GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE	LETO XXX. - ŠT. 9-10 - 20. MAJ
Celje - skladišče D-Per
214/1981
1119811177,9/10
Uspela proslava ob dnevu OF in prazniku dela
V počastitev 27. aprila DNEVA OF slovenskega naroda in 1. maja PRAZNIKA VSEH DELOVNIH LJUDI, je bila v sredo, dne
29.	aprila organizirana proslava s kratkim kulturnim programom. V programu so sodelovali: moški pevski zbor SVOBODA, harmonikarska sekcija SVOBODE in recitator.
Z : n A /• - n l'Kl :>syi'T'. '<
btf 'i >	.<<«*<«-J ' • ''f >4 &
< f4	.9. Mmtmm
M,	m»	f#***~»**~ *& \
■«.bili o v < ><:
l »EDOM
mi a /. n % m* vemta*
KAfc )><•( kit ji '11 5 1' 1 >N >.
1> 1 S A R N K. <)() f. 1 N O 1 A N >
4	W<w«. «M	^

Predsedstvo je odlikovalo našo delovno organizacijo za posebne zasluge ter uspehe dosežene pri delu, ki je pomembno za gospodarski napredek države z »REDOM DELA Z ZLATIM VENCEM«.
Proslavo, katere se je udeležil dobršen del članov našega kolektiva, so otvorili člani moškega pevskega zbora SVOBODA z INTERNACIONALO.
Nato je predsednik delavskega sveta delovne organizacije EMO tovariš MILAČ Tomaž na kratko spregovoril o naši revolucionarni poti, o zgodovini, nastanku in pomenu praznika OF slovenskega naroda in prvega maja.
V nadaljevanju proslave se nam je s svojim programom poleg moškega pevskega zbora SVOBODA predstavila še harmonikarska sekcija SVOBODE ter recitator CENTRIH Srečko.
Nato je predsednik občinskega sindikalnega sveta Celje tovariš Franci VRBNJAK izročil predstavnikoma naše DO tovarišu MILAČU in tovarišu GAZVODI državno odlikovanje »RED DELA Z ZLATIM VENCEM«, s katerim je odlikovalo našo delovno organizacijo predsedstvo SFRJ.
Trideset naših delavcev je prejelo posebna priznanja delavskega sveta DO za posebna prizadevanja pri delu.
Obenem s pismenim priznanjem so dobili tudi knjige priznanih slovenskih avtorjev.
Na koncu so predstavniki tozda posoda sporočili rezultate akcije oziroma tekmovanja OČISTIMO OKOLJE in podelili delavcem 5 najuspešnejših oddelkov nagrade za najbolje urejen delovni prostor.
Priznanja in nagrade za posebna prizadevanja pri delu so prejeli naslednji naši sodelavci in sodelavke:
DIMEČ Jožica, GOSTEČNIK Ivanka, JUTERŠEK Ernest, ŽGAJNER Frida, KOLENC Anton, ŠIBANC Alojz, STANTE Matilda, MAJCEN Ivan, KRALJ Olga, LEBAN Nande, KUNST Franc, ARNŠEK Ivan, ROŽEN-CVET Berta, VRHOVŠEK Anton, BANOVIČ Jure, ZUPANC Jožica, PASAR Anton, JEZERNIK Fer-JESENIČNIK Milka, BAUNER Ana, ŠEŠKO Marica, BAŠA Stanka, ROBNIK Terezija, ČEŠNO-VAR Rozika, VREČER Silva, OGRAJŠEK Jože, JEKL Pavla, URLEB Marija, ŠRAJ Slavka, KOZAR Veronika.
V. K.
Predsednik občinskega sindikalnega sveta ZSS Celje tovariš FRANCI VRBNJAK izroča predstavnikoma naše DO tovarišu MILAČU in tovarišu GAZVODI državno odlikovanje »RED DELA Z ZLATIM VENCEM« s katerim je odlikovalo EMO predsedstvo SFRJ
Proslave v počastitev, dneva OF slovenskega naroda in 1. maja praznika dela, organizirane v jedilnici se je udeležil velik del našega
kolektiva
Veliko aplavza med poslušalci je bila deležna harmonikarska sekcija
SVOBODA
I
COBISS 0
arnan ' r.M*

Celju
V kulturnem programu ob sprejemu zvezne štafete so sodelovali folklorne skupine, balet, recitatorji, ansambel JLA, pevski zbor itd. Po slavnostnem govoru so mladi prebrali pozdravno pismo mladih Predsedstvu SFRJ in ZKJ.
Zvezni štafeti se je pred Muzejem revolucije pridružila tudi lokalna štafeta Mladosti.
