 1:46,9. Članice: Guštin (Žel Karlovac) 12,2, 3. Kenda (Nm) 13,0; 100 m ovire: 1. Papič (Dinamo 15,3, 2. Blažič (Nm) 16,5; 800 m: 1. Matakovič (Zel) 2:25,8, 3. Vodičar (Nm) 2:47,3; 4x100 m: 1. Novo mesto 51,9; daljava: 1. Papič (Din.) 5,53, 2. Kralj (Nm) 5.09; višina: 1. Prezelj (KL) 1,78, 3. Hribar (Nm) 1,55; kopje: 1. Kovač (KI) 42,30, 3. Hribar CNm) 27,72. Pioniiji: 100 m: 1. Šega (Nm) 11,1; 100 m: 1. Kočevar (Črnomelj) 2:53,4. Člani: 100 m: 1. Stare (Triglav) 11,1; 400 m ovire: 1. Penca (Nm) 52,5); 400 m: 1. Stupar (Nm) 52,1; 800 m: 1. Božnik (Tng.) 1:56,5, 2. Bučar (Nm) 1:57,4; 3000 m: 1. Samu (Velenje) 8:31,7;4xl00 mi 1. Novo mesto 43,6; višina: 1. D. Prezelj (Klad.) 2,08; troskok: 1. Šimunič (Nm) 14,89; kopje, 1. Cujnik (Nm) 74,18 (nov državni re-k ard); kladivo: 1. Štiglič (Din.) 61,90, 2. Malnar (Nm). INLES - ČRNOMELJ 21 : 22(9:11) NOVOMEŠCANI BLIZU 30.000 TOČK Na kvalifikacijskem tekmovanju za ekipno prvenstvo Jugoslavije, Id je bilo hkrati tudi kvalifikacija za ekipno prvenstvo Slovenije, so se v Celju pomerili atleti Kladivarja, Novega mesta in Partizana iz Ptuja. Novomeščani so bili v skupnem seštevku drugi za Celjani z odličnim rezultatom 29.765 točk. Od boljših rezultatov je treba omeniti nov državni rekord v metu kopja za starejše mladince, ki ga je dosegel Novomeščan Cujnik z metom 74,54 m; Penca je na 400 m dosegel čas 48,8, na 110 m z ovirami 14,9; novomeška štafeta je zmagala v teku na 4x100 m s časom 42,9; na 400 m z ovirami je Penca tekel 51,7; Šimunič je zmagal v troskoku z daljavo 14,63, zmagali pa so tudi novomeški tekači v štafeti 4x400 m s časom 3:21,7. ZRIMŠEK DRUGI V GROSUPLJEM Na meddruštveni kolesarski tekmi „Po ulicah Grosupljega" 24. septembra je zmagal Drago Frelih, tekmovalec Novoteksa, Zrimšek pa je v močni konkurenci zasedel odlično drugo mesto. Drugi Novomeščan Turk je bil peti Peto mesto si je med starejšimi mladinci priboril Štih, med mlajšimi mladinci pa Novomeščani niso imeli takih uspehov, saj je bil najboljši, Zagorc, šele 14. SO Domačinom . uspelo rezultat izenačiti, potem ko so Črnomaljci vodili že s štirimi goli razlike. Zmagoviti gol je tik pred koncem dosegel Goršek. KRKA -IL BISTRICA 29: 24(15:13) Čeprav so bili gostje iz Ilirske Bistrice zelo borbeni niso mogli ogroziti zmage domačinom, ki so v izvrstni formi Pri „Krki” sta se še j izkazala Pungerčič in Osmo-ovič. V naslednjem kolu gostujejo igralci Krke v Kamniku. CELJE - BREŽICE 23 : 26(11:12) Čeprav so Brežičani v 40. minuti igre vodili s štirimi zadetki, ie bil zaključek tekme zelo razburljiv, saj so se domačini minuto pred koncem približali gostom le na en gol razlike. V finišu pa so bili Brežičani boljši in so gladko zmagali SEVNICA - POLET 22:24(9:11) Sevničani so na domačem igrišču doživeli nesrečen poraz, saj so tekmo izgubili v zadnjih minutah srečanja. Z igralcem vec so prejeli tri gole in namesto na četrtem mestu pristali po tem kolu na sedmem. LISCA - VUZENICA 15 : 12 ( 7:4) V eni svojih slabših tekem so igralke „Lisce” s težavo premagale mlade igralke iz Vuzenice. Pri domačinkah se nobena ni posebej izkazala, največ zadetkov pa je dosegla Mirtova - 5. PTUJ - BREŽICE 15 : 13(7:10) V prvem polčasu so imele gostje iz Brežic igro v svojih rokah in šle na odmor s tremi goli prednosti V nadaljevanju pa so se Ptujčanke razigrale, rezultat najprej izenačile in potem povedle z dvema goloma prednosti, kar je bilo dovolj za zmaga OBALA - STOPICE 21 : 11(11:4) Mlade in neizkušene igralke Stopič so tudi po četrtem kolu na zadnjem mestu. Tokrat se niso mogle upirati ekipi Obale. Največ golov za goste je dosegla L Kralj - štiri KOČEVJE -LJUBLJANA 19: 13(7:6) Igralke Kočevja so zmagale v derbiju kola in so po četrtem kolu s šestimi točkami na drugem mestu. Njihova zmaga nad Ljubljančankami je popolnoma zaslužena, igra je bila izenačena le v prvem in v začetku drugega polčasa, potem pa so domačinke zlahka dosegle zadetke. DOLENJSKA -ZASAVJE 15 : 11 (8:4) Mlade igralke Dolenjske so na domačem igrišču v Šentjerneju premagale vrsto Zasavja in osvojile prvi točki Veliko zaslug za zmago ima M Kovačič, ki je gonilna sila domače vrste. POKAL V SISAK V čast 10. kongresa ZSM Slovenije je bil v nedeljo v Novem mestu odbojkarski turnir ženskih ekip, ki so se pomerile za pokal OK ZSMS Novo mesta Zmagale so igralke Metalca iz Siska, drugo mesto je zasedla ekipa domače Krke, tretje so bile igralke Koče\ja, četrta pa vrsta Glina iz Mozirja. dajal zgled Mojinkumčanom, ki zdaj vz| iških ovac. SVETU OKOLI —— - .................. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Rešiteljice Mravjje varujejo gozd Pred poldrugim desetletjem so bili lastniki gozdov okoli zahodnonemške^a mesta Dormagen zelo zaskrbljeni, kajti drevesa so nezadržno obžirale gosenice smrekovega prelca, z insekticidi pa niso iztrebili škodljivcev, ampak druge živali. Dandanes so gozdovi spet bujno zeleni, življenje (čar kipi v njih. Rešile so jih gozdne mravlje, katerih posebne lastnosti poznajo gozdarji že od leta 1890. Tedaj so gosenice uničile gozd blizu Muenchna. Pri življenju je ostala le drevesna oaza, kjer so domovale mravlje, ki niso pustile blizu niti ene gosenice; požrle so jih. Na začetku tega stoletja je v Nemčiji gozdnim mravljam grozilo iztrebljenje, saj so njihove izvlečke uporabljali kot zdravila proti revmi, gripi in naduhi, z beljakovinsko bogatimi bubami pa so hranili ptice in ribe. Kljub opozorilom zoologov se je ropanje mravljišč nadaljevalo in pred zadnjo vojno so bube uvažali s Finskega. Znanstveniki so ugotovili, da mravlje, (ki lovijo v zemlji, po tleh in v krošnjah) enega mravljišča uničijo na dan okoli 100.000 škodljivcev, štiri mravljišča pa varujejo en hektar gozda. Ob matici je v vsakem mravljišču še do 5.000 rodnic in blizu 3 milijone delavk. Spol zaroda je odvisen od toplote; več samcev (ti poginejo tri dni E o snubljenju, zaloga hrane, i jo pusti en samec, pa bi zadoščala za 20 let življenja ene matice) se izleže v hladnejših mravljiščih. Sozdove do-e zastonj, se morajo obve- V oL stavljajo gozdarji pa zati, da jih bodo varovali. Da bi se laže privadile novim domovanjem, mravlje iz več mravljišč nekaj časa družijo v posebnih škatiah. Proti žolnam, ki so njihov edini naravni sovražnik, jih zavarujejo z mrežami, razpetimi nad mravljišča. Ugotovili so, da mravlje ne ščitijo samo zelenja, ampak prenašajo tudi trose in semena, zato je v njihovi bližini veliko gob in jagod. Sivobradi starček na sto tisoče Pastir Dvakratni heroj socialističnega dela ima spomenik življenja — Očanca so navdušile astrahanske V sovjetskih republikah je navada, da človeku, ki je dvakrat dobil red heroja socialističnega dela, že za življenja postavijo v rojstnem kraju doprsni kip. V bron vlito podobo ima tudi osemdesetletni pastir Ža-zilbek Kuanišbajev, ki celo življenje skrbi le za ovce, Njegova rodna pokrajina Mojinkum v Kazahstanu je v glavnem peščena, borna s travnatimi predeli, zato doseganje takih uspehov v ovčereji, s kakršnimi se ponaša Kuanišbajev, res ni mačji kašelj. Očanec je v mladosti pasel ovce veleposestnikov, ko pa se je v Kazahstanu utrdila sovjetska oblast, je med prvimi stopil v kolhoz in od tedaj naprej varoval ovce kmetov. Njegova naj-večja šola je bila prva kazahstanska razstava kmetijstva. Tedaj (pred štiridesetimi leti v Alma-Ati) je prvič videl znamenite astrahanske ovce. Ni bil miren, dokler ni zvedel vseh podrobnosti o njihovi vzreji, nato pa je pri kolhoznikih dosegel, da so kupili nekaj jagnjet. Gojil jih je ko otroke, trop se je večal in večal in že čez nekaj let so astrahansko krzno Kuani-šbajevih ovac prikazovali na mednarodnih razstavah in sejmih širom po svetu. Pri vzreji ovac je Kuanišbajev dosegel še en velik uspeh: nihče daleč naokoli pred njim ni na sto ovac vzgojil kar 145 jagnjet. Njegov zgled so kmetje posnemali. V peščena tla so začeli kopati vodnjake, voda pa je začela spreminjati podobo pokrajine. Čedalje več je bilo zelenih površin, oblasti so se zavzele za zasajanje dreves, gradnjo cest med pašniki, električno napeljavo ipd. Vse to zato, ker so Mojinkumčani s trdim delom dokazali, da so neprekosljivi rejci ovac. Združeni so v enajstih sovhozih, prirastek na sto ovac znaša zdaj tudi po 180 jagnjet. Vsi zatrjujejo, da brez spretnega Kuanišbajeva vsega bilo, stari pastir, ki spodbudo, pa pravi, večje radosti, kot slišati, d* Mojinkumčani v zadnji pef vzgojili na sto in sto ^ „čmih rož“. Tako in# astrahanske ovce. 0 tem in onej Ce verjamete ali nfl^ O zanimivih stvareh, jih, dogodkih in podobne^! šemo kar se da podrobnj tokrat pa bomo le v '#*] stavkih predstavili vrsto vitev, do katerih učenjaki prišli čez noč. Torej: Pri grizenju koščka ^ porabi človekovo telo več! lorij, kot pa jih vsebuje rasti11! Hranilna vrednost slanik*! precej večja kot pri obil)1) zrezku. Človek spravi vas*, leto približno za eno tono^ ne in pijače. Vsako minuto vdihne^ litrov 17 43. ,____________________ naredi srce pri človeku, “I čaka 72 let starosti Pritis^ ka pri kihanju je največ enak hitrosti 150 km na ur® Popolnoma zdravo člov*. vo oko je tako občutljiv^ 1 svetlobo, da v jasni nou* ^ Komisija za delovna razmerja pri ZG—ZTP LJUB-LJANA—TOZD SEKCIJA ZA VZDRŽEVANJE SIGNALNO VARNOSTNIH IN TELEKOMUNIKACIJSKIH NAPRAV LJUBLJANA, Trg OF 7/11 objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. ELEKTROTEHNIKA ŠIBKEGA TOKA Kandidat mora imeti končano elektrotehniško srednjo šoto — oddelek za šibki tok, smisel za delo na telekomunikacijskih in signalno varnostnih napravah, izpolnjevati mora poseben zdravstveni pogoj za opravljanje dela pod prometom. Poskusno delo traja tri mesece. Delo je v Novem mestu, Sevnici in Ljubljani 2. ELEKTROMEHANIKA NA TELEKOMUNIKACIJSKIH IN SIGNALNO VARNOSTNIH NAPRAVAH Kandidat za to delovno mesto mora imeti končano poklicno šolo za mehanika telekomunikacij in izpolnjevati mora poseben zdravstveni pogoj za opravljanje dela pod prometom. Poskusno delo traja tri mesece. Delo je v Novem mestu in Sevnici. 3. PONOVNA OBJAVA TAJNIKA SAMOUPRAVNIH ORGANOV Kandidati za to delo morajo imeti višjo izobrazbo pravne ali upravne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, zaželeno je v kadrovski službi. Poskusno delo traja tri mesece. Pismene prijave z dokazili o šolski in strokovni izobrazbi sprejema kadrovsko-splošna služba Sekcije za vzdrževanje SV in TK naprav Ljubljana, Trg OF 7/11, 15 dni po dnevu razglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. noči# lune lahko zazna prižgano , galico na 80 km oddaM hribu. Če bi v trenutku sv polet idi kravanja gr. mit. oseba pušqavski EUL_ steiišče lovec na kače bojni plin rajni JEieto »»IS, delo aranžerja zdravilna rastlina lantan »rsta je. Zenske In ’ lesa; te naj bi k lih zažgali. Ne-tv-rvJo, spleteno iz J** Ostrostrelcu kj ^revo, da se ni V **oglav in brez 1 "^Uanci so ta-'havkov. 1 104. Preden se je začelo najhujSe, je naredil Mogočni Hrast, ki bi bil mladeniča rad pridobil zase, Se en poskus. Pripeljal je predenj vdovo Sumah in njene otroke. Indijanka je dejala, da so pripravljeni ona in ves njen rod pozabiti, kar jim je Ostrostrelec storil zlega, če hoče poslej skrbeti zanjo in za njene otroke. Natty pa je odvrnil: »Glej, lahko bi te prevaral, da si rešim življenje, in potlej pobegnil. A tega nočem. Lahko bi pač lovil divjačino zate in za tvoje otroke, tvoj mož in oče tvojih otrok pa kot belokožec nikoli ne morem postati.« 10&. Te njegove besede so Mlngl sprejeli kot novo žalitev in Mogočni Hrast zdaj ni mogel več odlašati. Dal je znamenje za začetek strahotne igre. Pred Ostrostrelca so se najprej postavili razboriti mladeniči in začeli metati proti njemu svoje bojne sekire. Tekmovali so v tem, kdo jo bo zasadil v drevo čim bliže njegove glave. Drugi so metali nože, a tudi ti tako spretno, da ga ni nihče resneje ranil. Ostrostrelec je hladnokrvno preživljal to igro in ni trenil niti tedaj, ko so nenadoma zakričali in vsi hkrati zalučali svoje orožje. Splošno gradbeno podjetje „PIONIR", Novo mesto, TOZD Projektivni biro objavlja prosta dela in opravila: 1. 2 PROJEKTANTOV izvedbenih in armaturnih načrtov: enega za oddelek Ljubljana, enega za oddelek Novo mesto Z 1 ODGOVORNEGA PROJEKTANTA komunalnih naprav 3. 1 PROJEKTANTA komunalnih naprav in nizkih gradenj 4. 1 ODGOVORNEGA PROJEKTANTA arhitekture POGOJI: 1. končana gradbena srednja šola, zaželena praksa v opera-tivi Z končana FAGG — gradbena ali komunalna smer s prakso in strokovnim izpitom 3. končana srednja gradbena šola ter zaželena praksa 4. končana FAGG in strokovni izpit Kandidati bodo pridobiti lastnost delavca v združenem delu s polnim delovnim časom za nedoločen čas in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP „PIONIR", kadrovski oddelek. Novo mesto, Kettejev drevored 37. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa DOM UPOKOJENCEV IN OSKRBOVANCEV Impoljca z enoto Krško 6 8290 Sevnica, p. p. 69 Na podlagi sklepa delavskega sveta razpisujemo prosta dela in naloge za Dom upokojencev v Brežicah v ustanovitvi (prvi razpis): 1. SOCIALNEGA DELAVCA Z GLAVNEGA KUHARJA - KUHARICE a DVEH KUHINJSKIH POMOCNIC 4. DVEH STREŽNIC 5. KURJAČA-HIŠNIKA za Impoljco 6. KUHARJA za enoto Krško 7. STREŽNICE Pogoji: pod 1. končana VŠSD in 3 leta delovnih izkušenj pod 2. končana gostinska šola in 2 leti delovnih izkušenj pod 3. končan gostinski tečaj in eno leto delovnih izkušenj pod 4 in 7. končana osnovna šola pod 5l izpit za kurjača in eno leto delovnih izkušenj pod 6. končana gostinska šola in eno leto delovnih izkušenj Stanovanj nil Kandidati naj vložijo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni. »»• LICITACIJA INDUSTRIJA GRADBENEGA „SAVA", KRŠKO, MATERIALA objavlja LICITACIJO za odprodajo fotokopirnega stroja „Lumoprint" (izklicna cena 21.843,95 din) in razmnoževalnega stroja GEHA (izklicna cena 79.875,00 din). V izklicni ceni ni zajet davek na promet proizvodov. Licitacija bo na‘sedežu delovne organizacije v Krškem, Gasilska 4, dne 6. oktobra 1978 ob 8. uri. r ZDRAVSTVENI CENTER CELJE TOZD ZDRAVSTVENI DOM SEVNICA vabi k sodelovanju delavca za opravljanje delovnih opravil SNAŽILKE V ZDRAVSTVENEM DOMU SEVNICA Pogoji: — končana osemletka. — 3-mesečno poskusno delo. Osebni dohodek po pravilkinu o razporejanju dohodka, čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo TOZD Zdravstveni dom Sevnica. Prošnje je treba vložiti v 15 dneh po dnevu razpisa na ZC CELJE - TOZD ZDRAVSTVENI DOM SEVNICA. Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v 10 dneh po izvršeni izbiri. oblastno, kot da bi vedela, da je gozdnega delavca osvobodila najhujših naporov. Današnji mestni škric se ob nedeljskem gobarskem obisku gozda (kmalu bo na vrsti tudi kostanj) komajda zaveda, koliko sta gozd in gozdarstvo pomenila v zgodovini Slovencev. Brnenje motornih žag na Loki je lahko vzrok, da nekaj povemo tudi o tem. Tisti, ki se na to spoznajo, trdijo, da je bilo ozemlje današnje Slovenije ob koncu zadnje ledene dobe skoraj v celoti poraščeno z gozdom/ danes pa je gozdnih površin še nekaj manj kot polovica ozemlja. To je seveda razmeroma veliko. Grški in rimski zgodovinopisci so samo mimogrede zapisali, da so bila ta območja nenavadno bogata z gozdom, še pred Rimljani pa so Iliri in Kelti s pomočjo oglja iz mogočnih gozdov pridelovali slovito noriško železo. Rimljani, ki so na veliko gradili ceste (vojaške seveda), pa so poznali celo nekakšno gospodarjenje z gozdovi. V Ajdovščini so namreč našli nagrobni spomenik Publija Publicija Ursije, gozdnega mojstra (magister silvae). Podatkov o gozdarstvu iz obdobja naseljevanja Slovencev ni, v fevdalizmu pa je lahko slovenski kmet v gozdu nabiral drva, pasel živino in nabiral gozdne sadeže. Plemstvu je moral tlačan za posebne gozdne ugodnosti, na primer za pašo svinj na žiru, plačati davek na ,,svinjsko pravico". Fevdalci So pomagali krčiti gozd, od poljedelstva so imeli večje koristi. Znamenit podatek pa je, da je krčenje gozdov (v pravem smislu besede) v njive trajalo v Sloveniji le do 17. stoletja; takrat se je začel obratni proces, ki traja še danes: slabo rodno zemljišče spreminjamo v gozd. Z razvojem fužinarstva na Gorenjskem in Dolenjskem je potreba po lesu naraščala, les so začeli tudi izvažati, v Trst je vodila dobra cesta. V gospodarjenju z gozdovi je bilo treba napraviti red, oblasti so sprejele ,,gozdne rede". Najbolj znan je ,,Gozdni red za vojvodino Kranjsko" iz leta 1771. Zanimivo je, da je razen v nemškem izšel tudi v slovenskem jeziku. Ti gozdarski predpisi niso določali samo ravnanja s črnimi sekači, vsebovali so tudi gozdnogospodarske odredbe. Gozd pa so pod vplivom merkantilizma še dalje neusmiljeno uničevali, čeprav so se nekateri jedki posamezniki, med njimi tudi pleterski gozdar Ressel, izumitelj ladijskega vijaka, potegovali za razumno mero izkoriščanja. Po zlomu fevdalizma leta 1848 je prešlo več kot 60 odstotkov gozda v last slovenskega ljudstva, (skoraj brez izjem kmetov) večinoma kot zasebna, manj pa kot skupna posest. Zaradi gospodarskih stisk in neznanja so kmetje gozdove izsekovali preko vseh razumnih meja, posest se je drobila itd. V tem obdobju brezvladja imamo prve poskuse slovenskih nižjih gozdarskih šol. Ostanek gozdov so imeli v rokah veleposestniki, večinoma tuje plemstvo. To so bila največkrat vzorno urejena gozdna gospodarstva z moderno lesno industrijo. Po zlomu avstrijske vladavine so lahko veleposestniki zadržali po zakonu največ 1000 ha gozda, v resnici pa precej več. Takrat je veljalo načelo, da ustanove ali država lahko z gozdovi gospodarijo le slabo, iskra napredka da je zasebnik. To načelo je zelo okrnil Ljubljančan L. Dimitz, ki je še pred začetkom 20. stoletja vzorno gospodaril z mogočnimi gozdovi ,,Kranjskega verskega zaklada". Se danes jih lahko občudujete na Jelovici, Pokljuki in Mežakli. * V izkoriščanju gozda je igrala veliko vlogo tudi železnica. Sekali pa so (gospodarnost) naj- dlje 30 km od najbližje proge. Na srečo slovenska železna cesta nikoli ni posebno slovela po gostoti. Prometna mreža in industrijska revolucija s parnim strojem na čelu sta vnesli v slovensko gozdno gospodarstvo 19. stoletja velike spremembe. Para je pokopala venecijanke na vodni pogon, rodila se je kemična industrija na temelju lesa, predvsem pa so prodajali, prodajali in prodajali — les. Iglavci so plavali tudi po Savi in Dravi. Lesni trgovec je bila takrat soznačnica za premožnega in tudi nekoliko nesramnega človeka. Druga svetovna vojna je slovenskemu gozdu zadala nove rane. Računajo, da je okupator s sečnjo gozda oškodoval Slovence za velikansko vsoto skoraj milijarde predvojnih dinarjev. OF je takoj po ustanovitvi postavila na noge poseben odbor za gozdarstvo, v revirju Brezova reber pa so kasneje pri terenskem vodu TV 16 ustanovili tudi gozdarski vod GV 16. Po prvem zasedanju Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v februarju 1944 v Črnomlju pa je v odseku za gospodarstvo deloval tudi oddelek za gozdarstvo na Bazi 20 na Rogu. Povojne zgodovine slovenskega gozdarstva ni treba posebej predstavljati. Gospodarjenje z gozdom je danes postavljeno na evropsko raven. Morda samo še nekaj besed o obdobju prvega petletnega načrta, ki v slovenskem gozdarstvu ni zapisano s posebno lepimi črkami. Zaradi velikega političnega in gospodarskega pritiska na Jugoslavijo, pa tudi zaradi neznanja, so bili slovenski gozdovi izkoriščani veliko čez razumno mero. Bili so pač najbližji prometnim potem, najbolj na dlani za obnovo domovine. Kasneje so priskočile na pomoč tfidi druge republike. PRILOGA SLOVENCI IN GOZD Pred dnevi je bilo na novomeški Loki sloven-za njim pa še jugoslovansko tekmovanje '1ajboljših gozdarjev, ki so se pomerili v obračajo meča motorne žage in vpenjanju verige, *°rnbiniranem prerezu, podseku debla, definiranem prerezu debla, podiranju debla na balon-, kleščenju vej, natančnem prežagovanju loda na podlagi, nekaj pa je bilo tudi čisto ,!