Letošnja štafeta mladosti je prenočila v Likovnem salonu. Tako je bil omogočen ogled štafetne palice občanom in delovnim ljudem mesta Celje. V Likovnem salonu je bila istočasno tudi razstava še neobjavljenih slik tovariša TITA iz zadnjega uradnega obiska v Sloveniji in s centralne proslave ob dnevu mladosti dne 25. 5. 1980, v Beogradu, kjer je sodelovalo 300 mladih iz Celja.
Lokalna štafeta mladosti, ki se je v petek zvečer pridružila zvezni štafeti je začela svoj pohod že en dan pred prihodom zvezne štafete, in sicer iz hale Golovec, kjer je ob 19. uri prisostvovala proslavi OF. Iz hale
so jo prinesli planinci ter taborniki Celja po bližnjih vrhovih Celja do taborniškega naselja v Kokarjah, kjer je ob tabornem ognju in straži tudi prenočila.
Drugo jutro, to je 24. 4. 1981 so jo taborniki prenesli do Šempetra, odkoder so jo s svojimi čolni prepeljali mladi kajakaši NIVOJA do kipa splavarjev.
Od tod dalje je pot nadaljevala po krajevnih skupnostih. Okrog 10. ure je obiskala tudi našo delovno organizaoijo, kjer je za nekaj minut postala. Naše mladinke in mladinci ter člani kolektiva so jo slovesno sprejeli ter jo po kratkem programu pospremili naprej po njeni poti po krajevnih skupnostih. Nato se je priključila zvezni štafeti in zaključila svojo pot na centralni proslavi na Trgu V. kongresa.
Celoten program štafete mladosti v Celju nam je omogočil, da smo z ustrezno vsebinsko bogato politično manifestacijo ponovno izkazali vse naše priznanje in zahvalo tovarišu TITU, da bomo za njegovo delo in našo trdno odločenost še naprej vztrajali po poti, ki smo jo skupaj z njim zastavili — poti miru in neuvrščenosti ter bratstva in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Mladinci naše delovne organizacije so ponesli Zvezno štafeto na relaciji od blagovnice LABOD do hotela CELEIA
Skupina naših nosilcev lokalne štafete Mladosti pred upravnim
poslopjem
Prihod lokalne štafete Mladosti pred našo delovno organizacijo
V imenu mladine in delavcev EMA je prebrala pozdravno pismo predsedstva SFRJ in ZKJ tovarišica STANKA ŠUMAK
Štafeta mladosti v
Slovesen sprejem Zvezne štafete Mladosti v vojašnici Jožeta Meniha-
Rajha
Letošnja' štafeta mladosti simbol ljubezni mladih in vseh prebivalcev naše države, do svojega vrhovnega komandanta je prispela v našo občino iz Laškega v petek, 24. aprila v večernih urah.
Osrednja manifestacija oziroma sprejem je bil pred Muzejem revolucije. Na svečano okrašenem trgu, s številnimi zastavami, rožami, transparenti se je sprejema udeležila velika večina občanov, delavcev, mladine iz vseh sredin.

TOZD Posoda - očistimo okolje
OOS TOZD POSODE je v okviru akcije za čim lepše in zdravo okolje razpisala tekmovanje za ureditev t.er čiščenje vseh oddelkov in vsakega delovnega mesta. K tekmovanju je hotela pritegniti slehernega člana kolektiva z namenom, da po svojih močeh in možnostih prispeva k lepšemu okolju. Akcija je pri vseh zaposlenih zbudila veliko pozornost, saj se vsi zavedamo, da lepo urejeno okolje, delovno mesto prispeva k boljšemu počutju in večji produktivnosti.
Predsednik Konference OOZS tozda Posoda tovariš Podpečan Slava izroča predstavniku kleparskega oddelka tovarišu ARN-ŠEK Ivanu nagrado za I. mesto v akciji »OČISTIMO OKOLJE«, ki so jo osvojili delavci oddelka
Komisija je pri ocenjevanju i-mela težko nalogo saj so se vsi oddelki z večjim in manjšim uspehom vključili v tekmovanje. Ob razpisu tekmovanja smo si ogledali vse oddelke, tako da smo lahko čimbolj realno ocenili napore v okviru tekmovanja. Vsak oddelek smo točkovali po vna-
prej določenih kategorijah, ter na osnovi točk prišli do naslednjih rezultatov:
1.	mesto in nagrado 4.000,— din prejme KLEPARSKI ODDELEK.
2.	mesto in nagrado 3.000,— din prejme obrat POCINKOVALNICE.
3.	mesto in nagrado 2.000,— din prejme oddelek MONTAŽE.
4.	in 5. mesto si delita oddelka ROČAJNICE in PRIREZOVALNI-CE ter zato prejmeta diplomi.
Ostali oddelki so se razvrstili po osvojenih točkah
Komisija in verjetno se z njo strinja večina zaposlenih — se je prepričala, da se tudi v težkih pogojih, da lepo urediti delovna mesta, oddelke, tovarno ter da so tako urejena delovna mesta in okolica lahko vsak delovni dan. Prepričani smo tudi, da bodo rezultati tekmovanja spodbudili k razmišljanju in akciji pod geslom »čistoča je vir zdravja« tudi tiste zaposlene, ki tokrat niso najbolj aktivno sodelovali.
REZULTATI AKCIJE
1	Kleparski	37
2	Pocinkovalnica	36
3	Montaža	34
4— 5 Ročajnica
— Vtiskovalnica	33
6— 7 Oblkovalnica
in žar. peči	32
6— 7 Alu oddelek	32
8	Vlačilnica z več
stopenjsko stis.	31
9	EKO I	30
10—11 Varilnica ročajev	29
10—11 Skl. 62	29
12—13 EKO II.	28
12—13 Skl. got. posode	28
14—16 Dekor	27
14—16 Zavijalnica	27
14—16 Notranji transport	27
17—19 Lužilnica	26
17—19 Mlin	26
17—19 Brusilci orodij	26
20—21 Temeljni emajl	25
20—21 Velika posoda
— Komorne peči 25
22	Poltežka in težka
posoda	23
23	Kopalne kadi	21
Akcija je potekala od 18/04 pa
do 24/04 1981
Ocenjevanje je bilo izvršeno 24/04 od 12. ure pa do 15. ure, po sledečih kriterijih:
1.	Upoštevanje varstva pri delu
—	ureditev delovnih mest
—	vzdrževanje strojev in naprav
—	transportne poti
—	požarna varnost
—	označeni viri nevarnosti
2.	čistoča in urejenost oddelka
3.	Splošni izgled
Dodatek za stopnjo težavnosti za ureditev oddelka (od 0 do 10 točk)
Vsak kriterij je dal maksimalno 10 točk, torej je bilo možno zbrati največ 30 točk, katerim so se prištele še točke oz. dodatek za stopnjo težavnosti.
Poudariti je treba, da sta k uspešnosti akcije pripomogla pripravljenost in razumevanje vodstva TOZD Vzdrževanje in vodstvo nabavne službe, saj so nam omogočili zadostno število kontejnerjev za odpadni material in
smeti ter redne odvoze ves čas akcije.
Poleg tega pa je TOZD Vzdrževanje prispeval, da je bila tudi okolica cele delovne organizacije res vzorno urejena. S to akcijo pa smo prevzeli tudi nalogo, da ohranimo še naprej lepo in urejeno okolje in da bodo rezultati akcije vidni še dlje časa.
Komisija za ocenjevanje
Lužilnica obrata pocinkovalnice tozda Posoda. II. mesto in nagrada 3.000 din v akciji OČISTIMO OKOLJE
DRUGI O NAS
Emokontejner
Naj zapišemo še nekaj prednosti preizkušenega kontejnerja K-OPT, večina pa velja za vse, ki so jih do sedaj načrtovali v Emo-kontejnerju:	zanesljivo in varno
shranjevanje eksplozivnih snovi, premeščanje je mogoče z običaj-
nimi prevoznimi sredstvi, zelo dobra požarna varnost, hitra lokacijska in gradbena rešitev; nizki dobavni stroški in roki, estetski videz, kii se prilagaja okolju, trajna uporabnost in ceneno vzdrževanje.
Mitja Umnik
Novi tednik - številka 18 (7. 5. 1981)
Prejšnji teden so strokovnjaki delovne organizacije EMO Celje uspešno opravili »vroči« preizkus kontejnerskega skladišča za o-brambo pred točo. Kontejnersko skladišče K-OPT je projektirala mlada služba INŽENIRING v TOZD EMOKONTEJNER, ustanovljena komaj letos, zato je toliko bolj pomembno, da poudarimo ta njen uspeh.
Gre za kontejnersko skladišče transportnega trpa, ki s posebno varnostno protitlačno steno varuje strelca pred eksplozijo v priročnem skladišču. Tudi streha nad priročnim skladiščem je konstruirana tako, da se pri eksploziji odpre in sprosti nastali tlak.