°retičnih veščin. Časi dobre stare sekire in dge so v gozdarstvu minili, med drevjem vlada ‘anes motorna žaga, njen rezki glas zveni DOBER DAN, DOLENJCI s KATARINA SMREČNIK -GLACHANT Potem ko je čembalistka Katarina Smrečnik—Glachant čisto po žensko prostodušno, samoumevno in zato tudi učinkovito povedala, da je čembalo prvič v življenju videla v Švici, je bilo po pogovoru — Katarina je naše gore list nekoliko laže seči po ..Enciklopediji leksikografskega zavoda" in na strani 13 prebrati, da je čembalo instrument s tipkami, sorodnik kasnejšega klavirja. Pravzaprav govori vsevedna knjiga v preteklem času: „zvok čembala je bil prodo- ren, vendar kratkotrajen, v času igranja ni mogel postopoma menjati jakosti. Instrument so prvič sestavili v 15. stoletju, najlepše čase pa je doživel dve stoletji kasneje." Naprej tudi piše, da se čembalo danes uporablja za izvajanje stare glasbe, najstarejši čembalo pa hranijo v Londonu. Je potemtakem še vredno igrati na instrument, ki ga tako rekoč nenehoma skrivajo pred lesnimi črvi? Katarina Smrečnik—Glachant na čembalo prisega bolj kot nekateri na Sveto pismo ali občasne dokumente. V novomeški gimnaziji so ji rekli Katra, nekateri tudi Katja. Veliko in rada je plesala, njeno igranje na klavir pa so poslušali predvsem sosedje, hočeš nočeš. S Katarino, Katro ali Katjo je bilo vedno nekaj narobe, vsaj kar se klavirja tiče. Ko je v Ljubljani kot študentka muzikologije in zgodovine umetnosti hodila na srednjo glasbeno šolo, so ji dali vedeti, da je ali prestara ali pa s prsti nekaj ni prav. Kljub temu ji prva stopnja muzikologije in zgodovine umetnosti ni delala težav, veliko več pa je pomenil sprejemni izpit za glasbeno akademijo. Sprejeta je bila za klavir! Njen klavir. Glasbena akademija je trdo delo, podeželskim študentom ni postlano z rožicami. Je vredno biti podeželski šolnik? Huda kriza, potem pa morje, mesec in Patrick. Danes je njen mož, ob njiju sta sinova Nikolaj in Ciril. Nikolaj zna poleg francoščine tudi slovensko, Ciril pa zaenkrat še bolj kaka, lula in pije mleko. Sicer pa ne prehitevajmo zgodbe. Francoska zveza je Katarino preko Švice, kjer je prvič videla že omenjeni čembalo, pripeljala v Pariz, kjer je tu in tam tudi kakšna glasbena šola. Katarina Smrečnik, poročena Glachant, se je vpisala na eno, ki se imenuje Mednarodni konservatorij. Tu je končala študij klavirja. „Tisti čembalo pa mi ni šel iz glave," se danes, prehitevajoč besede, spominja Katarina. „Kar po telefonu sva z možem govorila s prvo čembalistko Francije, še danes ji je ime Hu-guette Dreyfus. Morda meje prvič hotela videti samo zaradi nesramnosti, telefon je v Franciji dokaj pretanjeno sredstvo občevanja. Z njim pokličeš taksi, poveš „tisti" policiji, da nekje gori, ali pa klepetaš z resničnim prijateljem." Nekaj je moralo biti na tej Katarini Smrečnik—Glachant, da je gospa Huguette Dreyfus sprejela rokavico. Gospa Dreyfus je namreč židovske krvi, kar je pri iskanju resnice ali česa drugega samo dobro. Novomeška Katarina seje pri Dreyfusovi v začetku šolala z moževo plačo, kasneje pa zastonj. Tisti, ki so od blizu videli katerikoli instrument, vedo, kaj pomeni, če učitelj za učno uro ne zahteva niti pare. Katarina je na čembalo igrala v Parizu, St. Maximinu en Provence, Senlisu, Versaillesu, Normandiji. Enkrat, leta 1974 ji je skoraj uspelo tudi na RTV Ljubljana. Za domače ljudi, kot se reče. Pa so pomožni delavci ali kakšne podobne višje sile po naključju razbile edini čembalo. Z igranjem za Slovence ni bilo nič. Prihodnje leto se bo Katarina odpravila na gostovanje po Sloveniji. Da nebo spet kaj narobe, so tam, v Parizu, kupili tak avto, da lahko zacfaj vzame za svojega tudi pravi čembalo. Želja Smrečnikove Katre, kot smo ji večinoma rekli, pa je, da bi gostovanje začela v dolenjski deželi. V Stični, Kostanjevici, Novem mestu, belokranjski Metliki. Naj tudi tu enkrat na čembalu spregovore Frescobaldi, Scarlati, J.S. Bach s sinovi, Haendel in seveda Francozi, med njimi Fran^ois Couperin. „V renesansi ni bilo meja med glasbo ali glasbami," pravi Katarina. „Glasba je bila prijetna zadeva, zabava, poslušal si jo in glodal kolbo. Ni bilo zapetosti v frak. Morda je prav zaradi tega dandanes toliko zanimanja, vsaj v tujini, za ta čembalo. Obstoji več kot sto šol, za katerimi stoje velikanske industrije. Skoraj bi lahko rekli, da je za nekatere narode bolj prestižno narediti dober čembalo kot najboljši dirkalni motor. Čembalo pomirja, nastopa s flavto in violo. Za njegovo ponovno rojstvo se moramo zahvaliti Poljakinji Wandi Landovvski, ki ga je na začetku stoletja spravila na svet." Tako Smrečni-kova. Tudi v Sloveniji sta bila poskus ali dva-Enkrat se je, kot že omenjeno, razbil čembalo, drugič pa je čembalistka „presedlala" na klavir. Katarina Smrečnik—Glachant pa bo prihodnje leto zagotovo igrala v kostanjeviški cerkvi. Na čembalu. Če pridete, ga boste prvič videli in (ker ste neoporečnih manir) tudi slišali. MARJAN BAUER VOJAŠK[ KOT,^EK 7,62 ALI 5,56 MM Vojaški strokovnjaki na Zahodu se še vedno ne morejo zediniti glede kalibra puškomi-traljeza. Nekateri se ogrevajo za 7,62 mm, drugi za 5,56 mm. Major A Hobart, profesor na britanski vojaški šoli v Shrivenhamu, je o tem napisal članek za „Revue international de de-fense". Njegov prispevek prinašamo v prevodu, saj je zanimiv tudi za naše bralce. Potem ko je ameriška vojska dobila puško kalibra 5,56 mm, so se začele zanjo zanimati tudi mnoge druge dežele. Nekatere od njih so celo razmišljale, kako ne bi bilo slabo, če bi imeli tudi avtomatsko orožje s tem kalibrom. Korist so videli predvsem v tem, da bi enake naboje uporabljali za puške in puškomitraljeze, poleg tega pa bi bile enote oborožene z lahkim orožjem, ki bi uporabljalo lahko in poceni strelivo. Zadeva pa ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled. Pred dokončno odločitvijo, da bi avtomatsko orožje kalibra 7,62 mm zamenjali s kakim drugim kalibrom, je treba natančno pretehtati vrsto dejavnikov. DOMET Na domet, ki bi bil pri avtomatskem strelnem orožju najbolj učinkovit na evropskem bojišču, vplivajo zlasti naslednje okoliščine: • razdalja, na kateri je sovražnikova pehota prisiljena izstopiti iz oklepnih transporterjev, • obseg pomoči, ki jo pehoti v obrambi lahko zagotove minometi in topništvo za neposredno podporo, • učinkovit domet avtomatskega orožja, s kakršnim je oborožena sovražnikova pehota. Sovjetska zveza ima že od leta 1967 naprej bojno pehotno vozilo BMP—76, v katerem je prostora za 8 mož. Vozilo jih lahko pod zaščito tankov T—62 pripelje v neposredno bližino cilja. BMP—76 je oboroženo s topom kalibra 76 mm, katerega učinkovit domet je 1500 m. Na topovski cevi je tudi rampa za izstrelitev protioklepne rakete Sagger. Po sovjetskem zgledu so tudi nekatere dežele NATO, med njimi Francija in Zahodna Nemčija, začele v svojih vojskah uvajati bojna pehotna vozila, ki so oborožena z avtomatskim topom kal. 20 mm. S tem so hotele doseči, da bi bili njihovi oklepni transporterji kos sovražnikovi m lahkim oklepnim vozilom že na razdaljo 1200 m in da bi jih s tem, ko bi nasprotnikovo pehoto prisilili, da jih zapusti in se bojuje peš, celo onemogočili. Ker pa je le malo verjetno, da bi bilo nasprotnikovo pehoto zunaj oklepnih vozil moč onesposobiti le s topništvom in minometi, bi lastna pehota morala imeti take puškomitraljeze, ki bi bili sposobni na razdalji 1000 metrov preprečiti, da se sovražnik razprši in pripravi na juriš. Sovjetska pehota je imela doslej dva puško-mitraljeza (RPD in RPK) z učinkovitim dometom 800 metrov. Njun kaliber je 7,62. Pred kratkim pa je dobila sovjetska armada še puško-mitraljez PK, ki ga je mogoče uporabljati tudi kot mitraljez. Strelivo za to orožje je kalibra 7.62 mm, model 1908. Ta naboj ima izvrstne balistične lastnosti in je učinkovit tudi na razdaljah več kot 1000 metrov. Potemtakem je očitno, da bi tudi Zahod moral imeti orožje, ki bi bilo učinkovito na razdaljah 1000 metrov. Severozahodno krilo NATO že ima puškomitraljeze (mitraljeze) kal. 7.62 mm, medtem ko južno krilo NATO uporablja mitraljeze brovvning. To orožje je težko več kot 10 kg, strelivo zanj je popolnoma drugačno od tistega za puške. Po drugi strani pa je res, da so tudi puško-mitraljezi kal. 5,56 mm učinkoviti na razdalji 1000 metrov, toda njihove cevi so prelahke in se prehitro segrejejo. To praktično pomeni, da puškomitraljez s kalibrom 5,56 mm ciljev ne more obstreljevati toliko časa kot puškomitraljez s kalibrom 7,62 mm. TOČNOST Ko so preskušali puškomitraljeze obeh kalibrov (Stoner 63 A 1 kal. 5,56 mm in L7A2 kal. 7.62 mm), da bi ugotovili njuno točnost, so dobljeni rezultati pokazali, da sta oba puškomi-traljeza na manjših razdaljah enakovredna, na večjih pa je puškomitraljez kal. 5,56 boljši: na razdalji 1000 metrov je imel 52 odstotkov zadetkov, puškomitraljez kal. 7,62 pa le 30 odstokov. SMRTONOSNOST Da bi krogla onesposobila sovražnikovega vojaka, mora imeti veliko kinetično energijo, ta pa je odvisna predvsem od hitrosti krogle. Lahka krogla izgublja hitrost hitreje kot težka, še hitreje pa izgublja kinetično energijo. Začetna hitrost krogle kal. 5,56 mm je sicer za kakih 150 metrov na sekundo večja od začetne hitrosti krogle kal. 7,62 mm, toda njene prednosti je konec že po kakih 300 metrih. Po tej razdalji je prednost težje krogle čedalje večja. Da bi bil nasprotnikov vojak izločen iz boja, zadostuje kinetična energija krogle približno 8 kpm. Na razdalji 100 metrov ima krogla kal. 5,56 mm prav takšno kinetično energijo, kar pomeni, da sovražnikovega vojaka še lahko onesposobi. T oda le pod pogojem, če je ta brez kakršnekoli zaščite, kar pa se redkokdaj dogaja. Krogla kal 5,56 mm bo na razdalji 1000 metrov prebila čelado ali najlonski zaščitni telovnik le v primeru, če bi bila njena kinetična energija vsaj 42 kpm. Da bi bil sovražnikov vojak zanesljivo onesposobljen, bi morala krogla imeti vsaj 50 kpm. Tolikšno kinetično energijo pa ima krogla kal. 5,56 mm le do razdalje 450 m. Če pa od krogle pričakujemo še to, da bi onesposobila tudi sovražnika, ki se krije v grmovju ali v zaklonu, potem je njen koristni domet še manjši. Probojnost krogel preskušajo tako, da streljajo v 2,54 cm debele smrekove deske, ki so druga od druge oddaljene po 2,54 cm. Ugotovili so, da je na razdalji 700 metrov krogla kal. 7,62 mm prebila štirinajst, krogla kal. 5,56 mm pa le pet desk. Krogla kalibra 7,62 mm je dvakrat smrtonosnejša od krogle kalibra 5,56 mm. Čelado in zaščitni telovnik prebije na razdaljo 750 metrov, nezaščitenega človeka pa onesposobi celo na dva kilometra. Če se spet vrnemo k sovražnikovi pehoti, ki na razdalji 1000 metrov izstopi iz svojih oklepnih vozil, lahko mirne duše ugotovimo, da sta ji enako nevarna oba puškomitraljeza s pogojem. da nasprotnik ne uporablja zaščitnih telovnikov. Podatki, ki so bili navedeni za kroglo kal. 5,56 mm, veljajo za ameriško strelivo M—193. V tem primeru tehta krogla 3,56 g. Njena začetna hitrost je 990 metrov v sekundi. V uporabi pa je še krogla 5,56 mm Mauser-IVVK, ki tehta 4,99 g in ima začetno hitrost 890 metrov v sekundi Ker pa je težja, je njena prebojnost kljub manjši začetni hitrosti precej večja od prebojnosti standardne krogle. Krogla Mauser lahko onesposobi zaščitenega vojaka na razdalji do 550 metrov, nezaščitenega pa celo do 1500 metrov. Puškomitraljez (mitraljez) kal. 7,62 mm ustreza vsem zahtevam, ima pa dve pomanjkljivosti: orožje je dokaj težko, njegovega streliva pa ni mogoče hkrati uporabljati tudi za druga vrste ameriškega pehotnega orožja. Prednost puškomitraljeza kal. 5,56 mm pa je, kot smo že videli, prav v tem, ker uporablja enako strelivo kot puške M—16. To strelivo je lahko in poceni, za kal 7,62 pa zaostaja glede smrtonosnosti in neprekinjenega streljanja. Če bi iskali kaliber, ki ne bi imel vseh tel] pomanjkljivosti, obdržal pa bi prednosti, bi kaj hitro ugotovili, da bi bil idealen kaliber 6 mm- V tem primeru bi bila krogla težka 4,44 g in bi imela začetno hitrost 807 metrov na sekunda Puškomitraljez, ki bi tehtal le 5,9 kg, bi bil učinkovit na razdaljah do 1000 metrov. To Pa je seveda le domneva, izdelava prototipa nov® puške ali puškomitraljeza bi namreč zahtevala ogromno časa in denarja MAG kal. 7.62 mm (Belgija) PEHOTNI MITRALJEZI (PUSKOMITRAUEZI) MG 3 kal. 7.62 mm (Zah. Namilja) M-60 kil. 7.62 mm IZDA) Sl G 710-3 kal. 7,62 mm (Švica) AA 52 kal. 7.6 mm (Francija) CAR-15z magacinom (ZDA) PUSKOMITRAUEZI KAL. 5,56 MM HK 13 (Zah. Nemčija) CMG-2 z nabojnikom (ZDA) Stoner 63 Al z magacinom (ZDA) Mk. 23 z nabojnikom (ZDA) 10 DOLENJSKI LIST po dežju, ki ga je po dolgem času prinesel konec avgusta, in po mrzli noči, ko se je živo srebro spustilo na štiri stopinje, se je prvega septembra vzdignilo lepo, sončno jutro. Ozračje Je bilo prozorno kakor krila kačjega pastirja in s Pobočja Smočke gore je bilo videti daleč tja dol na hrvaško stran. Skrivnostni Klek je dvigal svojo 9rbo proti redkim snežno belim kopastim oblakom, ki so se prepeljavali po sinjem nebu. Obetal se je dan, kot bi rekel pisatelj Ciril Kosmač, kakor iz čistega srebra ulit... Pri Počevi zidanici nad Iskrino tovarno, kjer sem opazoval, kako bodo domačini uredili strmo Pot, po kateri so baje nekoč tlačani morali smočko gospodo na hrbtih nositi navkreber, me 1? s skočnim korakom dohitel 74-letni Rauh. Čeprav je s Potokov onstran hriba in živi že dolgo v Srednji vasi pri Črmošnjicah, ima tu vinograd. Pred desetimi leti, ko sem ga zadnjikrat videl, je Previl, da namerava vinograd prodati, češ da ga °d otrok nihče noče obdelovati, ker so si v mestu Poiskali boljši kos kruha. Zdaj je zadovoljen, da Se to ni zgodilo. Doma - kakšni dve uri hoda odtod — ima dovolj dela z živino in na polju, v?ndar od časa do časa z veseljem krene v vinograd. Tako tudi danes. Bele slive so letos nenavadno bogato obrodile, in čeprav je splošno Mnenje, da za žganje niso porabne, bo on le Poskusil. Sadež je lep, škoda bi bilo zavreči, kar 1® dala narava Sam se sicer na kuhanje žganja ne razumem d°sti, slišal pa sem od domačinov, da bele slive ^s niso prida za to stvar. Pa sem pomislil: kaj, če morda tudi s temi slivami tako, kakor je s tiikogorsko portugalko? Tudi o njej gre glas, da Jo je treba takoj popiti, češ da ne traja dolgo, pa ni to prav nič res. Zato sem Jožetu Rauhu v spodbudo povedal tole zgodbo iz davnih let takoj P°zadnji vojni: ..Tisti čas smo imeli na novomeški gimnaziji *°lsko konferenco. Takrat je ravnateljeval profesor Vagaja, izkušen, moder mož, ki nas je pa kar ^Prej gnal s konferencam i. Ko smo precej pozno Jf noč končali sejati, nas je nekatere kolega Dobovšek, ki zna precej več, kot samo hruške povabil, naj še malce ostanemo. Skočil je v Sv°je stanovanje in se po nekaj minutah vrnil, stresel na mizo za nekaj pesti debelih orehov, narezal slasten črn kruh in odmašil v pajčevino *ito buteljko črnine. Ko se je vino zalesketalo v k°2arcih, nas je pozval, naj poskusimo in povedo. kakšna pijača je to. Z užitkom smo pokušali '*horno kapljico, poklicali na pomoč vso svojo V|nsko modrost, ki smo si jo bili pridobili v nekaj mesecih, odkar smo prišli službovat na Dolenjsko, toda nobeno ime ni bilo pravo. Profesor Dobovšek je užival od zadovoljstva, da ne uganemo, končno pa je sam prišel z besedo na dan: '.Portugalka je, da boste vedeli!' ,Tega pa že ne boš pravil', smo vzkliknili v en glas, ,vsi Dolenjci, ki imajo opravka z vinom, vedo, da portugalka sploh ne trajal' .Seveda jim ne traja, ker jo takoj popijejo, potem pa najdejo v tem izgovori' je modro pristavil naš gostitelj in dodal: ,To portugalko sem lani sam potrgal, sam sprešal in sam spravil v steklenice to mi 'ahko verjamete." Tako sem povedal Rauhu in mu zaželel, da bi bilo podobno tudi z njegovim žganjem iz belih sliv. Toda ko sem končal pripoved, sva že lep čas sedela v njegovi starodavni zidanici in mi je povedal marsikaj zanimivega iz svojega življenja. Čevljarstva se je naučil sam doma, te pomočniški izpit je delal potem v Novem mestu pri mojstru Adamu. To je bilo okoli 1928. leta. Nato je imel v Črmošnjicah svojo delavnico. Imel je tudi po sedem pomočniko v. Zdaj se sam čudi svoji tedanji podjetnosti. Živel je med Kočevarji. Kar dobro se je dalo živeti z njimi. Toda to je trajalo le do 1938. Tedaj je Kočevarje obsedel Hitler in so začeli vzdigovati greben. Slovence so strastno zasovražili. Leta 1941 so odšli v Hitlerjevo obljubljeno deželo. Zdaj se nekateri od njih vračajo iz Amerike na obisk v nekdanje svoje kraje, seveda z vse drugačnimi občutki kot nekoč. „Kaj jim jaz morem," pravi Rauh hudomušno, „če je Hitlerjeva obljubljena dežela propadla!" Pod Italijani je bil tudi Rauh deležen internacije. Okusil je vse strahote taboriščnega življenja na Rabu. Nikoli ni v svojem življenju prestal tolikšne vročine kakor tam. ..Nikamor drugam se nisi mo gel zateči kot v šotor, tam pa je bilo še