»Na odlagališču smeti v Žepini smo kontejner preizkusili tako, da smo dovolili v njem eksplodirati šestim raketam za obrambo pred točo, eno raketo pa smo izstrelili
iz njega. Le-ta je predrla strop in kmalu končala v zemlji. V obeh primerih je bil bivalni prostor strelca za izstreljevanje raket proti toči popolnoma nepoškodovan, lahko bi v njem kdo mirno pil kavo,« je ne brez zadovoljstva povedal vodja inženiringa v TOZD Emokontejner dipl. ing. strojništva Stanko Stepišnik.
Nariši in naredi, ne pa nariši in spravi v predal, je delovni moto inženiring službe. Do sedaj so pretežno zelo mladi strokovnjaki iz te službe projektirali več kot 30 posebnih modelov kontejnerjev, tako za potrebe čebelarjev, shranjevanja plina, za boj proti toči, ki ga bodo verjetno osvojili kar vsi, ki se organizirano borijo proti toči, in še vrsta drugih. Mirno lahko zapišemo, da gre za pravi kontejnerski preporod v EMO Celje, saj tovrstne usmeritve dajejo celo paleto proizvodnih možnosti.
Kontejnersko skladišče K-OPT, ki ga je projektirala naša služba INŽENIRING V TOZD EMOKONTERJNER
a

EMO - udeleženec 9. mednarodnega bienala industrijskega oblikovanja
V Likovnem razstavišču Rihard Jakopič v Ljubljani je bila od /A. aprila do 17, maja 1981 razstava DEVETI BIENALE INDUSTRIJSKEGA OBLIKOVANJA (BIO) pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije. Bienale industrijskega oblikovanja je praviloma vsako drugo leto v Ljubljani. Razstava je mednarodna, je primerjalna razstava dobro oblikovanih jugoslovanskih in tujih industrijskih izdelkov.
Razstavo pripravlja sekretariat BIO v okviru Arhitekturnega muzeja iz Ljubljane. Prireditveni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki skupščine mesta Ljubljane in Gospodarske zbornice Slovenije, odloča o vseh bistvenih elementih razstave (razen žirira-
Na BIO 9 smo predstavili tudi plinsko atmosferski kotel tozda Radiatorji, katerega je prav tako oblikoval tovariš KNEZ
nja) v strokovnih vprašanjih pa sodeluje s strokovnim svetom, ki ga imenuje prireditveni odbor iz strokovnjakov na področju teorije, kritike in prakse oblikovanja.
Namen razstave BIO je povečati vpliv industrijskega oblikovanja v njegovi ekonomski in estetski funkciji v jugoslovanski in mednarodni proizvodnji, prodaji in porabi.
Na BIO lahko sodeluje naslednja industrijska proizvodnja:
—	pohištvo,
—	svetila,
—	tkanine za notranjo opremo,
—	gostinsko-gospodinjska o-prema in naprave,
—	optične in fotografske naprave ter naprave za razmnoževanje,
—	električne in elektronske naprave,
—	proizvodni stroji in orodja,
—	pisarniški stroji in naprave,
—	ovojnine v pomenu tehnološko oblikovnih rešitev,
—	prometna sredstva in oprema,
—	komunalna oprema,
—	arhitekturni elementi in sklopi,
—- športna in turistična oprema,
—	igrače in učila,
—	razno.
Naša DO je prijavila razstavljal cu dva proizvoda in oba ji je prireditveni odbor tudi dovolil razstavljati. Predstavili smo se z APK kotlom (atmosferski plinski kotel), ki ga izdelujejo v tozdu Radiatorji in emajlirano posodo s komercialnim imenom BLED tozda Posoda.
Kvalitetna in estetska komercialna posoda BLED, katero je oblikoval naš sodelavec tovariš MIRKO KNEZ
Oblikovalec obeh proizvodov je naš sodelavec tovariš MIRKO KNEZ, ki je že večkrat dokazal svoje oblikovalske sposobnosti, sicer pa zaposlen v tozdu Kotli. Tovariš Mirko Knez je še enkrat potrdil, da je edina prava pot napredka zaupanje in vlaganje v domače tehnološko znanje, lasten razvoj in domače industrijsko oblikovanje.
To, da smo za oba izdelka dobili prostor na sicer omejenem razstavnem prostoru je za nas veliko priznanje, pomeni da na-
ši izdelki sodijo tako po kvaliteti kakor obliki v sam vrh svetovne proizvodnje, ne nazadnje pa nam tudi potrjuje pravilno pot naše usmeritve v prizadevanju za večjo in boljšo kvaliteto v proizvodnji, smotrno preusmeritev gospodarjenja in večji izvoz blaga, oziroma naša prizadevanja v premagovanju težav pri gospodarski ustalitvi in vključevanju v mednarodno gospodarsko sodelovanje.
S.	Z.
Kovinarji v EMO tekmujejo
Z akcijo o izvedbi internih tekmovanj kovinarjev v naši DO, katero smo načrtovali za april in maj, smo lahko v prvi fazi zadovoljni. V našem glasilu Emaj-lirec, smo že podrobno pisali o akciji, katero smo v tem letu v naši DO vzeli resneje, in posledica tega je, da je odziv in zanimanje za tekmovanje na primerni višini.
Tekmovanje po tozd je v glavnem končano v vseh tehnikah varjenja. Do tega trenutka je v tozd tekmovalo 33 varilcev različnih tehnik varjenja. Interes je bil v različnih tozd različen, odvisno od števila delavcev teh poklicev, vendar komisija meni, da v vseh sredinah le ni bilo s strani organizatorjev narejeno vse, kar je bilo dogovorjeno. V drugi fazi tekmovanja, to je tekmovanje m. nivoju DO je dogovorjen naslednji rokovnik:
Na nivoju DO bodo tekmovali prvi trije uvrščeni v vsaki panogi. Rok prijav je dogovorjen, in sicer 15. 5. 1981. Tekmovanje pa se bo odvijalo v dneh od 25. do
30.	5. 1981.
Da bi se omogočilo vsem tekmovalcem tekmovati pod enakimi pogoji se bo po naprej dogovorjenem vrstnem redu tekmovalo v vseh tehnikah varjenja v učni delavnici pod strokovnim vodstvom komisije za izvedbo tekmovanja.
Tekmovalci orodnih poklicev bodo tekmovali v učni delavnici tozd Orodjarna, po razporedu, oziroma prej dogovorjenem časovnem razmaku.
Vse tekmovalne vaje se bodo opravile v rednem delovnem času. Odsotnost z delovnega mesta se smatra kot družbeno delo. Vsa tekmovanja se morajo končati do 30. 5. 1981. Po končanem
tekmovanju prejmejo vsi tekmovalci pismeno priznanje, prvi trije uvrščeni v vsaki panogi pa praktične nagrade.
Komisija za izvedbo tekmovanja je z dosedanjo aktivnostjo zadovoljna, vendar apelira na vse merodajne faktorje, da z vso resnostjo in aktivnostjo pripomorejo, da bo tudi drugi del te akcije v celoti uspel.
Želja celotnega kolektiva je,
da čimpeč naših sposobnih in perspektivnih tovarišev kovinarjev zastopa EMO na višjih nivojih tekmovanja. S kovinarji, ki bodo zastopali naše vrste na tekmovanjih izven DO EMO bo organizirano posebno izpopolnjevanje v strokovni panogi, katero bo zastopal. Le tako lahko pričakujemo želen rezultat in solidno uvrstitev.
Slavko Adamič
DELAVCI TOBIJA GLASOVALI ZA IZSTOP IZ NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE
V TOZD TOBI v Bistrici pri Rušah so se delavci 6. maja na referendumu odločili o izstopu iz naše delovne organizacije in o vključitvi v delovno organizacijo TVT »Boris Kidrič« iz. Maribora.
Referenduma se je udeležilo 93,9 odstotka vseh zaDoslenih v TOZD.
Za izstop iz EMO je glasovalo 80,46 odstotka vseh delavcev, ki so prišli na glasovanje, za priključitev k TVT »Boris Kidrič« pa jih je glasovalo 77,76 odstotka.

Stanovanjska problematika
Ob ugotavljanju obstoječih stanovanjskih potreb pridemo do dejstva, da število potreb po stanovanjih raste in da jih nismo sposobni tekoče reševati. Izleta v leto nas spremlja diferenca med dejanskimi potrebami in razpoložljivimi sredstvi, kar ima za posledico večanje števila čakajočih prosilcev za stanovanje.
V srednjeročnem planu 1976—• 1980 je bil po planu predviden nakup 221 stanovanj. Izvršen je bil nakup 73 stanovanj, oz. plan izvršen 33 °/o.
Istočasno smo iz sklada družbene pomoči v občinah Celje, Žalec, Šentjur, rešili 82 stanovanjskih problemov oz. socialno o-groženih družin naših delavcev. V letu 1980 je po natečaju uvrščenih 31 družin za dodelitev stanovanja iz sklada družbene pomoči in to v letih 1981 do spomladi 1983. Ko še dodamo 1 dodeljeno stanovanje iz kvote za kadre pri občini Celje in 19 izpraznjenih rabljenih stanovanj (vselitev v lastno hišo), nam je v srednjeročnem obdobju 1976/80 uspelo rešiti skupno 175 prošenj. Razlika med potrebami in pridobljenimi stanovanji je tolikšna, da nas ne sme presenetiti podatek, da imamo trenutno e-videntiranih 423 prošenj za dodelitev standardnega oz. nestandardnega stanovanja.