strašneje. Toda o vsem tem in drugem trpljenju ima lahko pravo predstavo samo tisti, kdor je to doživel." pravi Rauh, ..popisati pa se to ne da." Ko sem srkal dobro Rauhovo slivovko -lanska vinska letina je bila zelo slaba in vina nima več — mi je povedal še marsikaj. Dobro je na primer poznal Kuralta iz Volavč, najstarejšega človeka na Dolenjskem po vojni. Bil je varčen Gorenjec in svojevrsten mož; pri šestindevetdese-tih letih je bil še pri polnih moških močeh! To je Rauh slišal iz zanesljivega vira. Bral pa je nekje, da ohrani to lastnost do take starosti samo dva odstotka moških. Nič čudnega torej, če je Kuralt učakal sto dve leti in čez. Tako sva o tem in onem modrovala z Rauhom v njegovi prijazni zidanici, ki nosi na stropnem tramu vtisnjeno častitljivo letnico 1851, ko se je septembrsko sonce sprehajalo nad Belo krajino in ko je bil dan, kakor bi rekel pisatelj Kosmač, kot iz čistega srebra ulit... ELER prvih sedem let življenja prebila v zelo skromnih razmerah. Oče je umrl, mati pa je s štirimi otroki ostala na krpi zemlje, kjer ni bilo toliko, da bi živeli, ne tako malo, da bi umrli. Anica je bila stara slabih sedem let, ko se je otroški svet pred njo zrušil. ..Vedela sem, da je vojna. Spominjam se dobro, da je neki vaški odbornik lepega dne prišel v hišo in rekel, naj hitro bežimo na planino, češ da se bliža velika vojska in da bodo vse poklali. Na hitro smo odvezali živino in bežali z mamo v gozd. Pa se ni nič zgodilo. Zbiralo se je veliko ljudi in nekdo je rekel, da nevarnosti še ni in da naj gremo kar lepo domov. Šli smo. Nekega dne smo otroci kot običajno stikali po vasi, ko so se zaslišati kriki: .Bežite, ustaši in Nemci gredo!' Z bratom, ki živi zdaj v Črnomlju, sva bila slučajno skupaj, in ker so vsi tekli, sva tudi midva bežala proti gozdu. Kar naenkrat je bilo vse črno ljudi in vsi so tekli, midva pa za njimi. Bili smo že na planini, ko sva se zavedela, da mame in ostalih dveh bratov ni, da sva sama med tujimi ljudmi Takrat so že padale bombe. Avioni so se ko t kragulji spuščali nad nas in nas kosili. Z bratom sva se držala skupaj, bežala, kamor so bežali drugi, se metala na tla, kadar so se drugi. Spotikali smo se po skalah, po grmovju in ob mrliče... Živo mi je v spominu, da sva kar naprej jokala. Otroški kriki so se razlegali od vsepovsod. Jokala sva od strahu, jokala, ker ni bilo mame, ker sva bila lačna in bosa, zbegana in utrujena. Enkrat smo šli v to, drugič v ono smer. Ko sem nekoč od utrujenosti ponoči zaspala na prostem in sem se prebudila, sta bila obme naslonjena dva mrtva moška, jaz pa sem bila vsa krvava Spominjam se, da sem videla neko mater, kako je kot iz uma lezla navkreber in s prsti grebla po zemlji, da bi hitreje prišla naprej, in da ji je iz malhe na hrbtu bingljala glava mrtvega otroka Ona sploh ni vedela, da so ji medtem otročička ubili. Noben film, kolikor sem jih videla o teh bitkah, ni izpričal strahot, kakršne so se v resnici dogajala" Tekstorjeva je zdaj zaposlena v novomeški bolnišnici kot vratarica. Petintrideset let je minilo odtlej, pa si ne more pomagati, da je ne zalijejo solze, kadar se spomni na Kozaro. „Po vseh prestanih strahotah sva si želela samo ‘ k mami, ki je bila za nas otroke zelo dobra. Čeprav smo živeli v revščini, smo se imeli radi in spomin na dom je ostal lep. Drugi šok sva z bratcem doživela, ko smo iz gozda zagledali domačo vas. Tudi naša hiša je bila požgana Tu in tam je izpod ruševin pogledal kakšen starček. Od takih smo izvedeli, da so mamo ubili. Ko so vsi drugi bežali, naju je mama klicala in iskala, medtem pa so že prišli ustaši in jo nataknili na bajonet Ker se je eden tanjenih partizanov zavlekel v našo hišo, so jo zažgali. Eden od bratov, ki je z mamo ostal v vasi. je bil v mlinu in je bil že kurir za partizane. Dobili so ga in živega mučili, nato pa vrgli v prepad. Drugega bratca so imeli v ječi, a je ostal živ. Ta ja edini ostal doma, blizu domače vasi, ne pa prav tam, kjer smo živeli. Tudi jaz ne morem tja, so preveč boleči spomini." Tekstorjeva in njen bratec sta bila potem med otroki brez staršev, ki so jih takoj po osvoboditvi pobirali po vaseh in jih pripeljali v Slovenijo. „Vse polno otrok nas je bilo na vlaku. Bili ' smo v živinskih vagonih, ko smo nekega zimskega dne prišli v Metliko na postaja Vem, da je bil sneg, ker sem z bosimi nogami stopila na tla, pa me je pri priči zazeblo. Z bratom so naju hoteli ločiti, da bi šel vsak v svoj kraj, pa sva tako jokala in se tako držala sk upaj, da so nama ustregli. Oba sva šla v Maline: jaz k Mariji Ivanjšek, on k Žiogarjevim. Nič nisva razumela slovensko in jaz sem noč in dan jokala. Mene so komaj spravili pokonci, ker sem bila čisto izčrpana od vsega hudega. Tudi v Malinah je bila po vojni revščina, vendar so me oblekli in obuli pa nahranili Seveda pa smo morali tudi otroci krepko delati. Venomer so me tolažili, ker so mi na pa£ lile solze, kasneje, ko sem hodila v šolo na Lužo. in doma ob večerih." Grozote, ki so se zarisale v otroško dušo, so bile kot strup, ki je uničil otroško veselost. Po več letih življenja v Malinah je spet hotelo naključje, da se je Janjoševi Anici (tako se je prej pisala) odprla pot v mesta „Danica Modiceva, ki je bila takrat upravnica bolnišnice, je prišla v našo hišo na ohcet. izvedela zame in za vse, kar sem doživela, pa me je vzela v služba Več let sem v bolnišnici samo pometala stopnice, potem sem bila šest tet perica Takrat smo vse bolniško perilo in obveze prali na roke... Končno sem prišla na oddelek in zadnja tri leta sem vratarica. Tudi ta služba je naporna." Tekstorjeva bo vse življenje nosila s seboj podobe s Kozare. Ne le v mislih, poznajo se ji tudi pri zdravju. Živčna je in zagrenjena Na srečo imam moža, ki me glede tega razume. Najbolj pa trpim zato, ker je sin po meni podedoval živčnost in razdražljivost in ima zato kar naprej težave. Dober je ko kruh, ampak če mu kdo kaj žalega reče, takoj udari... Vem, da sem jaz kriva za to lastnost, pa ne morem pomagati. Nihče noče tega razumeti Nikdar tudi nisem bila deležna nobenih borčevskih ali drugih ugodnosti zaradi vsega, kar sem prestala." RiABAČER Mraz me je spreletel v sicer toplem septembrskem dopoldnevu, ko sem iz ust Tekstorjeve Anice slišala besede: „Kakor se danes neverjetno sl>ši, je živa resnica, da sem dajala v izsušena usta tudi listje, pomešano s toplo človeško krvjo ..." Še večkrat mi je to ponovila, ker se ji spomini na strahotne otroške doživljaje med bitko na Kozari še danes pojavljajo kot mora v sanjah. Še danes se ob teh spominih sama zgrozi. Rojena v majhni bosanski vasi Kriva Rijeka pod Dubico, je MODROST S SMOČKEGORE PRIČA KRVAVE KOZARE silili' llf : A :■ ’ ,*.* . ■ ' pSš 4: ■'' Silil Trt - ' "S . > \ i isedanje zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju od 1. do 3. oktobra 1943 (Risba: B. Jakac 1943) Pri nobenem drugem narodu v okupirani Evropi se ni sredi vojne zbralo na zasedanju tako veliko število demokratično izvoljenih zastopnikov delovnega ljudstva kot na Zboru odposlancev slovenskega naroda, k i je bil od 1. do 3. oktobra v Kočevju. Volitve odposlancev so bile kmalu po kapitulaciji Italije, in sicer od 20. do 25. septembra. Razpisal jih je izvršni odbor OF 11. septembra 1943. Volitve so bile javne, volilno pravico pa so imeli moški in ženske, ki so dopolnili 17 let. Na zboru so se prvič zbrali odposlanci vsega slovenskega naroda, se pravi razen iz takrat pravkar razpadle italijansko organizirane „Ljubljanske province" in Gorenjske ter Štajerske tudi odposlanci tistih Slovencev, ki še nikoli niso živeli v združeni Sloveniji, se pravi Primorske in Koroške. Na zboru je prvi poročal odposlancem o delu izvršnega odbora OF njegov predsednik Josip Vidmar, ki je poudaril, da je doslej Izvršni odbor OF dve leti in pol osvobodilnega boja sam, na svojo odgovornost, opravljal vse delo, in med drugim dejal: „Vendar ves čas, odkar smo se ustanovili, si želimo stopiti pred zbor, ki bi resnično predstavljal ves slovenski narod, da bi mu odkrito in brez pridržkov položili račune in sprejeli njegovo sodbo, potrditev ali obsodbo." Na zboru je bilo prisotnih 572 odposlancev in še delegacija AVNOJ, delegacija Vrhovnega štaba NOV in POJ, major Jones kot predstavnik britanske vojske, delegacija CK KPJ, delegacija ZAVNOH, delegacija Glavnega štaba NOV in POH in delegacija Glavnega štaba NOV in POS. Ko je Boris Kidrič nekaj dni po zboru pisal o njem v Slovenskem poročevalcu, je med drugim poudaril, da je preko Zbora odposlancev spregovorilo samo slovensko ljudstvo, sam slovenski narod. Zbor se je odločil za nadaljnjo borbo ne glede na žrtve, ker le boj lahko reši slovenski narod pred poginom. Enodušno je obsodil belo in plavo gardo. Izrekel se je tudi za novo, demokratično, na narodni enakopravnosti temelječo Jugoslavijo. Zdaj pa prisluhnimo še udeležencem Zbora, ki so tri noči razpravljali in odločali v takratnem Sokolskem domu, kako se spominjajo dogodkov pred Zborom, med zasedanjem in po njem ter kaj pravijo o uresničevanju misli danes. Vzdušje na zboru je bilo izredno, lepo, revolucionarno. Besede odkrite, preproste, o priključitvi Primorske, o delavcih, kmetih, vojski, beli in plavi gardi, oskrbi partizanske vojske, enotnosti naših narodov. Vsi smo zaupali v zmago. Hoteli smo oblast delovnih ljudi. Verjeli smo v pravičnost našega boja. Cilji zbora zmagujejo in morajo zmagati. Revolucija traja še danes. Nekateri hočejo namreč dosežke zlorabljati. Delovni ljudje morajo biti sami zainteresirani za preporod in vsak posameznik mora tudi danes sodelovati pri njem. Vedeti pa moramo tudi, da ni vse le materialno bogastvo, ampak da je potreben hkrati tudi duhovni preporod človeka." NOVA MOC ZA BOJ Tilka Kovačevič je prisostvovala Kočevskemu zboru kot gost. Takrat je bila sekretarka okrožnega komiteja SKOJ Kočevje. Na zb oru je bila vse tri noči, glasovala pa ni, ker ni bila odposlanka. SVET SMO PREOBRAČALI „Takrat smo bili mladi. Na hitro smo hoteli preobrniti svet na boljše," se spominja tistih dni odposlanec Vinko Drobnič iz Sodražice. „Pri nas smo že leta 1941 v vseh vaseh tajno izvolili vaške odbore OF. Javno je prevzel v Sodražici oblast odbor OF po osvoboditvi Sodražice 25. maja 1942. Če se ne motim, sem bil kot predstavnik OF na treh ali štirih volitvah odposlancev Kočevskega zbora, in sicer skupaj z dr. Metodom Mikužem. Ljudje so se zbrali na prostem ali v dvorani. Kandidate je predlagala OF ali pa kar .volilci sami. Izvoljen je bil, kdor je dobil več glasov. Mislim, da smo že takrat imeli delegatski sistem, saj smo ljudje volili odposlance, ti pa nato na Kočevskem zboru SNOO, delegacijo za AVNOJ in druge organe. i DVAJSET LET KASNEJE — Na fotografiji je del odposlancev, ki so se oktobra 1963 udeležili proslave 20-letnice Kočevskega zbora. Spredaj, desno od punčke, sedi Ivačičeva mama z Gore, desno od nje Šetinc iz Novega mesta. Na fotografiji je še mnogo odposlancev iz Novega mesta in okolice: Zemljan—Drejče, Gačnik, Erno Šali, Ferličeva in drugi. (Foto: Jože Primc) KO NAROD Sl JE PISAL SODBO SAM Kočevskega zbora. Proti Kočevju smo krenili zgodaj zjutraj 1. oktobra, in to skozi Planino in kočevske gozdove. Spominjam se, da smo videli veliko orožja, ki so ga odvrgli italijanski vojaki po kapitulaciji; nekateri naši tovariši so kaj uporabnega pobrali in vzeli s seboj. Ustavili smo se v Livoldu, kjer smo počakali do noči, ko se je začelo zasedanje." Tako kot za vse prisotne je bil tudi za Firovo ta zbor veličastno doživetje. „Že velika dvorana Šeškovega doma, polna ljudi, je name naredila velik vtis; tudi če kdo ne bi vedel, kaj se tam dogaja, bi moralo samo vzdušje nanj narediti izjemen vtis. In potem nastopi in govori naših vodilnih ljudi! Tu sem res spoznala, da smo ženske prav v NOB dobile vse svoje pravice. To so mi potrdili tudi govori Angelce Ocepkove, ki je govorila v imenu žensk delavk, Mare Osolnikove, ki je dobro poznala težave kmečkih žensk, in drugih govornic. Prav tako mi je živo v spominu nastop Ivančičeve mame." VELIKO DEJANJE V Tribučah, ki so takrat spadale v gradaški rajon, so za odposlanca za Kočevski zbor izvolili Janeza Jankoviča. „lz celega rajona nas je šlo na pot kakih petnajst Zbrali smo se v Gradcu, od tam pa 2. oktobra pred 35 leti krenili z vozovi do Koprivnika, kjer nas je čakal tovornjak in nas odpeljal v Kočevje. Nastanili so nas v šoli v Livoldu," se spominja Jankovič, danes upokojenec, ki še vedno živi v Tribučah. S poti se spominja še to, da jih je preletel nemški avion, vendar so se pravočasno poskrili v hosto, tako da jih ni opazil in so lahko varno nadaljevali. „Živo se spominjam Kidriča, Kardelja, Vidmarja, zastopnikov iz drugih republik. Dvorana je bila lepo okrašena, polna ljudi iz vseh koncev v glavni ulici so iz zvočnika donela zmagoslavna poročjla londonskega radia o velikih uspehih zavezniške Rdeče armade. Na ulicah so stali ogromni oklopni avtomobili, mimo nas pa so elegantno in tiho brneli osebni avtomobili, ki so prevažali goste ter naše politične in vojaške voditelje. Nepozabno doživetje na zboru so bili za mnoge izmed nas trenutki, ko je med pozdravnimi govori spregovorila tudi odposlanka, stara kmečka ženica, Ivančičeva mama. Povedala je, da je v prvi svetovni vojni izgubila moža, ki se je moral boriti za tuje interese, v narodnoosvobodil-nem boju pa je v enem dnevu izgubila štiri sinove- ...... , ■ ....... . , 1 ' ' - ,■ -l ' ... r ^ , ’ • “igl . „Najbolj mi je ostalo v spominu neverjetno lepo, tovariško in borbeno vzdušje. Vsi smo bili pripravljeni na nadaljnje žrtve. Obsodili smo izdajalce in okupatorje. Zbor nafti je dal nove volje za nadaljnji vsestranski boj. Na zboru je bilo dano priznanje dotedanjemu delu O F in sprejete smernice za naprej. Še posebno so mi šle do srca besede Ivančičeve mame, ki je govorila o zločinih okupatorjev nad njenimi štirimi sinovi in dejala, da za svobodo domovine ni nobena žrtev prevelika." ZA PRAVICE ŽENSK V Metliki so bile v takratnem Sokolskem domu 25. septembra 1943 volitve odposlancev za Kočevski zbor. Mesto Metlika je izvolilo na ta zbor pet odposlancev, med njimi je bila Regina Fir, ki živi danes kot upokojenka v Metliki. „Zame je bila to velika čast, saj je bilo pri nas veliko aktivistov in sposobnih ljudi," pravi Regina Fir. „Seveda smo se zavedali pomembnosti . Slovenije. Še posebno toplo smo pozdravili odposlance iz Primorske, ki se je ravno takrat priključila Sloveniji; v spominu mi je ostal France Bevk, eden od primorskih odposlancev." Danes Jankovič pravi, da so sklepe Kočevskega zbora uresničili. „Kar smo tam sklenili in sprejeli, to smo kasneje tudi naredili; seveda pa je šla naša pot še naprej, vendar sem prepričan, da tudi naša kasnejša dejanja in naša„ usmeritev izhajajo iz sklepov Kočevskega zbora. Res, ta zbor je bilo veliko in potrebno dejanje slovenskega naroda." NEPOZABNI TRENUTKI FRANC DRAGAN iz Krškega je takrat, ko so ga izvolili v Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda, živel še v rojstni vasi Mladje na Gorjancih. „Komaj smo bili izvoljeni, smo morali že peš na pot," se spominja. ,,Zaradi varnosti nas niso obvestili, kje bo zbor. Naš vodnik iz novomeškega območja nas je 1. oktobra 1943 varno pripeljal na Dvor ob Krki. Tam so bili že zbrani odposlanci iz raznih strani Slovenije. Naložili so nas na kamione, ki so jih zaplenili Italijanom, in nas od peljali v Kočevje. Danes je težko popisati občutke, ki so me navdajali ob prihodu. Bilo je ponoči,.z okna hiše .Razumeli boste,' je rekla, ,bol matere, ki je morala žrtvovati na oltar domovine tako žrtev-Toda zavedam se/ je nadaljevala, ,da za domovino ni nobena žrtev prevelika.' Dvorano je ob teh besedah prevzelo navdušenje nad njenim pogumom in ganotje nad njo veliko bolečino. Enodušno in spontano smo jo izvolili v častno predsedstvo našega zbora. Po gumna odposlanka, mati in borka se je tako pridružila predstavnikom in gostom na odru." VELIČASTEN DOGODEK „V Kočevski zbor sem bil izvoljen v domačem kraju Podgradu, kjer so me ljudje dobro poznali* saj sem bil med drugim prvi sekretar terenskega odbora v tem kraju. Volitve sva pripravljala s Perkom-Vencljem, sekretarjem gorjanskega pod' okrožja," se spominja Jože Klobčar, gozdar i° občinski upokojenec z Ragovske 21 v Novem mestu. Izvoljeni so se 1. oktobra 1943 zbrali na javki v gostilni Jožeta Matka v Gotni vasi. Z lojtrskirh vozom so se odpeljali proti Dvoru, zbirnemu mestu odposlancev iz raznih krajev. „Med udel®' ženci, ki so prišli iz Ljubljane, sem takoj spoznal Franca Kimovca—Žigo, ki je včasih učiteljeval na Podgradu." Na Dvoru smo sedlina tovornjak in s® odpeljali, ne da bi vedeli, da je končna postaja® Kočevju. „Z zbora so mi najbolj ostale v spominu goreče in odločne besede Borisa Kidriča. Zahte' val je, da je potrebno nemudoma odpreti drug0 fronto. V dvorani smo tedaj začeli skandirati'^ Hočemo drugo fronto! Hočemo drugo fronto Major Jones, predstavnik zaveznikov, je sprv® mrščil čelo, nato pa se je tudi on predal vrtincu navdušenja." Klobčar priznava, da takratni doumel, za kaj je šlo. „Šele kasneje sem presodil, da srho odposlanci rojevali novo slovensko državo. Zares* veličasten dogodek!" m i Namestnica politkomisarja XII. brigade L jdmila Saje—Maruša z brigadnima kurirčkoma v Zabukovju pri Trebelnem v začetku 1944. leta. (Foto: N. Vidmar) SPOMINI NA BOJNO POT DVANAJSTE piše: VID JERIC Kapitulacija Italije in razsulo njene vojske na Slovenskem, ni presenetilo narodnoosvobodilnega gibanja. Osrednje slovensko narodnoosvobodilno vodstvo se je ^stransko in z vso vnemo pripravljalo na ta dogodek 01:1 padca Mussolinijevega fašizma v Italiji. Zato je takoj Po tem dogodku pohitelo z zbiranjem svojih brigad na D°lenjskem v tako imenovani Ljubljanski pokrajini. Ta ukrep je bil nujen predvsem zato, da bi naša vojska Učakala z najboljšimi enotami kapitulacijo italijanske ^°jske ter jo v najkrajšem času razorožila. Zato je iz primorske prišla Gradnikova in iz Gorenjske Prešernova brigada. Poleg tega je iz Štajerske prišla tudi Šlandrova brigada. S prihodom teh enot narodnoosvobodilne vojske na Dolenjsko so bile skoncentrirane vse slovenske brigade, ker so medtem že operirale tudi Tomšičeva, Gubčeva, Cankarjeva in Šercerjeva bridaga na Dolenjcem. Italija je podpisala kapitulacijo 8. septembra 1943. Že Jfcto noč so vse enote pohitele po nalogu Glavnega štaba ^Ov in po Slovenije v smeri določenih postojank z glogom, da razorožijo okupatorsko vojsko. Večina , 8lkov narodnoosvobodilne vojske je že v zgodnjih Jutranjih urah 9. 