Od 423 prošnjikov je:
—	1 nerešen prošnjik z liste izdelane v letu 1974,
—	113 nerešenih prošenj, uvrščenih na prioritetni listi, izdelani v maju 1978 (skupaj je bilo uvrščenih 191 prošenj),
—	1 nerešen prošnjik iz liste za kadre,
—	56 prošnjikov evidentiranih pri socialnem oddelku z prioriteto za reševanje z začasnim nestandardnim stanovanjem, kot kritične primere,
—	252 prošnjikov, ki čakajo na uvrstitev na prioritetno listo.
Od 56 kritičnih problemov, ki so evidentirani pri socialnem oddelku, je stanje sledeče:
—	9 samskih,
—	12 nepopolnih družin (samohranilka, samohranilci),
—	3 zakonci brez otrok,
—	32 tri ali več članskih družin.
Delovna doba v naši organizaciji omenjenih prošnjikov, je od nekaj mesecev do 14 let.
Prosilci so predvsem mlade zakonske družine, ki živijo kot sostanovalci pri svojih starših ali pa so podnajemniki pri tujih ljudeh. Še bolj je problem pereč z bivalnimi prostori za delavce, ki so prišli iz drugih republik SFRJ in si iščejo svoj življenjski prostor v SRS. Pri prosilcih, ki stanujejo pri starših, kljub sicer dobrim stanovanjskim pogojem, je prisotna prenatrpanost, ki ima za posledico vrsto medsebojnih konfliktov in napete medsebojne odnose med »starejšo in mlado« družino.
Podnajemniki pri tujih ljudeh pa so sicer samostojne družine, je pa specifičnost v tem, da so prostori, v katerih bivajo, kleti ali podstrešni in popolnoma neprimerni za stanovanje. Istočasno se jim večkrat letno povečuje najemnina, ki ni normalna.
Vzporedno z blokovno gradnjo, se je v preteklem srednjeročnem planu del združenih sredstev namenilo za posojilo individualnim graditeljem. Sredstva so bila omejena, glede na število potreb, pa je bila višina posojil tako nizka, da graditelji kljub svojim nadpovprečnim vlaganjem lastnih sredstev, niso uspeli v določenem roku usposobiti hiš za vselitev. V obdobju 1976/80 se je za individualno gradnjo namenilo 6,755.000.- din, dolgoročnega posojila, cca 150 graditeljem. Glede na potrebe blokovne gradnje, sredstva namenjena za individualno gradnjo, niso v preteklem obdobju bila na razpolago vsako leto, kar je imelo za posledico veliko nesigurnost vseh individualnih graditeljev.
Da srednjeročni plan ni bil izvršen, je pogojevalo sledeče:
—	nedoseženi plan sredstev za stanovanjsko izgradnjo,
—	močno povečanje cen m2 stanovanjske površine iz leta v leto,
—	neuveljavljanje lastne soudeležbe prošnjikov,
—	neformiranje sklada skupne porabe v zadostni višini, iz katerega bi se črpala dodatna potrebna sredstva.
Od izdelave prioritetne liste, ki je bila sprejeta na DS DO EMO
24.	maja 1978, na kateri je bilo uvrščenih 191 prosilcev za dodelitev stanovanj in 49 prošnjikov za zamenjavo stanovanj, je bilo povprečno podanih letno 100 prošenj za dodelitev stanovanj in 13 prošenj za zamenjavo stanovanj.
K takšnemu zelo kritičnemu stanju na področju stanovanjske problematike, je poleg že navedenih dejstev vplivala velika fluktuacija delovne sile cca 600 ljudi letno in zaposlovanje delavcev brez zagotovitve minimalnega stanovanjskega prostora novo zaposlenega delavca. Povprečna čakalna doba na stanovanje je 7 let po vložitvi prošnje.
Delovna organizacija Emo trenutno razpolaga s stanovanjskim fondom 808 stanovanj (brez TOZD Tobi).
Da bi v letu 1981—1985 uspešno rešili stanovanjsko problematiko v normalne okvirje, je potrebno uresničiti:
1)	Nakup 160 novih stanovanj oz. 32 stanovanj letno s povprečno kvadraturo 59 m2, oz. 9440 m2 v vrednosti 188,800.000.- din (m2 cca 20.000.-din),
2)	Z dodelitvijo posojil individualnim graditeljem in dodelitev posojil za adaptacije, bi se reševalo 140 stanovanjskih problemov (250.000,- na prošnjika),
3)	21 stanovanjskih problemov bi se reševalo z dodelitvijo posojila za etažni nakup stanovanja oz. 4 na leto, (300.000,- din na prošnjika),
4)	Iz naslova družbene pomoči v občini Celje, Žalec, Šentjur, Laško, se predvideva reševanje stanovanjskega problema 60 socialno ogroženih družin oz. 12 na leto,
5)	Izpraznitev stanovanj last EMO zaradi selitve v lastno hišo oz. v skladu s stanovanjsko zakonodajo se predvideva 26 stanovanj ,
6)	Reševanje z drugimi delovnimi organizacijami predvidevamo 36 prošnjikov s tem, da naša DO da lastno udeležbo 50 % vrednosti stanovanja (cca 21,240.000.-din),
7)	Samski dom s 100 ležišči (potrebna sredstva v višini
30,000.000,- din),
Z izpolnitvijo plana nayedenih v točkah 1 do 6 bi se rešilo v obdobju 1981—1985, 443 stanovanjskih problemov, kar pa pomeni, da bi zadovoljili planirane potrebe, istočasno pa bi čakalno dobo na stanovanje znižali od
Na osnovi zahtev samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke smo že jeseni leta 1979 v sodelovanju z ISKRO: »Birojem za industrijski inženiring« in z vodilnimi in vodstvenimi delavci v TOZD in DO pristopili k oblikovanju stimulativne delitve osebnega dohodka po rezultatih dela.
Vsi delavski sveti tozd in delavski svet DSSS so v začetku leta 1981 potrdili merila za ugotavljanje delovne uspešnosti.
S tem ko smo'uvedli ta merila, smo želeli odpraviti osebno oceno in spodbuditi posameznika in skupine k boljšemu delu, boljšemu gospodarjenju, k doseganju planskih ciljev ter v povezavi z boljšimi rezultati tudi k višjemu OD.
Ugotavljanje delovne uspešnosti predstavlja uvedba normativov tudi za neproizvodne naloge.
Pri izdelavi sistema za ugotavljanje delovne uspešnosti z določenimi merili za kvaliteto, količino in gospodarnost, smo izhajali iz obstoječega stanja. Tako ta sistem napak, ki so se pokazale pri planiranju, organiziranju, normiranju, ipd, ne odpravlja, temveč spodbuja k boljši organiziranosti in boljšim rezultatom dela.
V samoupravnih aktih DO je že vgrajen mehanizem, po katerem je nastale napake mogoče sprotno korigirati in odpravljati.
Izračunavanje OD po novem sistemu UDU:
sedanjih povprečno 7 let na 3 leta.
Z zagotovitvijo lastnih 100 ležišč v samskem domu bi uspešno reševali potrebe po kadrih.
Za izpolnitev takšnega programa pa bi potrebovali sredstva v 5 letih v višini 280,054.000.- din po planskih cenah v letu 1981.
Vzporedno pa še moramo zagotoviti sredstva za obvezno združevanje pri SSS občine Celje v višini 4,70 °/o bruto OD:
—	solidarnost,
—	vzajemnost,
—	komunalna ureditev,
—	revitalizacija,
—	za kadre širšega družbenega pomena,
kar znaša cca 115,000.000.-din dodatnih sredstev.
Iz prikaza je razvidno, da se DO EMO iahaja v zelo kritični situaciji na področju stanovanjske problematike ter da bodo potrebna velika vlaganja v tem srednjeročnem obdobju, če bomo hoteli stanovanjsko problematiko obravnavati v normalnih okvirjih.
P. F.
1.	Za delavce po normi:
K sedanjemu izračunu OD, ki ga dobi delavec po normi, prištejemo ali odštejemo njegovo delovno uspešnost, izračunano na osnovi postavljenih meril in izraženo kot ku (količnik uspešnosti).
Ta ku se giblje v razponu od 0,90 do 1,10.
Na kuverti z OD bo ku takole prikazan:
v zadnji vrstici prvega dela kuverte bo naveden ku (npr.: 1,06). V koloni norma ure bodo navedene dejansko dosežene norma ure. V koloni bruto in neto OD pa bo ta dinarski znesek, dosežen na osnovi norma ur, že vseboval izračunani ku.
2.	Za režijske delavce:
K sedanjemu izračunanemu OD za režijskega delavca prištejemo ali odštejemo ku (količnik uspešnosti), ki izraža delavčevo delovno uspešnost na osnovi postavljenih meril. Ku se giblje v razponu 0,95 do 0,15.
Na kuverti z OD bo takole prikazan:
ku bo izpisan v koloni norma ur. Kolona bruto in neto OD pa bo že popravljena za izračunan ku.
3.	Delavci, ki pa bodo delali kot režijci in kot proizvodni delavci, bodo za ure dela kot režijski delavci plačani po točki 2 in za ure dela kot proizvodni delavci po točki 1.