9. 1943 trkala na vrata okupatorskih °Porišč in zahtevala od njihovih vodstev brezpogojno Vtfaio. Italijanski poveljniki niso imeli veliko časa prebijati. Po krajšem pregovarjanju je večina sovražnih Postojank odločila, da izroči našim enotam vse orožje, ^strelivo in vojaško opremo. 2 razorožitvijo italijanske vojske na Slovenskem je po večini razpadla tudi izdajalska belogardistična vojska "Legija smrti", ki je dotlej hlapčevala sovražniku in se bojevala proti partizanom in narodnoosvobodilnemu 3'banju. Večina njihovih pripadnikov je prestopila v Partizansko vojsko, ostali pa so se zatekli v razna oporiSča z namero, da se dalje bojujejo proti naši vojski "J Pričakajo zahodne zaveznike ter izdajalsko kraljevsko Vado in njihovega vojskovodjo Dražo Mihajloviča. Ker je ''aSa vojska naglo ukrepala in zato niso imeli časa za Pripravo odpora, so se morali spoprijeti z našimi ?°taml, takoj ko so se zatekli v izbrana oporišča. . ovenska narodnoosvobodilna vojska je po trdovratnem večdnevnem boju zlomila jedro slovenskega belogar-'*ma v Grčaricah in na Turjaku. Vse ostalo, kar se ni ali prestopilo v naše enote, je pohitelo v Ljubljano zaščito nemškega vojaštva. S tem je bil razbit ®rofašizem s svojo vojsko na Dolenjskem. Ljubljanska 7°krajina je bila razen Ljubljane svobodna in zasedena narodnoosvobodilne vojske. °b izgubi Italijanov iz vrst zavezništva je tudi Nemce samega Hitlerja močno presentilo, ker so morali hitro apati. Nemci pa kljub temu niso mogli preprečiti, da 6 bi utrpeli večje škode. Želeli so namreč, da bi še pred ^a*sulom italijanske vojske zasedli njihova ozemlja, a jim 1 uspelo. Prav tako je bila v tem času vsa Primorska v J^ahu narodnoosvobodilnega gibanja. Pri tem so se na ^ območjih odprle velike možnosti za ustanavljanje °vih velikih enot naše vojske. Porajati so se začele nove enote, brigade in divizije. . al<0i po razorožitvi Italijanov so se ustanovile VII., IX. »J- brigada, ki so skupaj tvorile XVIII. divizijo NOV in ^ Judi na Primorskem se je ustanovilo več novih enot, r'9ad in divizij. V XV. diviziji so se ustanovile še XII., ^ *■ in XV. brigada in v XIV. diviziji XIII. brigada. Vse ^tale udarne brigade, ki so bile ustanovljene že prej, so Povečale in okrepile z orožjem. Brigade so bile tne, saj so štele od 1500 do 2500 ljudi. kako je nastala brigada Za^ arflivu in v originalnih dokumentih, ki jih hrani Sl ovinski institut za proučevanje delavskega gibanja (J?Venije, se ime XII. slovenske narodnoosvobodilne Nn[ne brigade prvič pojavi v poročilu Glavnega štaba 'n PO Slovenije, pisanem Vrhovnemu štabu NOV in , Jugoslavije 22. IX. 1943. V.tem poročilu piše v 5. j c*i takole: „V XV. diviziji nameravamo ustanoviti še j l 0 novo brigado." Tukaj se nič ne omenja naziv div^?6' Medtem ko 7. točka, kjer se navaja sestav XV. j že pravi takole: „XV. divizija je sestavljena iz 1^' brigade ,,Matija Gubec", V. brigade „!van Cankar" .XII. brigade. Če malo bolj analiziramo gornje ten - Pric|emo do sklepa, da je morala biti brigada Ql ai že ustanovljena. Prav govoto, da takrat ni bila v ; C^nem štabu šele zamisel o ustanovitvi XII. brigade. t(J . 1 bilo tako, potem je ne bi mogli že imenovati in ' ne obveščati nadrejenega vodstva, da je XV. divizija j piljena iz teh enot 0|eg tega je že 19. septembra odšlo iz Mokronoga : j. starih borcev in starešin kot VI. brigada „Slavko „ nder" pod vodstvom komandanta brigade Janka — Simona in politkomisarja brigade Mitja ^ 'čiča — Cirila. Omenjeni tovariši so se iz Mokronoga I C'iali s kamioni do samostana v Stični. O tem govori l6ta 'V- operativne cone v poročilu od 22. IX. 1943 ■•Sl tal kar dve cesti, ki sta vodili iz nemškega zasedenega področja na osvobojeno ozemlje. Glavna cesta je bila Sevnica—Tržišče, pa tista, ki vodi iz doline Save skozi Šentjanž v Krmelj in dalje proti Mokronogu. Da bi bataljon uspešno izvršil svojo nalogo, je svoje čete razporedil od vasi Telče do vključno Krmelja. Najvažnejše točke v bataljonskem razporedu so bile prav gotovo Malkovec, Tržišče in zahodni predel Krmelja z rudnikom vred. Bataljonu sta poveljevala komandant Jože Logar—Slovan in politkomisar Ivan Strnad. Zanimivo akcijo je izvedla tudi 2. četa V. bataljona konec septembra — vodila sta jo Vid Jerič in Tone Gorenc — Jesen — na nekdanjem italijanskem pohodu v Krmelju. Ta enota je namreč pred očmi Nemcev, ki so gledali iz daljave nekaj deset metrov od prehoda celo svečanost dviganja zastave na visoki drog, na katerem je do kapitulacije Italije visela italijanska fašistična zastava. Nemci niso smeli ničesar ukreniti, ker so se bali, da bi naša enota takoj nastopila. Naša zastava je potem več dni visela na omenjenem drogu. Tudi Nemci si je niso upali sneti, ker so vedeli, da jo naši oddelki stražijo. PRIPRAVA SOVRA2NIKA| Sovražnik ni bil pripravljen na tako močno ofenzivo NOV. Njegove postojanke na terenu med mejno črto in reko Savo so bile dokaj šibke. Štele so od nekaj deset pa do sto vojakov. V postojankah je bilo moštvo zelo pisano. Nekaj je bilo Nemoev, belogardistov in plavogar-distovter Kočevarjev. Tudi vermanov ni manjkalo. Torej zelo pisana druščina, ki sovražniku ni dajala posebne nade za uspešno borbo. Tega so se Nemci sami prav gotovo zavedali, zato jih niso radi pošiljali v boj proti našim enotam. Utrjene postojanke so bile nekje bolj močne, nekje manj. Bolj je bil sovražnik utrjen v Šentjanžu, a precej slabše bunkerje je imel v Brezjah in Boštanju. V dolini Save so imeli Nemci po levem bregu ob železnici zelo gosto razporejene postojanke, ki so imele nalogo čuvati železniško progo, ki je bila zanje nadvse pomembna prometna žila. Predobro so se zavedali, da te prometne zveze ne smejo izpustiti iz rok. Ker so se tedaj tudi naše enote organizacijsko utrjevale in bojno urile, tudi niso kazale preveč aktivnosti proti sovražniku. Torej je pasivnost dobro prišla enemu kakor drugemu. To pa ni trajalo dolgo, že ob prvi tretjini oktobra so naše enote dobile novo nalogo.’ Mejna črta med Italijo in Nemčijo je bila močno minirana, ki so jo naši inženerijski oddelki močno poškodovali in je Nemci niso mogli sproti popravljati. Tudi žična ograja ni mogla izdržati. Tudi to so naši oddelki skoraj povsem uničili. Tako mejna črta skoraj ni več pomenila ovire med tem predelom. To je zelo prav prišlo enotam XV. divizije ob začetku ofenzive proti nemškim postojankam med mejo in Savo. PRIPRAVE XV. DIVIZIJE ZA OFENZIVO Obrambna cona XV. divizije je bila zelo široka. Tudi v sodobnih armadah so najbolj kompletne divizije redko kdaj dobivale tako široke cone. Od hrvaško-slovenske meje do Metnaja je po fronti nekaj nad 80 km. To je prav gotovo več kot preveč za eno divizijo. Res je, da je bila tedaj tudi XV. divizija opremljena skoraj tako, kot so bile opremljene divizije sodobnih armad. Poleg treh pehotnih brigad je imela še dva diviziona topništva in nekaj tankovskih oddelkov. Tudi ostali rodovi vojske so bili že močno razviti Inženerijski oddelki in oddelki za zveze so že tedaj izvajali nadvse pomembno nalogo. Skratka, divizija je bila oblikovana povsem tako, kot so bile oblikovane divizije sodobnih armad. Zato se že tedaj srečujemo z bojnimi akcijami, ki so bile izvedene po načelih vojskovanja sodobnih armad. Ker je bilo naših moči premalo za odločilen naskok proti Savi, je v sestavo divizije prišla še XIV. brigada. Prav tako je v pripravljalnemu odboru IV. brigada i ..Matija Gubec" napadla ob podpori XIII. proletarske hrvatske brigade ustaško postojanko Stojdrago. Ta postojanka je padla in to je pomagalo, da je štab divizije lahko glavne moči Gubčeve brigade usmeril v napad na Kostanjevico. S tem se je frontna črta občutno skrajšala, kar je pomagalo, da sta se lahko I. in III. bataljon premestila od Kostanjevice v sestav glavnine brigade. In ker je XIV. železničarska brigada prišla na položaje v Škocjanu in Zburah za delovanje v smeri Bučke, se je lahko umaknil tudi IV. bataljon XII. brigade na nove položaje, v sestav glavnine brigade. S tem se je cela XII. brigada skoncentrirala na manjši prostor in pripravila ofenzivo. Teren med mejno črto in Savo je bil popolnoma izseljen že pozimi 1941-1942. Na tem prostoru so potem Nemci naselili Kočevarje, ki so jim za nagrado zvesto služili. V coni napada divizije je večina terena gozdnate površine, ki je za našo vojsko posebno dragocena, saj so oddelki v dnevnih akcijah izrabili gozdove za prikrito približevanje sovražnim postojankam. Desno-krilni del cone je bil pred Gubčevo brigado popolnoma raven, ker jo je predstavljalo zvečine Krško polje. Zato tudi na tem delu ni bilo pričakovati pomembnejših uspehov. Povrhu tega so bili Nemci ravno tukaj najmočnejši. Nekaj dni pred pričetkom ofenzive je bilo po enotah XV. divizije izredno živahno, ker so se z vso vnemo pripravljale za ofenzivni sunek proti Savi. Divizijsko cono so razdelili na štiri brigadne rajone. Rajon od hrvaške meje do Zameškega je bil dodeljen Gubčevi brigadi. Na tem delu je bila najvažnejša sovražna postojanka Kostanjevica na Krki, ki jo je morala brigada zavzeti v prvem naletu. Proti Bučki in Raki je dobila nalogo, da naskakuje, XIV. železničarska brigada. Le-ta je morala v prvem sunku zavezti Bučko, potem nadaljevati z napadi na Rako in v smeri Krškega. XII. brigada je imela nalogo, da iz prostora Krmelj) Gabrijele in Cirnik napade v dveh osnovnih smereh: po dolini reke Mirne v smeri Sevnice in iz Krmelja preko Šentjanža in Brunka v dolino Save. Na poti jo je čakalo več sovražnih postojank: Šentjanž, Brezje, Križ, Dobje, Boštanj in še nekaj manjših skupin Kočevarjev, ki so bili ugnezdeni po posameznih vaseh, kjer so varovali posestva in govedo, ki so ga zaplenili našim kmetom ob izselitvi. Iz ombočja Gabrovke in Brezovega je prodirala Cankarjeva brigada v smeri Dole—Radeče in Moravče— Litija. To brigado so čakale predvsem najtežje sovražne postojanke Dole, Kal, Goba, Šmartno pri Litiji in končno tudi Litija. Vse brigade so dobile za podporo potre- i -bno število topov in tankov. Tako so bile naše enote veliko močnejše od sovražnih in so bile sposobne, da v energičnem naletu obračunajo z nemškimi enotami na prostoru med mejo in Savo. Divizija je morala računati, da bodo Nemci zelo hitro in energično ukrepali, kakor hitro bodo začutili nevarnost za območje južno od Save. Medtem je li. bataljon pod poveljstvom Ivana Kosa— Petruške in politkomisarja Franca Turnerja— Kostje zasedel položaje od Krmelja do Okroga nad Šentrupertom. Razpored bataljona je bil po četnih skupinah, ker nasproti njegovih položajev tudi onkraj meje sovražnik ni imel postojank vse do doline Save, zato tudi ni bilo večjih spopadov. Le tu in tam so se srečevale patrulje in se malo obstreljevale. Izgub niso zabeležili, kar pomeni, da jih ni bilo. Ko so vse enote zavzele določene položaje, so vodilni kadri imeli polne roke dela. Hiteli so urejati in organizacijsko utrjevati oddelke. Tej nalogi je bilo potrebno posvetiti kar največ pozornosti, ker so bili borci mladi in še nedovolj izkušeni nižji starešine. Urjenje mladih borcev se je izvajalo načrtno in vzorno. PRIPRAVE NA KOČEVSKI ZBOR Medtem so bile po vsej Sloveniji priprave na Kočevski zbor odposlancev. V vsakem bataljonu so oddelki izvolili iz svojih vrst najbolj znane in borbene tovariše, ki so jih potem zastopali na zgodovinskem zboru ljudskih odposlancev. Svoje predstavnike so oddelki izbirali tako, da so prvo predlagali določene tovariše in jih potem potrdili z dviganjem rok. Tako so bili prvič izvoljeni resnični predstavniki slovenskega ljudstva na demokratičen način. Prvi bataljon sta zastopala Anton Kos— Čobo in Miha Gričar—Mile, drugega pa Boris Arnej-šek— Maks in Alfonz Kerenc—Tone. Tretji bataljon je zastopal Stanislav Naglič—Djoli, medtem ko sta četrti bataljon zastopala Janez Brleč in Dušan Rebolj, petega Silvo Banove—Leon in Vid Jerič, pretežne oddelke pa je zastopal na Kočevskem zboru Janez Ivanov-Rems. Ker je v navodilu Glavnega štaba NOV in POS, da zastopata vsak bataljon iz vojske po dva odposlanca, so iz brigade zastopali svoje borce polnoštevilno. Člani KP in SKOJ so se vsestransko pripravili, poleg izvajanja ostalih bojnih nalog, na sprejem najboljših tovarišev in borcev v svoje vrste. Mnogim so tisti časi še danes v živem spominu. Po vseh enotah je vladalo izredno razpoloženje in navdušenje. Vedno, če je bilo le malo časa, so se prepevale pesmi in harmonikarji so veselo igrali. Za utrujenost se ni nihče zmenil. Za sleherno akcijo je bilo vedno dovolj prostovoljcev. Tako lahko, kot je bilo za reševanje težav takrat, ni bilo nikoli dotlej. Le nekateri so se držali bolj postrani in so bili zamišljeni. To so bili predvsem tisti, ki so ob italijanskem razsulu prišli v partizansko vojsko, in še ti ne vsi, pač pa tisti, ki so prišli iz bele garde ali so bili izvlečeni iz skrivališč. Niso mogli razumeti veselja partizanov in pripovedovanja o dotedanjih bojih in zmagah. Še posebno jih je mučilo pripovedovanje o zahodnih zaveznikih. Čakali so le priložnosti, da bi jo spet lahko popihali v nasprotni tabor, k Nemcem. Naše borce vse to njihovo nerazpo-loženje in hladno spremljanje novic o razvoju dogodko^ na bojiščih ni ravno preveč vznemirilo. NEKAJ MANJŠIH AKCIJ Spočetka so bile akcije brigadnih oddelkov manjše, ker sovražnika iz strahu pred našimi oddelki ni bilo. Enote so postavljale zasede, pošiljale patrulje v okolico sovražnih postojank in občasno tudi napadle kakšno nemško postojanko. Take akcije so bile zelo poučne za mlade in še neizkušeno oddelke brigade. (Nadaljevanje v naslednji številki Priloge) OBVESTILO Cenjene stranke Mercatorjeve blagovnice v Trebnjem obveščamo, da bomo imeli od 1. oktobra 1978 dalje odprto trgovino vsak dan od 7. — 19. ure, razen ob sobotah, ko bo odprta od 7. — 12. ure. Priporočamo se za obisk, še posebej ob znižanju pohištvenih elementov in tekstilnih ostankov. Svetujemo Vam ekonomično rešitev! Pridite in prepričajte se sami. VAŠ MERCATOR V________________________________________________) --------------------------------------------------- • VAS ZARADI NEUREJENEGA OKOLJA VAŠEGA DOMA BOLI GLAVA? • STE POMISLILI NA PRIMERNO OKRASNO GRMIČEVJE? • BI RADI POLEPŠALI ZADNJE BIVALIŠČE SVOJIH DRAGIH? • BI RADI VRT, NASAD ALI PARK POSODOBILI S PRIJAZNO IN UDOBNO VRTNO GARNITURO? Se vam je ob prebiranju naše ponudbe utrnila ideja? Oglasite se na Gozdnem gospodarstvu v Novem mestu na Gubčevi 15 (telefon 068-21-065). Pričakujejo vas naši strokovnjaki s področja hortikulture. Vaše zamisli boste ob naši pestri ponudbi uresničili brez težav. GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO TOZD »GRADNJE« DE Urejanje okolja in stranski gozdni proizvodi v___________________________________________________ TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ" KRŠKO - TOZD PAPIR objavlja prosta dela in naloge za: 6 NK DELAVCEV V PROIZVODNJI PAPIRJA IN LESOVINE Pogoji: — lahko nedokončana osemletka; — ustrezno zdravstveno stanje za delo v treh izmenah; — odslužen vojaški rok Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najkasneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. ^ ------------------------------------------------------ --------------------------------------. N „2lTO", TOZD IMPERIAL Tovarna gumijevih bonbonov Cesta 4. julija 86 68270 KRŠKO Delavski svet razpisuje naslednja dela in naloge 1.) VODJA FINANCNO-GOSPODARSKE SLUŽBE 2.) VODJA IZMENE PROIZVODNJE Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod točko 1: — visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj, — višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj, — moralno-politične kvalitete, pod točko 2: — srednješolska strokovna izobrazba strojne smeri, — moralno-politične kvalitete, Kandidati pod točko 1. in 2. morajo izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — poznavanje organizacije podjetja ter ekonomike, — pravilen družbenopolitični odnos do socialistične revolucije in zavzetost za razvijanje samoupravnih odnosov ter pravilen odnos do dela in sodelavcev. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazih' o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po dnevu razpisa kadrovski službi „Žito" — TOZD Imperial Krško. O izbiri bodo prejeli kandidati pismeno obvestilo najkasneje v 30 dneh po preteku razpisnega roka v___________________________________________________________ / KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA KMETIJSKE ZADRUGE TREBNJE objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1.) POSLOVODJA v samopostrežni trgovini v Trebnjem 2.) TAJNIK samoupravnih organov in pravnih zadev 3.) ADMINISTRATOR 4.)TRGOVSKI POMOČNIK v samopostrežni trgovini v Trebnjem 5.) SNAŽILKA POGOJI: pod 1: VK trgovski delavec - poslovodska šola - 3 do 4 leta delovnih izkušenj pod 2: višja šola pravne smeri — 4 do 5 let delovnih izkušenj pod 3: administrativna šola — 2 leti delovnih izkušenj pod 4: KV trgovski delavec — poklicna šola - 3 leta delovnih izkušenj \ pod 5: osemletka osnovna šola - 3 mesece delovnih izkušenj Delo se za vsa razpisana dela združuje za nedoločen čas, vloge z dokazili pošljite na KZ Trebnje, Baragov trg 3. Rok razpisa: do zasedbe del in nalog Komisija za medsebojna razmerja DERATIZACIJA V OBČINI KRŠKO OBVESTILO O DERATIZACIJI (zastrupljanju podgan in miši) v občini KRŠKO Po odloku o obvezni splošni deratizaciji v občini KRŠKO (Sku pščinski Dolenjski list št 23/70 in 10/76) bo Zavod za socialno medicino in higieno opravil OBVEZNO DERATIZACIJO (nastavljanje zastrupljenih vab) na območju naselij KRŠKO, SENOVO. BRESTANICA, LESKOVEC, KOSTANJEVICA, PODBOČJE in RAKA v dneh od čez dan v moškem stila Vajeni smo bili, da so se prejšnja leta moški oblačili po žensko, zdaj bomo doživeli obratna Nova ženska moda je čez dan v izrazito moškem stilu, le na večer se ženska spet pokaže v frfotajočem in nežnem oblačilu. Modne zapovedi pa nikdar ne gre jemati stoodstotno in tudi v novih silhuetah, ki se nam zdaj ponuja, je moč najti za vsako postavo pravo zamisel. Velika izbira se nam ponuja zlasti pri kostimih, o katerih je tokrat beseda. Od povsem klasičnih kostimov za ženske z moškimi reverji in podloženimi rameni ter krilom z eno gubo ali s takim kostimom z ravnimi hlačami bomo lahko nosile karirast športni bluzon k enobarvnemu krilu ali pa je vzorčna kombinacija obratna. Bluzon ima navadno ruski ovratnik, žepe, pleten rob spodaj in pri rokavih. Krilo je športno, lahko z gubami, vendar ravno. Kravata pri tej zamisli ne bi smela manjkati. Povsem novi se bodo mlajšim zdeli do pasu segajoči jopiči, h katerim sodi zelo bogato krilo, na glavi pa majhna čepica in na nogah nizki škorenjci. Za žene z močnejšo postavo bo kot nalašč tričetrtinski plašč ravnega kroja, športno krojen in iz blaga, ki . ga nosimo na obe strani. Velik poudarek je letos na ramenih, ki so domala povsod tako ali drugače poudarjena, precej pa je tudi kimono krojev za rokave. Razen moških reverjev in ruskih ovratnikov (stoječi) je spet precej šal ovratnikov, ki segajo ponekod prav do pasu. Materiali za vsa ta oblačila pa imajo eno samo skupno modno lastnost: so mehki. Barvna paleta je dokaj bogata, osnovni toni pa so črna, bordo, temno modra, siva in kaki pa steklenično zelena, petrolejsko modra itd. R. B. govedina na žara To ni le rastlina vzpenjav-ka, ki se oprijemlje bodisi dreves ali pečin in skal, pač pa tudi zdravilna zel, znana že v starih časih. Bršljan ima veliko zračnih korenin, na svetlobi pa razvije tudi prave drevecne veje. Nižje stoječi listi so oglato peterokrpi, svetlobi izpostavljeni pa celorobi in srčaste oblike. Drobni zelenkasti cveti so zbrani v kobule na koncu vej, iz plodnice pa se razvije črna jagoda. Bršljan cvete od avgusta do oktobra, liste pa nabiramo spomladi. Bršljan uporabljamo kot zdravilo za žile in črevesje. V starih časih so rekli tudi: „Ako z vodo, v kateri si kuhal bršljanove liste, umivaš glavo, odstraniš vse kraste, uši in gnide." Sok iz svežih listov ali pa zmečkani sveži listi bršljana pomagajo pri polipih v nosu. Pri vodenici, zaprtem mehurju ali premočnem i*1 češčem mesečnem krvavenja ( rahitisu rabimo čaj iz 2 9r posušenih listov na skodelic® vode. Z vodo, v kateri so sf . kuhali bršljanovi listi pa um'- s vajo garje, kraste, opeklin«' t polipe v nosu, kurja očesa. , Tudi jagode ponekod star' ljudje uživajo proti zaprtja vendar to ni priporočljivo, k«r imajo v sebi veliko hederina* ta pa povzroča hudo driski ' Jože Končina bifa), zreven pa potrebujemo samo začimbe: sol, poper, malo gorčice. Meso na eni strani potolčemo, odstranimo mu vse žile in kožice, ga solimo in popramo ter po eni strani namažemo z gorčico. Zrezek na vročem žaru naglo opečemo. Ne sme se predolgo peči, sicer meso ne ostane sočno. Zraven ponudimo če- bulo, ajvar in za okras pe^e šilj, seveda tudi kos dobrefl^ najbolje domačega črn®^ kruha. Goveji zrezek na žaru lahko privoščite na izletu naravi namesto tradicional^, čevapčičev ali ražnjičev, SPV čete pa ga lahko tudi dot*3 ponvi ali na plošči." 2. oktobra do 13. oktobra 1978 Točna navodila in opozorila bodo objavljena na vidnem mestu v krajih, kjer bomo opravljali deratizacijo. Zavod za socialno medicino in higieno. Novo mesto. Mej vrti 5 — teL št 21—253 V_____________________________________________________________________ 9 Dandanes se veliko ljudi otepa preveč izdatne in kalorične hrane, zato bodo morda radi segli po receptu, ki ga je priporočil kvalificirani kuhar Jože Končina iz restavracije Hotela Kandija v Novem mestu. „Na osebo računamo 18 do 20 dkg govejega mesa (rost- vfiško Kranjec OCElnSIN Ne ravno pretirano založena kmetijska knjižnica je te dni postala bogatejša & za eno strokovno delo, za »Vinogradništvo/ izpod peresa dolenjskega avtorja Tita Doberška iz Novega mesta. Pisec je znan že po dveh uspešnih doslej napisanih knjigah, pa tudi kot poznavalec našega vinogradništva in kmetijski pospeševalec z bogatini izkušnjami. Knjigo je izdal republiški Zavod za šolstvo v sorazmerno veliki nakladi 3.000 izvodov in je pisana kot učbenik. Toda to ne zmanjšuje njenega splošnega pomena in uporabnosti, saj se knjigi pozna, da jo je pisal praktik, ki pozna, kako „diha" naše vinogradništvo in človek, ki živi od njega. Kljub šolskemu prikazu vinogradniških znanj - za kar je bilo uporabljenih nad 30 domačih in tujih strokovnih knjig je učbenik tudi praktično uporaben in lahko vinogradniku pomeni napotilo za vsakdanje delo. Odlika knjige je velika preglednost gradiva, k čemer je pripomogel tudi sodoben prelom, pa tudi mnoge skice ter barvni posnetki, ki pa (verjetno iz tehničnih razlogov) niso vedno na mestih, kjer je ustrezno besedilo. Kakorkoli: izid »Vinogradništva" je za kmetijsko stroko dogodek. Ker pa je naš vinogradnik pogosto slab kletar, bi želeli, da bi kdo napisal še praktično poljudno knjigo iz kletarstva, saj je nedolgo tega izišla knjiga dr. Šikovčeve kljub nasprotnim prizadevanjem ..preučena" za našega povprečnega vinogradnika. ' M. LEGAN oCe in sin S ponovno izdajo romanov ..Mladost v močvirju" in „Po-vest o dobrih ljudeh" je Mladinska knjiga že spomladi počastila sedemdesetletnico rojstva pisatelja Miška Kranjca, tik pred življenjskim jubilejem slednjega pa je pri Državni založbi Slovenije izšla Kranjčeva knjiga „Oče in sin". Njen podnaslov (Ro- man o Berdenih) je le simboličen, kajti gre za zbirko že prej objavljenih del (novele „Južni vetrovi", „Ženitev Matije Berdena" in „Matija Berden na izseljenskem pikniku" ter drama „Pot do zločina"), v katerih je pisatelj opisal kapitalistično pohlepnost v nerazvitem vaškem okolju. ..Berdenovstvo" označuje brezobzirno uničevanje lastne osebnosti v imenu moči, kot tako pa ima kali najbrž tudi v potrošniškem da-našnjiku. Zato dela, ki so (z izjemo novele o pikniku) nastala že pred desetletji, ostajajo izpovedno sveža, umetniško prepričljiva Taka pa> je domala vsa literatura velikega pisatelja, ki je doslej napisal že nad petdeset knjig. prebrali smo ANTOLOGIJA Pet let po izidu prve knjige ..Antologije svetovne književnosti" (ta je prinesla izbor orientalskih, antičnih in srednjeveških literarnih besedil) je Državna založba Slovenije pred kratkim izdala (z letnico 1977) še drugo, napovedana pa je tudi tretja knjiga. II mm m V pričujoče delo je urednik Janko Kos uvrstil leposlovna besedila, ki so nastala v času od začetka renesanse (14. stol.) do konca romantike (sredina 19. stol.). Po sodobnih literarno-kritičnih merilih veljajo v celoti ali samo v zaokroženem odlomku objavljeni teksti za dela nespornih klasičnih vrednot, z literarnozgodovinskega vidika pa je vrsta besedil značilna za posamezno dobo ali označuje slovstveni razvoj. Besedila najvidnejših literatov renesanse, baroka in klasicizma, razsvetljenstva, predro-mantike in romantike si sledijo po časovnem redu in zvrsteh, bralcu nudijo širok pregled nad slovstvenim dogajanjem med Petrarko in Heinejem, Boccac-ciom in Poejem ali Rabelaisom in Lermontovom. Besedila so poslovenili številni prevajalci, mnogo tekstov je tokrat prvič objavljenih v slovenščini, urednikove opombe pa dajejo temeljne podatke o nastanku, vsebini in prevodih posameznih del. ,.Antologijo svetovne književnosti" bo zaključila tretja knjiga, ki bo predstavila slovstvo realizma in naturalizma, dekadence in simbolizma 19. stol. pa dosežke modernih slovstvenih smeri in literaturo zdajšnjosti V celoti bo »Antologija ..." za slovenske potrebe nepogrešljiv zgodovinski in kritič-no-vrednostni vodič po svetovni književnosti. D. R. recenzija konec in nič Sredi lanskega visokega poletja umrli literarni zgodovinar in teoretik Dušan Pirjevec je bil Pred desetletjem glavni pobudnik za izdajanje zbirke ..Zname-nja" pri založbi Obzorja. Kot Urednik si je dolga leta prizadeval, da je zbirka kolikor toliko sproti zapolnjevala vrzel med revialnimi objavami in počasno založniško politiko. Literarna Pa tudi teoretična dela s področja slovstva in družboslovnih ved so pogosto naletela na nasprotujoče si odzive v javnosti. Javno preverjanje in dogra-levanje pa je bilo končno tudi njihov namen, saj je šlo največkrat za ti. avantgardne dosežke slovenske književnosti in pub-'icistike. . Prvotna učinkovitost zbirke Je sčasoma zbledela, kajti časovni razpon med nastankom in knjižno izdajo besedil je postajal čedalje večji. To je dokončno onemogočilo osnovno izhodišče zbirke, v kateri je izšlo nad petdeset knjig. Šestinpetdeseta (po besedah zdajšnjega javnega urednika „Znamenj" “• Šeliga najbrž sploh zadnja) Prinaša Pirjevčevi razpravi temeljev Pirjevčevih pogledov na značaj in možnost poezije ( s tem tudi umetnosti) v zdajšnjem svetu. Na kratko je moč reči le, da se je zanj poezija osvobodila mitoloških predsodkov in hotenj po čutnem spreminjanju sveta ter postala igra. S Pirjevčevimi besedami: „Poe-zija, ki je igra, ni odpiranje svetlih perspektiv, pa tudi zanikovanje prihodnosti ni, stvarem, ki jih imenuje, ne dodeljuje niti smisla, a tudi ne razkrinkava njihove nesmiselnosti, ne ugotavlja, če so resnične ali lažne, pravilne ali zgrešene, pa tudi nas ne uči, kako moramo z njimi ravnati." V najtesnejši zvezi s takim umevanjem poezije so Pirjevčeva dognanja o vprašanju naroda. Narod se osvobodi utemeljevanja z etničnimi določili in se začne samoutemeljevati kot volja do moči ljudske skupnosti. Vse etnično je tako prepuščeno ..človeku samemu in se kaže kot območje poezije in mišljenja". V času, ko moč tehnologije obvladuje svet, je torej konec s poezijo in narodom v staram pomenu. Okoli tega „konca" oz. „ni-ča" poezije in naroda, ki sicer še zmeraj sta, le da se utemeljujeta na drugačni ravni, je bil Pirjevec gotovo najbolj napačno razumljen Slovenec zadnjega desetletja. Da pa mu ni šlo za nikakršni dekadentni nihilizem, o tem se lahko prepriča vsak z branjem pričujočih razprav. DRAGO R USTJA • •• dušan pirjevec vprašanje o poeziji vprašanje naroda znamenja 'Vprašanje o poeziji" in „Vpra-nie naroda". Obe (in njuno ®°retično ozadje) dodobra pZnamo vsi, ki smo imeli pred etl Priložnost poslušati Pirjevca predavanja na oddelku za Prirnerjalno književnost na Ijub-lanski filozofski fakulteti, bili P3 sta tudi že objavljeni. Prva Pomladi 1969 v časniku Naši ^29ledi, druga pa poleti 1970 v viii Problemi. V temle zapisu je komaj Mogoče podati zgolj obrise OPERNE ZGODBE V zbirki „Kultura" je pri Mladinski knjigi izšlo delo „Operne zgodbe" (s odnaslo-vom Vodnik po domačem in tujem opernem svetu). Na več ko šeststo straneh je Smiljan Samec, ob pokojnem Niku Štritofu najpomembnejši oblikovalec slovenske pesniške besede na opernem oodročju, podal vsebinske značilnosti 333 opernih del 150 skladateljev. Knjiga je zasnovana na slovarski način in bralca seznani z domala vsemi pomembnejšimi deli iz domače in tuje operne zgodovine. Tako rekoč vsa predstavljena dela še dandanes prihajajo na operne odre širom po svetu, precejšnjo pozornost pa je Samec namenil slovanski operni literaturi. „uperne zgoaoe’ so zanimiv, dovolj izčrpen in lahko berljiv priročnik, po katerem najbrž ne bodo segli samo ljubitelji operne umetnosti. zgodovina Medtem ko z dokajšnjim zanimanjem čakamo na izdajo priročne knjige ..Zgodovina Slovencev", ki jo pripravlja Cankarjeva založba, je pri Državni založbi Slovenije že v tretje izšla prva knjiga „Zgodo-vine slovenskega naroda". To je uvodno delo v metodološko izčrpen in celovit pregled slovenske zgodovine v dvanajstih knjigah, od katerih mnoge še niso napisane. Bogo Grafenauer je v pričujoči knjigi opisal zgodovino slovenskega ozemlja in Slovencev od prazgodovine do začetka 9. stoletja. Posamezna poglavja podrobno razčlenjujejo gospodarski in družbeni razvoj tako prvotnih naseljencev kot Slovanov. Po naselitvi slednjih v Vzhodnih Alpah je Grafenauer prikazal njihovo razmerje do staroselcev, izčrpen pa je pregled nastanka slovenske kneževine Karantanije in združitve Slovencev pod frankovsko nadoblastjo, ki je s pokristjanjevanjem prinesla konec slovenske samostojnosti. Kultura ne živi od drobtin Štirinajst znanih slovenskih "kovnih umetnikov se je že Pred potekom prijavnega roka °dzvalo povabilu novomeške tovarne zdravil za sodelovanje njeni prvi slikarski koloniji, ki se bo začela 2. in končala 'L oktobra. Udeleženci bodo delali v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah, motive bodo izbirali po lastni presoji, nekoliko obvezujoča bo le tehnika, saj organizatorji želijo, da bi slikarji motive upodabljali v akvarelih in risbah. Kolonija bo skoraj na las podobna vsakoletnemu slikarskemu srečanju, ki ga pripravlja Novoteks, le da bo razstava ustvarjenih del takoj po koncu kolonije. „Za svojo slikarsko kolonijo, ki naj bi bila tradicionalna in vsakokrat v drugem kraju, se nismo odločili naključno in ne iz ljubosumnosti do Novoteksa," pravi Jožica Miklič, predsednica programskega sveta KUD Krka in članica izvršnega odbora republiške kulturne skupnosti. „Last-, na kolonija je ta hip morda le vrh naših prizadevanj na področju likovne dejavnosti, ki se ujema z dograditvijo hotelskih in drugih turističnih ter zdraviliških žmogljivosti v obojih toplicah. Zato bodo dela, nastala v tej koloniji, v prvi vrsti namenjena za opremo zdraviliških objektov. Kajpak bodo tudi naprodaj, pri čemer bodo imeli prednost naši delavci. Ob tem že nekaj časa nastaja večji fond likovnih stvaritev, ki jih „Krka" pridobi z odkupom del na razstavah v avli naše upravne stavbe v Ločni" „Krka" je svojo likovno razstavno dejavnost začela zato, da bi svojim zaposlenim približala ta del umetnosti. To prizadevanje je povsem načrtno, šteje v posebno obliko kulturnega delovanja, ki je uzakonjeno v samoupravnih aktih delovne organizacije. V omenjeni avli razstavljajo priznani umetniki, enkrat na leto pa pokažejo svoje stvaritve tudi likovni amaterji ..Krke". Prireditelji izdajo ob vsaki razstavi zloženko, ki je obiskovalcem prepotrebna informacija za spoznavanje in boljše razumevanje razstavljenih eksponatov. Na ta način nevsiljivo dosegajo tudi izobraževalne učinke, kar je za obiskovalca z neizostrenim okusom izrednega pomena. Razstavna dejavnost pa se ne ustavlja zgolj pri predstavitvah slikarskih stvaritev posameznikov. V načrtu imajo še kiparske razstave, razstave izdelkov t. i. uporabne umetnosti, prikaze najrazličnejših slikarskih in kiparskih obdobij in še kaj. V prostorih „Krke" naj bi občasno gostovala tudi dela iz umetnostnega fonda Dolenjske galerije, o čemer se dogovarjajo z Dolenjskim muzejem. V ..Krki" ta dela ne bodo neopažena, saj gre samo skozi avlo vsak dan okoli 250 ljudi — potencialnih obiskovalcev in ljubiteljev likovne umetnosti. Še večjo pozornost kot likovnim stvaritvam posvečajo v „Krki" knjigam. Knjiga, pravijo, je od vseh kulturnih dobrin delavcem še najbolj dostopna. „Prodajo knjig imamo organizirano že precej časa, seveda ne prek založb, ampak prek knjigarn. Najprej smo preizkušali izbor. Ugotovili pa smo , da je struktura zaposlenih v ,Krki' taka, da so dobrodošle vse knjige — od leposlovnih do poljudnoznanstvenih in čisto strokovnih del. Naša osnovna dolžnost je pritegniti ljudi k branju, nabavljati dobre knjige in bralce seznanjati z novostmi," poudarja Mikličeva. „ Knjižne novosti bomo razstavljali. Ob delovnih mestih je še nekaj prostora za vitrine. Knjige bomo v vitrinah menjavali na štirinajst dni ali vsak mesec, kakor bo bolje. Tako bomo zaposlene obvestili, kaj je novega in se splača kupiti. Mislim, da so naši delavci že tako ,premožni,‘ da si knjige lahko kupujejo. Kajpak računamo tudi na potujočo knjižnico, ki bo naposled začela delovati v novomeški občini in za katero smo mi že pred leti dali pobudo. Naj dodam še to, da smo se v podjetju dogovorili, da bo knjiga pri nas poslej tudi darilo in rekla-itino blaga" Knjiga je v „Krki" v središču pozornosti, to pa bo, kot kaže, tudi ostala. Dolenjski kn jižni sejem, ki se je porodil pod streho te tovarne, bo v Krki še naprej ena od knjižnih manifestacij. Mikličeva pravi, da ga preprosto želijo obdržati. Poslej bo več srečanj s samimi ustvarjalci knjige, s književniki, prirejala pa jih bosta izmenoma kulturno-umetniško društvo in mladinska organizacija. Nekaj takih prireditev bo lahko v mladinskem klubu, ki ga urejajo v prostorih „ Krke" poleg hotela ..Metropol". V klubu bo dobila prostor tudi družbdslovna (marksistična) literatura. Krona teh prizadevanj za knjigo je lastna založniška dejavnost „Krke". Za tisk je že pripravljena knjiga zgodovine farmacije na Dolenjskem, h koncu pa gredo priprave za še eno knjigo, ki bo obravnavala kemijsko stroko. Za začetek se bodo poslužili tovarniškega časopisa. . 7 ^Sl ZAKLAD/ GRAD GORI, GROF BEZI DELO JE SREČA Brez proslav je najlepše — dokler nisi slaven, si mlad. Oton Župančič Tile Župančičevi verzi, napisani 1946 na vabilu za svečano akademijo in poslani Ladu Smrekarju, tudi danes tako kakor takrat simbolizirajo anonimno srečo dela. Poslanstvo dela in pa predvsem misel, da se vse, kar je najdragocenejšega v našem življenju, slej ko prej v novi obliki ponovi v mladostni energiji novih generacij. To nenapisano pravilo je zakon življenja. Njegove silnice pa so razporejene v brezčasje, v nekakšne svetlobne nostalgije zgodovine in bodočnosti. „Mislim, da bi morali kulturne akcije na Dolenjskem usklajevati drugače kakor doslej. To pa pomeni, da bi Dolenjska kot celota z vsemi območji, ki ji pripadajo, morala nastopati usklajeno z dobro zasnovanim kulturnim programom in ta program bi moral izmenjavati z oddaljenimi centru Danes res ni več problem priti iz Kostanjevice v Novo mesto ali iz Novega mesta v Trebnje ... Ta drobni lokalpatriotizem je velikokrat tudi ovira, da bi dala Dolenjska svoj bistveni prispevek slovenski kulturi. Torej ne gre za dolenjsko kulturo. Gre za celovito in nenehno preobrazbo, za plemenitenje človekove vednosti o svetu, o sebi, za sporočilo sedanjih generacij, to pa je nenehno akcijsko delo." Tako nekako sem si zapomnil misli, ki mi jih je v samozavestnem in mirnem tonu povedal Andrej Smrekar, mladi in ambiciozni umetnostni zgodovinar iz Kostanjevice na Krki, kustos Galerije Božidar Jakac in zavzeti nadaljevalec Smrekarjevega, to je očetovega prizadevanja. „Moj oče je še zmerom glavni. Vse niti Dolenjskega kulturnega festivala so v njegovih rokah, toda ko ga je letos odtrgala od dela nepričakovana bolezen, sem bil primoran poprijeti za delo tudi tam, o čemer nikoli niti v sanjah nisem premišljeval. Zdaj šele razumem očetov večni in uporni boj." Andrej Smrekar je prevzel skrb nad nadaljnjim proučevanjem pleterske zbirke starih mojstrov, nad inventarizacijo in katalogizacijo Galerije Božidar Jakac, že zelo zgodaj spomladi je moral prevzeti tudi vse vodilne obveznosti v galeriji, isto tudi pri Dolenjskem kulturnem festivalu, v Lamutovem likovnem salonu, nanj je padla vsa skrb za organizacijo V. grafičnega bienala jugoslovanskih otrok medtem ko je bil 18. mednarodni simpozij Forma viva izključno na njegovih ramenih. In ko ga vprašam o prostem času, o najljubših stvareh, ki bi jih rad počel, mi odgovori malce razmišljeno, tako kakor človek, ki se razdaja na vse strani: „Rad bi pisal. Za razpravo o romanski arhitekturni plastiki na Koroškem sem prejel tudi Prešernovo nagrado ljubljanske univerze. In ne samo to. Zanima me znanstveni pristop in znanstveni odnos do umetniških pojavov. Poglejte: tudi kulturne akcije v Kostanjevici so dosegle takšen obseg, da jih ni več mogoče voditi le ljubiteljsko. No, moj konjiček je Dolenjski kulturni festival in vse spremljajoče negativne in pozitivne reakcije. Moj povprečni delovni dan traja takole cel dan, večkrat se zavleče tudi pozno v noč in v tem intenzivnem življenju vidim tudi smisel svojega življenja Če pomislim na mlade in sposobne strokovnjake, ki ne dobijo ustreznega dela, se mi zdi moj položaj zavidanja vreden — res pa je tudi, da ga vsakemu od njih ne bi zavidal." Bil je čas, ko je onstran Krke zorel pastelni motiv Božidarja Jakca. V veliki svetli sobi pri Smrekarjevih je bilo čutiti neslišno glasbo barv vseh mogočih mojstrov. Izstopala je silovita ekspresionistična fuga Toneta Kralja, da je bilo potem v naplavini in tisočih odtenkih kot, recimo, na razstavi kiparja Janeza Pirnata mogoče dotipati do pokrajine, ki so ji dale poseben značaj plastike kiparjev iz vseh koncev sveta. Andrej Smrekar, obzirni in občutljivi fant z jezo in energijo mladeniča, je stal tam med temi zvoki, med paralelami dvoma in iskanja. Iskal je svojo avtentičnost. Toda to je bil samo čas za kratek oddih. Svojo pot in svojo vizijo že dolgo pozna. LADISLAV LESAR Na strmem stožčastem griču (dviguje se 571 metrov nad morje) nad vasjo Podgrad pod Gorjanci leže ruševine nekdaj mogočnega gradu Mehovo. Nekaj ostankov obzidja in temelji okroglih obrambnih stolpov, vse skupaj poraščeno z grmovjem. Ruševine gradu Mehovo niso kulturni ali umetnostni spomenik v ožjem pomenu besede, pomembne pa so zaradi dogodkov, ki so se tu odvijali v velikem slovenskem kmečkem uporu leta 1515. Ti dogodki, v katerih je imel grad Mehovo eno odločilnih vlog, so namreč zgodovinski spomenik slovenskega naroda. V pisanih virih se grad Mehovo prvič omenja 1162, ko v neki listini kot priča nastopa upravnik Hartvik z Mehovega, ki je služil gospodom Višnjegorskim, lastnikom ozemlja od Litije do srednje Krke in Gorjancev. Mehovski grad je na veliko menjaval lastnike, med drugim je bil v svoji tlolgi zgodovini tudi last češkega kralja Otakarja Pre-mysla, Habsburžani so ga zastavili Celjanom itd. Pač dedne pogodbe in spori za posest, kdo bo koga pretental, kdo se bo priženil, kdo od visokih gospodov izumrl. Govorila sta tudi ogenj in meč. Mehovski podložniki so spore in vojne med gospodo najbrž občutili tudi na svoji koži. Ob obdelovanju kmetij, graščinski tlaki, dajatvah in davkih. Tem nadlogam se je v drugi polovici 15. stoletja pridružila še turška nevarnost. Grad Mehovo je stal na kraju, mimo katerega so vodila najvažnejša turška vpadna pota. V dobi turških vdorov je bilo Mehovo pomembna obrambna postojanka in postaja v verigi obveščevanja. Če so Turki napadli iz Brežic ali Metlike, so na Mehovem zakurili kres, ki so ga videli na Hmeljniku. Tu so prižgali svojega, ki je bil viden pri Sv. Petru nad Žužemberkom, ogenj se j nad Šmarjem in od tod na Ljubljanski grad. Deželna gosposka je zvedela, da so v deželi spet Turki. Za zgodovino slovenskega naroda pa so bolj kot vloga Mehovega v protiturški obrambi pomembni dogodki, ki so se tu zgodili v velikem slovenskem kmečkem uporu leta 1515. V začetku leta 1515 so slovenski kmetje začeli boj za „staro pravdo", zahtevali so ohranitev starih in potrditev že doseženih novih pravic, ki jih je začela gosposka vse občutneje kratiti. Hkrati so hoteli biti kmetje podložni le cesarju. V tistih časih je namreč pomenilo priznavati nad seboj le cesarja, biti svoboden. Kranjski plemiči so upali, da bo mogoče kmete s cesarjevim posredovanjem pomiriti. V resničen upor niso verjeli. Upe plemstva so prekrižali prav dogodki pri Mehovem. Dolenjski kmet, naš Podgorec, je zgrabil za orožje. Sloviti zgodovinar Valvasor, ki se je v opisovanju mehovskih dogodkov seveda postavil na svojo, plemiško stran, piše, da so „besni kmetje mehovski grad napadli in zmagali 17. maja". Brata Muendorfferja, ki sta imela gospostvo v zakupu, ter gospoda Gašperja VVerneckherja so Podgorci žive vrgli z zidu „v bedno smrt; žalostno so se razbili in morali izdihniti". .Valvasor poroča, da je tem sledilo še 15 drugih plemičev, „ki so prav tako prišli v roke teh morilskih hudičev". Odtrgali so jim glave od trupa in oboje vrgli prek obzidja. Besneči ljudje so zadavili tudi sinova enega od Muendorffov, njuno mater Marto pa so nagnali ..popolnoma slečeno in nago" skozi grajska vrata in ji zlomili vrat. Po Valvasorju je od gosposke ostala čisto majhna grajska hči, ki jo je strežnica, stara ženica, odnesla kot plen. Valvasorjevo poročilo o padcu Mehovega ni do kraja natančno, k mehovskim dogodkom je pridružil kasnejše brežiške. Vitez Marko s Klisa, ki je po naročilu kranjskih deželnih stanov tudi pomagal zoper kmečke upornik«, namreč s svojimi pajdaši ni izgubil glave na Mehovem, ampak v Brežicah. To utrdbo je oblegalo 9000 srditih kmetov, Marko s Klisa je namreč hrvaško pomoč zoper kmečke upornike združil z dobičkonosno trgovino. V Hrvaško primorje je prodal okrog 500 slovenskih kmečkih žena in otrok. Ko so razjarjeni kmetje za to zvedeli, so napadli, zavzeli in požgali mesto in grad Brežice. Markovo in njegovih pajdašev glave so nataknili na drogove, trupla pa pustili ležati nepokopana. So pa tudi poročila, da so se kmetje dogovorili za napad na Mehovo, ki sta ga imela v posesti nadvse osovražena in samovoljna brata Muendorff, na zborovanju 14. maja pri Novem mestu. Na Mehovo so se Podgorci odpravili pod vodstvom nekdanjega grajskega hlapca. Ta verzija dogodkov na Mehovem pripoveduje, da so kmetje grajsko gospo oblekli v kmečko obleko in jo nagnali na njivo, kjer je morala prijeti Judi za motiko. Po padcu Mehovega se je boj za „staro pravdo" strnil v plaz, v naslednjih tednih so zagorele graščine na Kranjskem in na vsem spodnjem Štajerskem. Uprli so se tudi kmetje na Koroškem. Kranjsko plemstvo se je umaknilo v Ljubljano in Kamnik, odrešenja je pričakovalo od cesarske vojske. Slovenski kmečki upor je trajal, če štejemo čas spopadov, štiri mesece, priprave in začetni nemiri pa poldrugo leto. V njem je sodelovalo okoli 80.000 pripadnikov kmečke zveze, po obsegu ga štejejo med največja revolucionarna gibanja tistih časov. Do pretiravanja nagnjeni Valvasor bojda ni pretiraval, ko ga je nekje imenoval ..svetovno znani kmečki upor". Zgodovina pripoveduje, da se je upor na Mehovem vnel še enkrat leta 1602. Zoper kmete je takratni graščak Karel Jurič poklical na pomoč Uskoke, vendar so jih puntarji pognali v beg. Po Valvasorju so se zoper Uskoke z burklami borile ali se napadalcev otepale celo ženske. Uskokov da je od sto ušlo komaj deset. Končajmo to zgodbo s starim dobrim Janezom Trdinom, ki je 1896 zapisal: „Pod Gorjanci prebivajo .Podgorci', revni in neomikani ali pošteni ljudje, stari demokrati. Udeležili so se menda vseh kmetiških puntov, mnoge so tudi sami začeli. Osvojivši mihovski grad (2 uri od mesta) z naskokom so se strahovito maščevali, poklali so vse svoje glavne zatiralce. Po drugem osvojenju je ostala ta trdnjava razvalina, kojo sem jaz še videl. Šele pred kakšnimi 15 leti porabili so Podgorci kamenje za šolo." INTEREXPORT LJUBLJANA $ INEX Potovalna agencija siabša letina| Krka in IMV dvojica rastočih • ŠPANIJA, 3-, 4-, 5-dnevno potovanje (MADRID-BAR-CELONA—ANDALUZIJA), odhodi od 28. 9. dalje • ANTENE, 3- in 4-dnevna potovanja, odhodi od 12. 10. dalje • TUNIZIJA, 2-, 3-, 4- in 5-dnevna potovanja, odhodi od 29. 9. dalje • ISTANBUL, 2-dnevna potovanja, odhodi od 11. 10. dalje • POČITNICE V TUNIZIJI ŠE VEDNO PO LANSKIH CENAH, odhodi vsak torek • TEČAJI ANGLEŠČINE v Veliki Britaniji in ZDA • LONDON, 3-krat tedensko za posameznike • SEJŠELSKI OTOKI, od a do 12. 11. 1978 • LICHTENSTEIN, 3 dni (avtobus), vsak petek • OHRID, 2-, 3-, in 4-dnevna potovanja, od 1.800 din, odhodi od 5. 10. dalje • DOLOMITI IN JULIJSKA KRAJINA, (avtobus), 3 dni, odhodi vsak petek • GROSSGLOCKNER - SALZBURG, (avtobus), 3 dni, odhodi vsak petek • GRAŠKI SEJEM, odhod 7. 10. 1978, cena 300 din Prijave in informacije: INEX, Novo mesto. Novi trg 4, teL (068) 23—773 INEX, Ljubljana, Titova 25, teL (061) 3212-995, 327-947 INEX, Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel. (062) 24—571, 24-579 ZA DELOVNE KOLEKTIVE PRIREJAMO PO ŽEUI Z UGODNIMI POGOJI AVTOBUSNE IN LETALSKE IZLETE! s------------------;----------------------------------------—-------■>. „SOP", specializirano podjetje za industrijsko opremo, Krško, TOZD OPREMA, Komisija za delovna razmerja TOZD OPREMA razpisuje naslednja prosta delovna opravila in naloge: 1 VRATAR IA Z 2 TRANSPORTNIH DELAVCEV 3. STRUGARJA 4. ELEKTROTEHNIKA-JAKI TOK Pogoji pod 1 — osemletka — odslužen vojaški rok — telesno in duSevno zdravje — poskusna doba 3 mesece Pogoji pod 2 — odslužen vojaški rok — telesno in duševno zdravje — poskusna doba 3 mesece Pogoji pod 3 — kon čana poklicna šola za strugarja — 3 leta delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok — 3-mesečna poskusna doba Pogoji pod 4 — končana TSŠ — jaki tok — odslužen vojaški rok — lahko začetnik — poskusna doba 3 mesece Stanovanj ni. Prijave sprejema kadrovska splošna služba 15 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po objavi oglasa. TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ", KRŠKO, objavlja naslednja dela oz. naloge: DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB SALDOKONTIST III. v finančnem sektorju Pogoji: — srednješolska izobrazba ekonomske smeri — zaželene nekajletne ustrezne delovne izkušnje TOZD CELULOZA ADMINISTRATOR -DAKTILOGRAF II Pogoji: — 2-letna administrativna šola — lahko začetnik Stanovanja ni. Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najkasneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. Slana prizadela pridelke in pomorila tudi koloradarja Čeprav je Diagarska dolina znana kot ..krompirjeva dežela", kjer uspevajo nadpovprečno dobro skoraj vse vrste krompirja, bo letos pridelek komaj povprečen. Izjemoma bo letina boljša pri posameznih pridelovalcih, ki so imeli krompir nagrnjen že 26. junija in ga pozna slana ni j prizadela. Ponekod od Podpreskel proti Travi pa je toča 19. julija ‘ prizadela vse pridelke, tudi krompir. Zelo so prizadeti rejci prašičev. Sploh je letos vreme vse leto I nenormalno hladno. Prva letošnja slana je bila že 1. septembra. Uničila je vse pridelke, ki so občutljivi za mraz, oziroma preprečila njihovo nadaljnjo rast Kmetje pa opažajo, da je vsled poznih slan zelo prizadet [ koloradski hrošč, ki se je bil pred | nekaj leti kljub zatiranju zelo na-množiL Po podatkih trgovine v Diagi so I prodali še pred dvema letoma nad 200 kg praška proti koloradaiju, letos pa na obeh prodajnih mestih [ komaj 16 kg. Slana je presenetila ličinke koloradarja in jih pomorila, I da se je število hroščev močno zmanjšalo. Torej ostane včasih tudi za zlom kaj dobrega! FRANCE KALIC VODSTVO KOMUNALNE SKUPNOSTI V četrtek se je sestala skupščina komunalne skupnosti v Sevnici prvič po „izvoBtvi“. Slednje smo zapisali v narekovaju, ker se je izkazalo, da delegati sploh nimajo man-data(!!), ker so enostavno iz vseh sredin prišli tisti, ki so bili prvi imenovani na spisku iniciativnega odbora! Kakorkoli že, SKIS, kot se glasi kratica samoupravne komunalne interesne skupnosti, je tu. Predsednik skupščine in enote za urejanje javnih cest, ulic in trgov je Gabrič Marjan izvajalcev Alojz rabnikov pa Fi Boštanja). I Trenutno je v novomeški občini polovico več investicij kot pred dvema letoma: gradimo 85 investicijskih objektov, vrednih 959 milijonov dinarjev Sevnice, zbora upo-rovše (oba iz | ZA VSO DRUŽINO lepa In bogata Izbira novih JESENSKIH MODELOV P trgovska hi&a maximarket LJUBLJANA Trg revolucije 1 Dobra polovica vseh investicij 24 investitorjev odpade na industrijo, kjer sta najvidnejša uresničevalca tovarna zdravil Krka in tovarna avtomobilov IMV. Ugotovljeno je, da investicijska dejavnost v novomeški občini letos narašča počasneje kot v ostalih treh občinah dolenjske regije. Ce primerjamo rast investicij s stanjem pred letom dni, potem so Novq-meščani napredovali le za 1 odsto- tek, primerjava z dveletnim obdobjem pa pokaže na 46-odstotno rast investicij. V novomeški občini se trenutno gradi 85 investicijskih objektov v predračunski vrednosti malo več kot 959 milijonov dinarjev. Največja / REZERVISTI IMAJO KONDICIJO - V nedeljo so imeli novomeški člani Zveze rezervnih vojaških starešin izpite iz vojaške teorije, za tem pa orientacijski pohod. Eno in drugo jim je šlo | dobro od rok. Na sliki: karto je treba najprej orientirati Osnovni namen: humanost Poleg strokovnih služb se v občini še štiri organizacije ukvarjajo s pomočjo občanom, a je o njih malo glasu KMALU GARAŽE Tudi v Ribnici je vse več Ustnikov osebnih avtomobilov, ki nikakor ne morejo priti do doma za svoja vozila. Zato si je vsak pomagal po svoje. Tako je v zadnjem času v mestu zraslo precej divjih lesenih garaž, ki mestu niso v okras. Zaradi tega so se občani v novem naselju Veljka Vlahoviča razveselili zadnjih del. Začeli so namreč kopati temelje za garaže, ki bodo nared najbrž v jeseni TREBNJE: PODALJŠANA RAZPRAVA O REFERENDUMU Delegati vseh treh zborov trebanjske občinske skupščine so na seji v torek sklenili podaljšati javno razpravo o gradivih za uvedbo samoprispevka, namenjenega šolstvu in komunali Sprejeli so tudi stališče, naj bi samoprispevek plačevali za obdobje petih let in ne sedmih, kot je bilo sprva predvidena „Primaqj-kljaj“, ki bo nastal bodo skušali nadomestiti ii posojili V BOŠTANJU TOKRAT »GUGALNIKI* Igralci Kulturno-umetniSkega društva Anton Umek-Okiški so se v nedeljo sestali že na drugi vaji. To sezono nameravajo postaviti na oder komedijo N. Novaka Gugalnik. Ob njihovi uprizoritvi Domna pred leti marsikdo v dvorani ni mogel zatajiti solz. Tokrat, pravijo, marsikdo ne bo mogel zadržati salv smeha. Boš-tanjske igralce vodi tudi tokrat Minka Gale iz Sevnice. PESTREJŠE KULTURNO ŽIVLJENJE Na zadnji seji občinskega sveta ZKO Črnomelj je tekla beseda o uresničevanju programa za sezono 1978/79. Sprejeli so tudi nekaj sprememb tega programa. Tako so sklenili, da bo po novem tradicionalno jurjevanje drugačno, da se ne bo isti program ponavljal iz leta v leta Marec bo poslej v občini mesec kulture; v tem mesecu se bodo zvrstile revije amaterskih dramskih, folklornih, pionirskih in drugih skupin. Skupnost socialnega skrbstva Novo mesto ima svoj delovni in finančni načrt', ki ga pretežno izvaja preko Centra za socialno delo, razen tega pa je vpeljano sodelovanje z organizacijami in društvi, katerih glavni namen je pomoč občanom in članom. Najbolj je javnosti znan Rdeči križ, ki organizira zdravstveno so- O PROSLAVI OBLETNICE AVTOCESTE V novomeškem Domu JLA je bila v torek druga seja odbora za proslavo ob 20-ietnici avtoceste Ljubljana-Zagreb. Člani odbora, ki deluje pri republiški konferenci ZSMS, so poročali o opravljenih nalogah, uresničenih sklepih ter zadolžitvah. Program proslave so dokončno obdelali m sprejeli predračun proslave. KORAK BLIŽE K TV PRETVORNIKU NA PLEŠIVICI V torek je predsedstvo občinske konference SZDL Novo mesto razpravljalo tudi o vlogi krajevnih skupnosti Dolenjske Toplice in Žužemberk o graditvi televizijskega pretvornika na Ple-šivicL Televizijski sprejem je v Suhi krajini in Topliški dolini zelo slab, pretvornik na Plešivici bi prebivalcem omenjenih območij zagotovil kakovosten sprejem prvega in drugega ljubljanskega televizijskega sporeda in prvega zagrebškega. Vse tri programe bi lahko spremyali z eno antena Pretvornik bi stal po predračunu nekaj več kot 3,340.000 dinarjev. Zavod RTV Ljubljana naj bi prispeval 1,053.000 din, SIS za kulturo in izobraževanje Novo mesto 525.000, Krita tozd Zdravilišča 483.000, združeno delo 4011000, lastniki televizijskih sprejemnikov pa bi zbrali 872.000 din. cialno vzgojo prebivalstva, letovanje za socialno in zdravstveno šibke otroke, sosesko pomoč, organizira občasne in stalne solidarnostne akcije itd. Ljudje vedo, da preko Rdečega križa dobe pomoč, bodisi denarno ali pa v obleki in hrani tisti, ki soje zares potrebni Manj je znano humanitarno delo Medobčinske organizacije slepih in slabovidnih, ki stalno sodeluje z Zavodom za slepe v Škofji Loki; posvetuje se s starši in usmerja učence v njim primerne poklice; pomaga iskati zaposlitev za slepe, regresira nakup tehničnih pripomočkov, prireja strokovne ekskurzije in organizira klimatsko zdravljenje za potrebne člane ter prireja razna strokovna srečanja. Prav tako je izredno pomembno Društvo za pomoč duševno prizadetim, ki vključile starše prizadetih oseb, strokovnjake različnih področij in občane, ki želijo delati v taki sredini Društvo si je prizadevalo za gradnjo nove posebne šole v Novem mestu in je bilo pobudnik, da so v novem mestu na Drski odprli oddelek za razvojno motene predšolske otroke. Medobčinsko društvo slušno prizadetih pa skrbi za evidentiranje slušno prizadetih otrok in skrbi za' njihovo šolanje. Društvo pomaga članom pri uveljavljanju pravic pri nabavi slušnih pomagal organizira izlete, športna tekmovanja itd. JUTRI O IZOBRAŽEVANJU Za petek, 29. septembra, je v Novem mestu sklicano zasedanje obeh zborov občinske izobraževalne skupnosti Obravnavali bodo samoupravni sporazum o temeljih plana za obdobje do leta 1980 in aneks k samoupravnemu sporazumu za leti 1979 in 1980 ter realizacijo prihodkov in odhod kov izobraževalne skupnosti v letošnjem letu. Na dnevnem redu so še razprava in sprejem stališč o predlogu sistema solidarnosti na področju osnovnega izobraževanja ter obravnava štipendiranja za pedagoške poklice in problematika v zvezi z organiziranjem celodnevnih šol na območju občine. vlaganja izkazuje v letošnjem letu Krka, ki gradi kar 11 objektov. Največji je obrat za predelavo zdravilnih zelišč v Svrljigu v Srbiji za njim pa je po vrednosti del največji Zdraviliški in kopališki dom v DoL Toplicah. Ta je v glavnem dokončan, če izvzamemo zunanjo ureditev. Naložba v DoL Toplicah je znašala preko 51 milijonov dinarjev. Drugi naj večji investitor je IMV, ki gradi 4 večje objekte za razširitev proizvodnih zmogljivosti in so že v zaključni fazi S področja negospodarstva pa je največji investitor Izobraževalna skupnost Novo mesto z gradnjo posebne šole in dijaškega doma v Šmihelu, kar predstavlja 40 odst vseh negospodarskih investicij na širšem dolenjskem območju. V novomeški občini je—pomemben tudi prispevek krajanov v obliki samoprispevka. Zlasti začetek gradnje objektov iz negospodarstva je bil pogojen s tovrstno lastno osnovo. Sicer pa velja ugotovitev, kot je izračunana za 4 dolenjske občine: v gospodarskih investicijah je samo 5 odst združenih sredstev in samoprispevka, v negospodarskih gradnjah pa znaša ta udeležba 18 odstotkov. R. R CELOVITO O ROMIH Te dni zasedajo vsi trije občinski zbori na ločenih sejah in med drugim obravnavajo tudi obširno in podrobno pripravljeno kompleksno gradivo o romski problematiki v novomeški občini Zadnja leta je tovrstno gradivo že večkrat prišlo v obravnavo na raznih sejah, vendar s tako dobro pripravljeno analizo stanja doslej nismo razpolagali mM Novomeška kronika NAJVEČJI SMETNJAK - Medtem ko so novomeška pročelja iz dneva v dan lepša, so vodnjaku na Glavnem trgu tudi uradno odvzeli voda Je pač hudo puščal nekateri mm. so ga že preimenovali v studenec. Je pa novomeški vodnjak še naprej največji mestni smetnjak. Je prav vseeno, če vržeš smeti na suho ali mokro dno. ČISTILO ODPOVEDALI - S štiristeznim kegljiščem je novomeška restavracija „Pri vodnjaku” nabavila tudi dve ..samohodni' napravi, ki naj bi kegljačem in tudi normalnim gostom po želji čistili čevlje, čistilca čevljev celo delujeta, uprava je pozabila samo na pasta Sicer pa v Novem mestu ne čistko na „suno” samo čevljev. DEKLICI - Anica Turk iz Partizanske 17 je rodila deklico, Marija Unetič, Majde Sile 7, pa Barbaro. Naša rubrika ni popoln pregled novomeškega naravnega prirastka. Mamic, ki žele iz tega ali onega razloga ostati neimenovane, je tudi nekaj. PREDRAGE ČEŠPLJE - Kljub Eeobilni letini češpelj se sadež, ob terega se letos dobesedno spotikamo, ne more znebiti cene 10 do 1/ dinarjev za kilogram. Grozdje uj hruške so bili na novomeški tržnici po 18 do 20 din, breskve po 20, paprika 12, paradižnik 15, karfijeto okoli 20, zelena solata pa po 12 do 15 din kilogram. konfekcije, perila, pletenin, obutve, modnih dodatkov, torbic... ŠE ASFALT - Na razširjeno in utrjeno ter 1120 m dolgo cesto skozi Gor. Težko vodo do goijanske ceste so prebivalci '19 gospodinjstev (ž ud niškim delom in denarjem je vsako prispevalo okoli 5.000 din) pranji teden položili tudi asfalt Priročni finišer so si vaščani izdelali sami, asfaltno maso pa so vozili iz Karlovca. (Foto: D. Rustja) Ena gospa je rekla, da so te cvetlično-gobarske razstave Novomeščane čisto pokvarile-Kar po 7500 jih pride na eno samo razstavo, toliko, ko* . desetih letih v Dolenjsko galerijo in Dolenjski muzej. • ■ DOLENJSKI LIST Št 39 (1520) - 28. septembra 1978 ^Vlisjak lisjaku si:vvkci visivi MARSIKOGA JE POVOZIL ČAS Letos bodo v brežiški občini dokončali le del predvidenih investicij. Nekatere bodo v celoti preložili na prihodnje leto, druge pa le delno. Tako zdaj računajo, da bodo v celoti uresničili izgradnjo 42 družbenih stanovanj, dokončali dom upokojencev ter adaptirali in dozidali osnovno Solo v Artičah. Razen tega bodo uresničili planirane naložbe tudi nekateri delovni kolektivi: Tovarna pohištva dokončuje investicijo v opremo in transportna sredstva, Agraria izgradnjo rastlinjaka in razširitev poslovne zgradbe in Prevoz razširitev voznega parka. Tudi gradnja hotela v Čateških Toplicah bo napredovala tako, kot je bilo zamišljena Slovinova polnilnica za brezalkoholne pijače bo dokončana šele spomladi, prav tako pa se bo zavlekla v prihodnje leto izgradnja blagovne hiše Posavja v Brežicah, gradnja proizvodne hale OKP v Dobovi in postavitev avtobusne postaje v Brežicah. BREŽIŠKE VEST! Novost je treba utrditi Obeti za pomoč obema celodnevnima šolama v krški _ _____________________občini_______________________________ Koordinacijski odbor za celodnevno šolo pri občin&i konferenci SZDL v Krškem je pred “Revi pregledal, kako sta se v kratkem času po začetku nove-8a šolskega leta uveljavili obe u*tonovi, ki sta uvedli to po-*®emb no novost, šoli v Leskovcu in Brestanici Medtem ko je prva prostorsko in kadrovsko povsem kos celodnevni °U, pa imajo v Brestanici še nekaj Prostorskih težav, za katere so ob-‘JUbili, da jih bodo odpravili že ^Ptembra prihodnjega leta. Dotlej bi namreč s prizidkom k sedanjemu šolskemu poslopju pridobili n°vo kuhinjo in jedilnico, njihov ^anji prostor pa s preureditvijo UsPosobili za delo svobodnih dejavnosti. Starši so pričetek pouka po no-Vem sprejeli v prvi vrsti kot razbre- mt,itiu. Za prosti čas, Plantažni na- TV V ŠOLI: , Zemljepis Materinščina, 18.10, DELO, DOHODEK, DELITEV Tokratno oddajo za nanizanko Pota samoupravljanja so pripravili novosadski televizijci O tem, kaj jim pomeni delo, kako ustvarjajo in delijo dohodek, bodo govorili delavci tovarne usnjene konfekcije. 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00. Q Zupančič: VERONIKA DESENIŠKA poti sebičnosti Tokrat bomo gledali posnetek uprizoritve Župančičevega dela na odru Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Pod režiserskim vodstvom Jožeta Babiča igrajo Miranda Caharija, Lidija Kozlovič, Joško Lukež, Aleš Valič, Anton Petje, Rado Nakrst in drugi 2Z25 FILM O OTONU ŽUPAN-ClCU 2Z50.TV DNEVNIK 1,1 a * zemljepis l^TVV ŠOLI: Za najmlajše Uin^V V ŠOLI, ponovitev K l?i° UUDJE IN ŽEMLJA ^2« OROClLA ijvi. vrtec na obisku: tam l7.3« ^?C> TAM JE GRAD Čudovita leta filma obzornik 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 , Vrabček Letko-18.00, Pravljica - 18.15 Zakaj nam je potrebna umetnost - 18.45 Mla-d i za mlade — 19.30 TV dnevnik -20.00 Športna oddaja - 20.30 Aktualnosti - 21.00 24 ur - 21.10 Celovečerni film Slovenska književnost premore več leposlovnih del, zlasti pa dram o celjskih grofih. Tragadijo o Veroniki Deseniški je zgodovinskim dejstvom najbolj odtegnil Oton Župančič. Prepletel jo je s pesniško vizijo in slutnjo o prabiri, ki spočenja življenje in ga vodi po neusmiljeno kruti trgovska hiša maximarket Ljubljana 21.00 RAZGLEDI: ZA KORAK Utograjski televizijci so posneli oddajo o mladih paraplegikih. V Igalu se zdravijo štirje mladeniči, ki so se ponesrečili pri delu ali prometnih nesrečah. Četudi bodo morebiti celo življenje presedeli v invalidskih vozičkih, z velikimi upi na okrevanje govorijo o zdravljenju in letih, ki so pred njimi, ter opozarjajo vrstnike na previdnost. „Vse bi dal samo za en korak!" pravi eden od nemočnih. 21.30 TV DNEVNIK 21.50 BARETTA 22.40 POROČILA 17.15, TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Otroška oddaja -18.15 Telesport — 18.45 , Bum festival 77 - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Gost urednik: Mira Traflovič -21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 V ospredju: Arhitekt Stjepan Planič - 22.05 Glasbeni atelje 1 8.45 TV V ŠOLI: Zapuščena gnezda, Al-ste vedeli?, Elektrika v atmosferi, Nina in Ivo, Dnevnik 10 10.00, TV V ŠOLI: Prirodoslovje, Risanka, Glasbena vzgoja 14.45 TV V ŠOLI, ponovitev 15.45 ZA PROSVETNE DELAVCE 16.05,ŠOLSKA TV: Svetloba oblikuje, OF - država v državi, Rdeče, zeleno pa tudi rumeno Prvi prispevek bo učence poučil, kako je moč likovno oblikovati s pomočjo sence in svetlobe. Nato se bodo seznanili z začetki slovenske družavotvomosti, ki segajo v kneževino Karantanijo, zvedeli bodo kup stvari o gibanjih za samostojno Slovenijo, o priključitvi stari Jugoslaviji, poseben poudarek pa bo na ustanovitvi OF, rasti partizanskih enot in oblikovanju SNOO. S prehodi za pešce, križišči prometnimi znaki, železniško progo in zapornicami ter drugim pa jih bo seznanil risani film. 17.20 POROČILA 17.25 ROCK KONCERT: SEALS AND CROFTS, PURE PRAIRIE LEAGUE 17.55,OBZORNIK 18.05 PISANI SVET 18.40, TRIMSKA TELEVIZIJA: SMUČARSKA GIMNASTIKA 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 MEDNARODNA OBZORJA: DELAVCI V ZDA O življenjskem standardu, ki je posledica dobrega zaslužka, Američani lahko vsak hip postrežejo s številnimi statističnimi podatki Svet pa ve veliko manj o drugi plati medalje, ki se ji pravi ameriški delavec. Kakšne pravice imajo delavci, kako so sindikalno organizirani za kaj se zavzemajo njihovi sindikati, kakšna je njihova družbena vloga? Na ta vprašanja bo skušala odgovoriti oddaja, ki jo je z ameriškimi delavci, sociologi, gospodarstveniki politiki novinaji in sindikalisti pripravil Boris Bergant 2(155 A. Tolstoj: TRNOVA POT 2115 TV DNEVNIK 22.30 RAZVOJ POPULARNE GLASBE Na sporedu bo prva od sedemnajstih oddaj angleških televizijcev o izvorih in razvoju posameznih zvrsti (blues, jazz, swing, rock-and-roli country, folk itd.) popularne glasbe tega stoletja. 23.20 POROČILA 17.15, TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45, Pionirske TV novice - 18.15 Nove knjige - 18.45 Dnevnik 10 - 19.05 Kulturni pregled v- 19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualna oddaja - 20.50 Akcije -21.00 24 ur — 21.20 Znanost — 22.05 Mupett show SREDA, 4. X. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana razmeije s svojo tajnico. V vlogi slednje je prvič pred filmskimi kamerami stala Liza MinneUi, preostali glavni vlogi pa igrata še BiHie White-law in Colin Blakely. 23.40,625 17.30 Potočila - 17.35 TV koledar — 17.45, Noč iz pajčevine - 18.45 Trije pod isto streho - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Mednarodni kviz Glasbene mladine 78 - 21.00 Sodobniki — 2L40 športna sobota 9.00 TV V ŠOU: Pogovor z Ivanom Kušanom, Razvoj kmefijstva, Pogovori 10.00. TV V ŠOU: Kocka, kocka, Risanka, Filma 16.05 .ŠAHOVSKI KOMENTAR 16.35 POROČILA 16.40 ,Z BESEDO IN SLIKO: DEK-UCA DELFINA IN USICA ZVITOREPKA 16.50POSKOČNA DOMIŠLJIJA 17.15 OBZORNIK 17.25 PRENOS ŠPORTNEGA DOGODKA 19.15, RISANKA 1 9.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: IZGUBLJENA ČAST KATARINE BLUM Zahodnonemški filmi so dokaj redek gost na malih zaslonih. Vzrok za to tiči v njihovi (pod-)poprečnosti, tokrat pa se bomo srečali s pravo filmsko mojstrovino. Film Izgubljena čast Katarine Blum je po istonaslovni noveli Nobelovega nagrajenca Heinricha Boella pred tremi leti posnel režiser in scenarist Volker Schloendorff (prvi veliki uspeh je dosegel z ekranizadjo Musilovega romana o mladem Toerlessu). Film govori o policijskih metodah pri razkrinkavanju vojaškega dezerterja. V .njegov pobeg in bančni rop je čisto po naključju vpletena tudi Katarina Blum, in ker policajem ne uspe izslediti dezerterja, se zapičijo v Blumova Pri zasliševanju neizprosno vrtajo v dekletovo zasebno živ-Uenje, in ko dnevni časniki objavijo podrobnosti, se zadeva v hipu spremeni v afera Četudi film (prikazan je bil na beograjskem Festu 1976) od daleč spominja na podobne itali janske stvaritve, preseneča njegova izredno kritična ost Igrajo Angela Winkler, Mario Adorf, Dieter Laser in drugi 21.50,MINIATURE - L van Beethoven: KREUTZERJEVA SONATA 22.25 TV DNEVNIK 19.30 TV dnevnik - 20.00 Prosta sreda - 22.00 TV dnevnik ČETRTEK, 5. X ie trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 8.55,TV V ŠOU: Računske operacije, Faktografski film, Od Himalaje do Gangesa 10.00,TV V ŠOU: Francoščina 10.30 TV V ŠOLI: Umetnost, Risanka, Kemija 15.50 ŠOLSKA TV: Svetloba oblikuje, OF - država v državi. Rdeče, zeleno pa tudi rumeno 16.40 POROČILA 16.45 .TRINAJSTLETNIKI 17.20 OBZORNIK 17.30, RADOST EVROPE, prenos prireditve za otroke 18.30 PROFESOR BALTAZAR 18.40, NE PREZRITE: HOLAN- OČEH Dl JA 17. STOLETJA V SVOJIH UMETNIKOV Likovna razstava z enakim naslovom, kot ga ima tokratna oddaja, je na ogled v ljubljanski Narodni galeriji od 12. septembra do srede oktobra. Del holandskega slikarskega bogastva 17. stoletja bodo prikazali tudi televizijci, o slikarjih in njihovem delu bo govorila dr. Špela Čopič, možnosti mednarodne izmenjave podobnih razstav pa bo prikazal predstavnik kulturne skupnosti Slovenije Črtomir Kolenc 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 OBLEKA, TO SEM JAZ: SAŠINIH PETDESET CENTIMETROV 20 Bo S fto nt ISSBB DOLENJSKI LIST v SPOMIN 29. septembra bo minilo žalostno leto, odkar je utihnilo dobro srce našega ljubega moža, očka, brata in strica DRAGA MUHICA iz Oikljevca pri Mimi peči Zares hitro čas beži, ali naša srca so vedno bolj žalostna. Naš dom je pust in prazen. Nikoli te ne bomo pozabili. Vsak dan v mislih m besedah živiš z nami. Vsem, ki se ga še spominjajo in krasijo mnogo prerani grob s cvetjem ter prižigajo sveče, iskrena hvala. Žalujoči: žena Mari, otroci Drago, Ivan, Mojca in Sonja terdmgo sorodstvo. V SPOMIN 18. septembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš ljubi ata in stari ata JANEZ UDOVČ iz Srednjega Lakenca pri Mokronogu Pust in prazen je zdaj naš dom brez tebe. Radi prihajamo tja, kjer smo bili doma. Vendar bo bolečina v naših srcih ostala večna. Vsi tvoji I ZAHVALA °b nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica JANEZA MAZNIKA upokojenca iz Orehovice 21 * najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znanem ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami. “osebno se zahvaljujemo pljučnemu oddelku bolnice Novo mesto »strežnemu osebju, KZ Krka De Šentjernej, TOZD Putatu z Jica, ZZB NOV Šentjernej, Gasilskemu društvu Orehovica za potrjene vence, Društvu upokojencev Šentjernej, godbi na pihala iz ^ntjerneja, župnikom iz Šentjerneja in Kostanjevice za lepo opravljeni obred ter vsem, ki ste pokojnika spremili do njegovega zadnjega doma. Žaluj |oči: žena Karolina, sinova Jože in Lojze z družino, hčerke Marija, Tončka, Vida, Milena z družino, sestra **epca, brat Martin, 16 vnukov ter drugo sorodstvo. Orehovica, dne 20. septembra 1978. IN MEMORIAM Ni vaju na vrtu več, ne med gredicami, Ni vaju na polju več, ne med goricami, ne več na domačiji tej, ni vaju nikjer več, kjer bila sta prej. Pet let, oziroma dve leti in pol je minilo, odkar sta nas zapustila naša mama in ata FRANČIŠKA IN ALOJZ GRIVEC iz Poljan V naših srcih še vedno živita, spomin na vaju nas povsod spremlja Njuni otroci! Kmetijska zadruga Črnomelj ^misija za delovna razmerja objavlja sledeča prosta dela in J ?! 2 ŠOFERJA tovornih kamionov J 1 TRGOVEC — prodajalec 1 GOSTINSKI DELAVEC - natal*ar ^ 1 STROŠKOVNI KNJIGOVODJA jSji: a: voznik „E" kategorije (odslužen vojaški rok) b: končana poklicna šola za prodajalce vf ®: končana poklicna gostinska šola z odsluženim |J?»kim rokom srednejšolska izobrazba z nekaj leti prakse v finančni >resenti naj v 8 dneh vložijo prijave na splošni sektor aruge. V SPOMIN 2. oktobra bo minilo žalostno leto dni, odkar nam je kruta usoda iztrgala iz naše sredine ljubega sina IVANA VIDICA iz Kanižarice 12 Dnevi minevajo, mi pa se ne moremo in ne moremo sprijazniti s tem, da te ni več med nami. Vedno mislimo nate in se te spominjamo, naša žalost in bolečina bosta ostali večni. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga imeli radi, se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem tihem domu. Za vedno neutolažljiva: mama in ata ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil dragi mož in skrbni oče JOŽE NEMANIČ iz Metlike Iskrena hvala vsem, ki ste njegov grob zasuli s cvetjem in venci in nam izrekli sožalje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Fančka in hčerka Anica. Na podlagi sklepa delavskega sveta delovne organizacije NOVOMONTA2A - GRADBENE INSTALACIJE n.sol.o. Novo mesto razpisuje \ prosta dela in naloge VODJE SPLOŠNE SLU2BE. Za zasedbo razpisanih del in nalog mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima višjo pravno oz. upravno strokovno izobrazbo s petletno prakso na podobnih delovnih opravilih, — da je politično neoporečen, da ni bil kaznovan zoper samoupravljanje in družbeno premoženje ter da izpolnjuje vse ostale zakonske pogoje. Pismene prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in dosedanji zaposlitvi pošljite v roku 15 dni na gorfiji naslov. Komisija za volitve in imenovanje SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE razpisuje prosta dela in naloge: 1. RAVNATELJA OSNOVNE SOLE J02E SLAK - SILVO Trebnje Pogoji: kandidat mora izpolnjevati pogoje za učitelja osnovne šole, določene z zakonom o osnovni šoli in imeti 5 let vzgojnoizobraževalne prakse. 2. DIREKTORJA CENTRA ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO Pogoji: višja izobrazba in najmanj pet let delovnih izkušenj v podobni izobraževalni organizaciji. Kandidati morajo imeti moralnopolitične kvalitete. Prijavi je potrebno priložiti življenjepis in dokazila o izpolnitvi pogojev. Prijave sprejema komisija za volitve in imenovanja 15 dni po objavi razpisa. V SPOMIN 4. oktobra bo minilo prežalostno leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj nepričakovano zapustila naša ljuba zena, mamica in hčerka SLAVICA KAVClC iz Orehovca 27 C, Kostanjevica Čas hitro beži ali naša srca so vedno bolj žalostna, naš dom je pust in prazen, ker te ni več med nami Spomin na tebe nam bo ostal v srcih kot svetel žarek, ki nikoli ne ugasne. Prisrčna hvala vsem, ki se je še spominjate in ji prižigate svečke. Vsi tvoji! *V SPOMIN 6. septembra je minilo leto dni, odkar nas je zapustil skrbni mož, oče, stari oče VINKO KODEH iz Jelovca 10, Boštanj Posebna zahvala kmetu Francu Bizjaku in njegovi družini iz Okiča. Žalujoči: žena Nada, otroci in vnuki SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRU2NICA KRŠKO ISCE sodelavce za opravljanje naslednjih nalog: 1. pripravljanje ter knjiženje dokumentov in kontroliranje pravilnosti knjiženja - enega delavca; 2. obdelava nalogov plačilnega prometa — tri delavce. Pogoji: pod 1: kandidat mora imeti ekonomsko srednjo šolo ali gimnazijo in dve leti ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesecev; pod 2: kandidati morajo imeti poklicno šolo administrativne ali trgovske smeri in eno leto ustreznih delovnih izkušeni poskusno delo 3 mesece. Dva delavca bosta opravljala naloge v matični enoti Krško eden pa delno v matični enoti in delno v ekspozituri Sevnica* zato je zaželeno, da ima stalno bivališče v Sevnici. Podroben opis dela za posamezne naloge bo kandidatom sporočen ob osebnem razgovoru. Pismene ponudbe z življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po dnevu objave na naslov: Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Krško. O izbiri bodo kandiati obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo. Odbor za medsebojna razmerja CENTRA SREDNJIH SOL Črnomelj razpisuje dela in naloge: 1. 1 STRUGARJA 2. 1 STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA Pogoj: Končana poklicna kovinarska šola in 3 leta delovnih izkušenj. Vloge z dokazili sprejem a tajništvo centra. ka Nose iz Šmihela - Melito, Anica Slak iz Žužemberka - Antona, Vida Dajčman iz Gabra - Tomaža, Anica Zore iz Reoerče vasi - Melito in Jurija, Marija Udovč iz Gornje Radulje - deklico, Albina (Colarič iz Velikih Vodenic - deklico, Frančiška Žnidaršič s Preske - dečka, Anica Jesih iz Blatnika - deklico, Silva Amšek iz Krškega - 2 dečka, Marija Kos iz Martlnie vasi - dečka, Anica Krkušek iz Zakanjskega sela - dečka, Zdenka Pureber iz Drga-njih sel - deklico, Zdenka Rudman iz Družinske vasi - dečka, Marija Srovin iz Mirne peči - dečka, Marija Simonič iz Velike Lahinje -deklico, Štefka Barbo z Malega Kala - 2 dečka, Martina Kranjc z Broda - dečka in Jožica Arh iz Velike vasi - dečka. - Čestitamo! V času od 14. do 20. septembra so v novomeški porodnišnici rodile: Cvetka Felicijan iz Bučerce - Roberta, Majda Kramarič iz Blatnika -Aleša, Jožica Zupančič iz Velikega Podljubna - Martina, Anica Senica iz Gornjega Polja - Romano, Fani Črnogo/ iz Črmošnjic - Matjaža, Marija Bunšek iz Čadraž - Matejo, Vida Puljak iz Dolnjega Suhorja -Lidijo, Olga Jevnikar iz Mokronoga - Andreja, Anica Novak iz Osojnika - Franca, Lojzka Zalctelj iz Sel--Sumberka - Marjano, Martina Čašnovar iz Velikih Poljan - Antona, Terezija Simonič iz Oskoršnice - Alenko, Marija Božič iz Gabrja -Zlato, Martina Nemanič iz Draačev - Martina, Vedrana Sejdinovič iz Črnomlja - Heleno, Alenka Badovinac iz Metlike - Branko, Ljubica Novosel iz Rcštova - Vesno, Darin- OGLAŠUJTE V DL! V SPOMIN NA HEROJA — Pioniiji osnovnih šol iz Otočca in Spomin peša, volja ne ,, V knjige je zlasti verjela, v tiste, prepovedane, “ je povedala 83-letna Ana Levstik iz Šalke vasi 16 pri Kočevju o svoji sostanovalki Mariji Knapič, ki je letos praznovala 80-letnico življenja, prihodnje leto pa bo 40-letnico članstva v KPJ oz. ZKJ. Marijin oče je bil rudar. Sama je bila delavka v rudniku Kočevje, kjer je pobirala in prebirala premog na dnevnem kopu, pa tudi njen mož je delal v rudniku kot zidar. Danes bero ženske ljubezenske romane in kriminalke, Marija Knapič pa je prebirala literaturo, ki je govorila o izkoriščanju delavcev, o nujnosti boja proti izkoriščevalcem, o organiziranju delavstva, o delu KPJ, sindikatov in podobnem. Še danes rada bere TV 15, Borca in Dolenjski list, razne politične knjige, ki jih ji prinesejo z občinskega komiteja, te dni pa je naročila Titova zbrana dela. „Ko končam delo za tisti dan, primem v roko knjigo. Prav zato sem že v stari Jugoslaviji vodila aktiv rudniškega sindikata, ko sem bila sprejeta v KP, pa še aktiv te organizacijeČeprav ji spomin precej peša, se spominja štmjkov v rudniku, žandarjev in vojske. Njena sostanovalka Ana Levstik pa pravi: „To ti je bil štmjk ne vem že katerega leta. Šli smo v sprevodu na železniško postajo, spredaj pa je nosil rdečo zastavo Cargl, ki je bil res lep fant" Takoj po začetku vojne je Okrožni komite za Kočevsko in Ribniško začel delo- vati proti okupatorju. Propagandno gradivo so prejemali iz Ljubljane. Zbirališče in skrivališče tega gradiva pa je bilo prav pri Knapičevih. Kasneje so pod Knapičev hlev skrili partizanski tiskarski stroj. Vojna Knapičevim ni prizanesla. Vzela jim je oba sina, ki sta šla v partizane že takoj 1941. Njo so internirali, vendar je bila med Kočevskim zborom, na katerem je bil njen mož Polde odposlanec, že doma. Po vojni sta z možem spet delala pri rudniku, on redno, ona bolj udarniško. Mož je zbolel in leta 1950 umri Pokojnino dobiva zdaj po možu. „Ja, res sem pred vojno vodila arhive, bila v KP, vendar mi ni bilo po vojni za delo v pisarni Raje sem spet pobirala premog in opravljala razna druga dela. “ Tudi danes še pridno dela na vrtu, pere, riba, redi kure, prenaša drva in premog „Lepo je delati Rada delam, če sem zdrava. “ Kar stoje je te dni prebolela pljučnico. Čeprav je na stara leta ostala brez družine, le ni sama. S sostanovalko Levstikovo imata veliko skupnih spominov, saj sta bili tudi skupaj internirani Pa ženske pridejo včasih na kavico. In šolarji prihajajo povpraševat o starih časih. Za osmi marec jo kam povabijo. Nagelj-čke in darila prinesejo tudi od Zveze borcev in društva upokojencev za novo leto, pa tudi ob drugih priložnostih J. PRIMC Starovaški most vzdihljajev „Zbor občanov" na spornem mostu v Stari vasi Krškem, ki je po mnenju vaščanov zgrajen skoraj met previsoko Brusnic so z zanimanjem prisluhnili Joži Škufci, ki jim je pripovedovala o dogodkih v Beceletovi jami, sami pa so v spomin na padle partizane pripravili kulturni program. (Foto: Janez Pavlin) Nekateri mostovi so prišli celo v književnost, tisti v Stari vasi pri Krškem pa, nebodigatreba, je postal desetnik projektantov in predmet silne jeze krajanov. Minuli četrtek zvečer so se na spornem mostu pričeli zbirati v precej glasno gručo krajani Stare vasi. „Tu> na mostu!" je bil odgovor na vprašanje, kje bo sestanek. Tako se je tudi zgodilo. Okrog temnozelene stoenke krškega gradbenega referenta se je nato odvijal uradni del sestanka. Nad sto vaščanov se je precej zedinilo o vsebini osem točk vsebujočega zapisnika, dodali so samo še dve. Pikre so jele leteti, prisoten je bil tudi občinski podpredsednik Ciril Plut, ko so se lotili mostu. Vodja krškega tozda novomeškega Cestnega podjetja Stane Zigante je vaščane skušal pomiriti, da lahko na stroške podjetja (!!) doseže „zniža- nje“ mostu za slabih deset centin trov, če uporabijo finejšo asfalt) zmes. Na pokrovu motorja ort njene stoenke sta se znašla tudi' načrta mostu čez Starovaški potfl uradni zaznamek krškega katastra ponovnih meritvah in še kaj. Vaščani seveda niso imeli prilil da bi se lahko soočili s proj«! tantom tega čuda (IBT Trbovlje), njim bodo menda opravili na občifl _ Kakorkoli, vaščani ne marajo tal visokega mostu. Če naj bi le-ta1 požiral toliko vode (železniški "T prava skromnost!) kot pravijo v0 naiji, bi bili lahko postavili * most Kaj bodo ukrenili sedaj, minuli četrtek ni vedel nihče. K vs| CK Mladi, njih se spominjajte! Proslava pri Beceletovi jami, kjer je padel heroj Vinko Paderšič s tovariši Krajevna skupnost Otočec je 23. septembra praznovala svoj krajevni praznik v spomin na dan pred 36 SEVNIŠKA GODBA ŽE IGRA V pičlega pol leta usposobiti novo pihalno godbo za 50-minutni koncert je nadvse spodbuden dosežek. Tako so v nedeljo pod geslom „Prvi stik s poslušalci" sevniški godbeniki igrali v parku Doma počitka na Impoljcl Nastopili so skupaj s člani instrumentalnega kvinteta, ravno tako iz vrst godbenikov. Predstavljenih dvanajst skladb ni bilo vse, kar že znajo. Nova godba deluj e pod okriljem sevniških gasilcev, do glasbil so prišli ob podpori sevniških kolektivov. V kratkem bodo dobili tudi svečane uniforme. Za pravi „ognjeni“ krst se bodo predstavili novembra za sevniški občinski praznik. Godbo prizadevno vodi Bogomir Hrovatič. ŽUŽEMBERK BREZ TEŽAV V ljubljansko-dolenjski mladinski odbojkarski ligi tekmuje poieg lanskih prvakov Partizana iz Žužemberka še mlada selekcija trebanjske občine, ki nastopa pod imenom Mokronog. Žužemberčani so v prvih dveh kolih gladko zmagali, mladinci Mokronoga pa so kljub neizkušenosti pokazali, da bodo za vse trd oreh. Zadnjo tekmo z Jamo iz Brezovice so po borbeni tekmi tesno izgubili. BREŽICE: „SLOVENSKI KRAJI IN NASELJA V PRETEKLOSTI4 ‘ V sodelovanju ljubljanske Narodne galerije in brežiškega Posavskega muzeja bodo jutri ob 18. uri v galeriji Posavskega muzeja odprli razstavo ..Slovenski kraji in naselja v preteklosti". V otvoritvenem programu bo nastopil Slovenski godalni kvartet, razstava pa bo odprta do srede oktobra vsak dan od 9. do 13. ure. leti, ko so okupatorji v Zagradu v Beceletovi jami ne daleč od Starega gradu zverinsko ubili narodnega heroja Vinka Paderšiča — Batrejo in njegove tovariše. V spomin na ta dan so se ob jami zbrali nekdanji borci in aktivisti, člani Jamarskega kluba Vinko Paderšič-Batreja iz Novega mesta, predstavniki KS Otočec ter pionirji osnovnih šol Otočec in Brusnice. Lik borca in revolucionarja, narodnega heroja Vinka Paderšiča je orisal tajnik Jamarskega kluba Danilo Breščak, o bojih in medvojnih dogodkih pa je zbranim spregovorila Joža Škufca. Njenemu živemu pripovedovanju so vneto prisluhnili prav mladi: „Prav na ta dan in ob tej uri smo zaslišali pokanje, ki je skalilo prekrasno sončno jutro. Takoj smo Moštveno Se prvaki Srčne borbe krških speed-wayistov v Ljubljani Ekipa mladih dirkačev krškega Avto-moto društva v speedwayu je predzadnji konec tedna navdušila redke gledalce na domačem stadionu. Jesenski zaključek letošnje sezone bo jutri, v soboto in nedeljo v Mariboru. Krčani, ekipo vodi prizadevni Bergant, nastopajo v neenakopravnem položaju npr. s favoriziranima Kekcema iz Maribora. „Novi“ krški motorji so namreč za dobrih 15 konj bolj mršavi kot tisti, ki jih imajo pred seboj Mariborčani Minula dva vikenda sta bila za dirkače izredno naporna. Kar tri dni zapored je treba namreč voziti neusmiljeno, v takem pridejo šele do izraza dobri stroji in tudi telesna pripravljenost dirkačev. Tokrat v Ljubljani Krčani niso mogli ponoviti edinstvenega uspeha iz Krškega, ko so ugnali vse. Za prvenstvo najboljših v državi se je tokrat najbolje izkazal Stefan Kekec, v skupni uvrstitvi pa Krčani še vedno vodijo. Krčani: Omerzel (tokrat 9 točk, Kozmos (8), Žibert (7), Bergant (3) - (le-ta se je tudi reseje poškodoval, ko sta ga stisnila dva dirkača) še naprej dajejo videz trdne ekipe, kar je navsezadnje tudi lep uspeh mladega treneija. Ob nadaljnji podpori bodo po vsej verjet-nosti za novo sezono tudi Krčani dobili močnejše motorje. A. Z. vedeli, da je po naših... Iz jame, kamor so se skrili pred sovražno ofenzivo, se niso več vrnili Mladi, njih se spominjajte!", je zaključila ob misli na Vinka Paderšiča-Batre-jo, Vinka Kosa, Alojza Gregorčiča, Frančiško in Franca Sajevic ter na borce, ki so jim v Otočcu naslednji dan sodili s puškinimi kopiti in streli, danes pa počivajo v skupnem grobu na otoškem pokopališča BLAŽIČ 923 KEGLJEV Tradicionalnega kegljaškega turnirja v Krškem, ki ga prirejajo v spomin na kegljaškega delavca in sodnika Marjana Ponikvarja, se je udeležilo 85 tekmovalcev. Zmagal je Novomeščan J. Blažič z 923 podrtimi keglji, pred Hrastarjem (Nm) 911 in Golešem (Mercator) 90 0 podrtimi keglji ga 8o\ nin m nje ne Soi nje leti O JARI KACI - »Načrti sej ^ načrti tja, most je prava siatf do ta za Staro vas, kraj ste vi ti. uničili," so bili ogorčeni va# nji ni. „Most je previsok in iz o* so modrovali drugi. V kr občini so uspešno posodot nad sto kilometrov lokalnih( st, takšnega greha pa niso zal težili nikjer. (Foto: Železi MOST 2E PODIRAJO - Se t lo, pa v Krški vasi ne bo več sled* ,Jeseni” romantiki starega mo| čez Krka Začeli so ga podirati ’ les ne bo zk staro šaro. Kar je ohranjenega, bodo uporabili za pravilo manjših mostičkov v obč Prvi boks na Dolenjskem JO sai Pri sla del ve Po Triurho boksarsko revijo v Dolenjskih Toplicah si je ogledalo 300 ljudi - Nastopilo pet domačinov Minulo nedeljo je pred kratkim ustanovljeni Boksarski klub Dušan Tomaž Kveder iz Dolenjskih Toplic ob sodelovanju ljubljanskega Odreda pripravil v top-Uški kinodvorani boksarsko prireditev, na kateri je nastopilo nekaj znanih jugoslovanskih boksarjev. Predvsem bolj izkušenim Ljubljančanom gre zasluga, da je prva povojna boksarska prireditev na Dolenjskem v celoti uspela. Organizatorji so namreč prodali nekaj več kot 300 vstopnic, gledalci pa so v slabih treh urah videli vrsto zanimivih bojev tekmovalcev iz Ljubljane, Trsta, Kamnika, Hrastnika in Dolenjskih Toplic. Vsekakor je bila najbolj zanimiva tekma med Ljubljančanoma Jovičičem in Jovičem. Po desetih rundah izenačenega boja so sodniki zmago prisodili Jovičiču, ki je postal novi prvak Jugoslavije v pohvel-ter kategoriji Izredno izenačen boj je potekal med državnim prvakom Centom in Kamničanom Zveržino. V štirih rundah dobrega boksa, v katerem sta tekmovalca pokazala lepote te veščine, je .izzivalec* prvaka presenetil in srečanje se je končalo neodločeno. Topliškemu občinstvu, ki je v nedeljo dokazalo, da dobro pcr zna boks, se je predstavilo tudi pet domačih tekmovalcev, ki so ob organizatoijih Milanu Debe-; ljaku Ljubčku, Franju Kovaču in sodnikih prof, Slavku Galtu ifl Janezu Galetu poželi najvei aplavza. Domačin Poljak je v nedeljo zmagal po točkah, Ivankovič je presenetil nekdanjega slovenskega prvaka Simoniča in boksal neodločeno, Canič je izgubil po točkah, tekmovale*-težke kategorije Hajder je ostal brez tekmeca, v najbolj razbili-ljivem srečanju pa je Emil Sp«' har, slovenski m ladinski prvak J welter kategoriji, s tehničnih O.K. premagal Sajedoviča & Hrastnika. zv ja Sli za P' V£ re R b, g; P' g< k Ui B »Vesela jesen” delila klopotce V Mariboru ni nihče mislil na gnila jajca — Trume za narečne popevke potrebnih in nepotrebnih tipov — Vsi so bili najboljši — Radio Ljubljana ni v čislih__________________ Maribor je bil 16. septembra 1978 pust. Na ulicah je srečeval človek bolj malo slovensko govorečih ljudi, nihče ni buljil v izložbe, le na pošti, kjer lahko tudi ob sobotah dvignete denar, je bilo malce bolj živahno. Mesto ob Dravi je bilo prelepljeno s plakati, ki so vabili na ogled razstave s skupnim imenom Vesela jesen, sicer pa ni v podhodu za pešce še nihče izbrisal z zeleno barvo napisanega Lor-covega stiha: Zeleno, ki ljubim zeleno. Živahneje je postalo ob šestih popoldne, ko so odprli razstaviščni prostor, šanke, točilnice, ko so pričeli vrteti vrtiljaki, na katerih se je treba privezati z „dvemi verigi", ko se je lahko peljal obiskovalec skozi hišo strahov, lahko streljal na umetne rože, pil pivo, vino, vinjak, si ogledoval razstavljene kmetijske in gradbene stroje, razkošen ognjemet, poln žvepla, ko je zadišalo ali zasmrdelo po čevapčičih in ko so se pričeli zbirati pevci, skladatelji, dirigenti, tekstopisci, njih spremljevalci v jeansu, fotoreporterji, televizijski snemalci in še garnizon drugih, za festival narečnih popevk potrebnih in nepotrebnih tipov. Od pevcev so prirušili v Maribor: Dušan Kobal, Alenka Pinterič, Branka Kraner, Edvin Fliser, Geza Karla-tec, Ivo Mojzer, Karli Arhar, Vlado Bezjak, Rajko Stropnik z ansamblom Kvik, Braco Koren, Sonja Gabršček, Meri Avsenak, Milan Petrovič, Ivek Baranja, Rudi Trojner in Pavlek Stumberger, videti pa je bilo še mojstra Adamiča, Sepeta, Edvarda Holnthanerja, Saša Veronika, Metko Volčičcvo, pesnico Mari-jO Reven, skladatelja Jožeta Krežeta pa še in še. Radovedneži so si pasli oči po njih obrazih, jih trepljali po ramah, češ tako je treba vzdrževati lepo domačo pesem, stavljali na zmago, samo da se je pilo, da se je nekaj govorilo in da je imel Egon Kaše kaj slikati in da se je imel Luc čemu gromko smejati. Tofa v Mariboru ni bilo, ker je bil pred kratkim v Afriki in je divjine do vratu sit, tudi Silvester Mihelčič iz Črnomlja ni pridrvel s svojim Saabom tja, ker je že vnaprej vedel, da domov ne bo peljal niti klopotca niti denarne nagrade. Popevka Vesele jeseni 78 seje pričela natanko ob osmih zvečer, ko je zagrmel avizo Rodoškovega Štajerca in ko je blizu tisoč dvesto gledalcev nestrpno čakalo, kaj bo videlo in slišalo. Pevci so lepo po vrsti izvajali šestnajst novih narečnih popevk: Kraški pust, Pej oštja, Koline, Napitnico, U Iderje, U hribe, Gazi, gazi devojčice, Na sejme. Oprosti, se grozni mi mudi, Martinov den. Stari tango, Bistahor, Zame je toti muzika, Krašovca, Zelenega Jurija in Stelcrajo, gledalci pa so pošteno PEVSKA POZA - Alenka Pinterič je letos že desetič sodelovala na popevki Vesele jeseni. Letos ji je pripadel klopotec, četudi Alenka ni najbolj priljubljena v rodnem mestu. Desetletnico sodelovanja je slavil tudi skladatelj Jože Kreže, Mariborčan. (Foto: Egon Kaše) zaploskali le Staremu tangu, Krašovcu in Zelenemu Juriju. Popevka Vesele jeseni 78 je bil pravi festival že po tem, ker so vsi izvajalci pri bogu, otrocih in starših prisegali, da ne mislijo na nagrade, da jim je to pač postranska in nepomembna zadevščina, globoko v sebi pa so upali, da publika in žirija le nista tako neumni, da ne bi ugotovili, kako je prav njihova popevka naj naj najboljša, naj naj najživahnej-ša in sploh oh, oh in oh. Zato ni manjkalo nervoze, kajenja za odrom, govoričenja: „Ti si najboljši, najboljša.” Zunaj pa so ljudje pili, jedli in se prepirali za oslovo senco, ne meneč se za to, kaj se dogaja v hali B mariborskega razstavišča že dvanajstič zapored, kajti popevka Vesele jeseni se odvija že preko desetletja in si je pridobila v tem času širok krog ljubiteljev, četudi so organizatorji -Društvo glasbenih delavcev Harmonija iz Maribora - prepričani, da se njihova prireditev vse premalo popularizira v Sloveniji. No, da. Trdijo, da lokalne radijske bajte že vrtijo izvajane skladbe, da pa jih je po ljubljanskem radiu vse premalo slišati. Cas do razglasitve najboljših so izpolnili z učinkovito modno revijo, v kateri so morali manekeni pok»*j vse svoje plesne (ne)sposobnostii dalstvo pa je ploskalo, uživalo,* Maribor ima čudovito publiki ceni napore domačih ljudi in se ® razlikuje od drugih Slovencev,’ voščljivih in ljubosumnih, če kakšen domačin kaj pokaže. Aleš Kersnik, Milan Krap^ Alenka Pinterič so odnesli za pevko Krašovc vsak po en klop0 Branka Kraner, Edvin Fliser, Mojzer in Karli Arhar pa so se vili na prvo, drugo in tretje Prepričan sem, da bo slovensko sopisje zamolčalo spodrsljaj Arharja ob razglasitvi zmagoval ko je v Mariboru zelo pop1*1 Karli pošteno kiksnil ob druge^ vajanju Zelenega Jurija. Ginjen^ di osvojitve tretjega mesta ni pravočasno vstopiti, pa je nag0 dirigenta: „Mojster, mojster, gremo * krat." | Pa to ni ničesar pokvarilo. ček v hotelu Slavija je poka#' so bili organizatorji zadovoljuj, so si pevci med seboj prijatelj1 ^ bo naslednje leto spet Vesela festivalom, ognjemetom, s pij® z negotovostjo: le kdo bo TONI GASPE'