Ku obračunavamo za vse delovne ure (tudi za nadure).
Informacija o sistemu ugotavljanja delovne uspešnosti
6

i-
Delavke v surovniskem oddelku tozda Posoda na referendumu S. 5. ’81
l spel
refererendum
Delavci vseh TOZD EMO so se dne 8. 5. 1981 odločili z referendumom o spremembi Samoupravnega sporazuma, o skupnih osnovah ¿n merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in sredstev za skupno porabo ter Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in sredstev za skupno porabo.
Glasovanje je potekalo normalno. Večina delavcev je glasovala za spremembe, kar je na eni strani bilo pričakovati, z druge strani pa je bila izkazana tudi zavest, da je naša sedanja skrb usmerjena predvsem v ustreznejše vrednotenje in nagrajevanje proizvodnega dela.
Sprejete spremembe ne pomenijo dokončne rešitve nagrajevanja, temveč začetek v spreminjanju nagrajevanja, takšna rešitev pa je bila v sedanjih okoliščinah najustreznejša.
PODATKI O IZIDU REFERENDUMA Z DNE 8. 5. 1981 V
	Vseh	Udeležba			Odločitev		
TOZD	zaposl.	delavcev		po	1. t.	• po 2.	t.
	delavcev	na refer. %		za	%	za	%
Posoda	1.593	1.229	77,2	1.116	70,1	1.112	69,8
Frite	58	38	65,5	37	63,7	37	63,7
Kotli	199	161	80,9	143	71,8	143	71,8
Radiatorji	159	127	79,8	120	75,7	111	69,8
Odpreski	97	76	78,3	59	60,8	59	60,8
Emdkontejner	232	174	75,0	147	63,3	147	63,3
Orodjarna	129	115	89,1	97	75,1	92	71,3
Vzdrževanje	215	173	82,8	154	71,6	147	68,4
ERC	30	28	93,3	24	80,0	24	80,0
DSSS	452	371	82,0	284	62,8	284	62,8
Skupaj DO EMO	3.164	2.497	78,9	2.181	68,9	2.156	68,1
V TOZD TOBI je referendum obeh točkah referenduma je bila potekal 6. 5. 1981, odločitev po sprejeta z enako večino 81,47%.
delku je padla
Odločitev delavcev v dekor od-
Mimo
samoupr a vij alce v ni odločitev
Pomen pobude, ki jo je sprožil tovariš Tito na kongresu zveze sindikatov Jugoslavije, o nadaljnji demokratizaciji političnih odnosov oziroma o kolektivnem delu in odgovornosti, narekuje, da nenehno preverjamo, do kod smo prišli pri njenem uresničevanju. To zahteva tudi odmevnost pobude med delavci in občani, ker gre pri tem pravzaprav za zagotavljanje njihove neposredne udeležbe v vseh procesih odločanja.
Dosedanje uresničevanje pobude je pokazalo, da je ključno vprašanje, katera sredstva in poti izbiramo in ubiramo za vse bolj demokratično in kolektivno odločanje in politično delo. Teh je več in kažejo na zahtevnost naloge.
Na prvo mesto moramo postaviti utrjevanje organiziranega vpliva delavcev in občanov na delo samoupravnih, delegatskih in družbenopolitičnih organov in teles. To konkretno pomeni večjo aktivnost in vlogo osnovnih organizacij zveze komunistov, socialistične zveze, sindikata in drugih organizacij. Predvsem pa pomeni tudi utrjevanje delegatskega odločanja, tako da ni drugih družbenih odločitev mimo delegatov, delegacij in delegatske baze.
Na ta način realiziramo in lahko zahtevamo tudi odgovornost vseh in vsakogar, se pravi, skupno in individualno odgovornost za razvoj in razmere v temeljni organizaciji združenega dela, v krajevni skupnosti, v združenem delu, občini, republiki in federaciji. In v okviru tega vzpostavljamo in zahtevamo večjo kolektivnost dela družbenopolitičnih organov, njihovo odgovornost do razpoloženja med delovnimi ljudmi ter redne spremembe v njihovi sestavi in med nosilci družbenih funkcij, kar med drugim omogoča tudi skrajševanje mandatne dobe. Seveda pa tudi vzpostavljamo družbeni nadzor nad delom teh organov in nosilcev funkcij.
Se pravi, da so vse temeljne naloge, ki izvirajo iz pobude tovariša Tita, hkrati sestavni del naše ustavne in politične usmeritve. Vsebina pobude tovariša Tita je in mora biti zato stvar celotne samoupravne in družbenopolitične akcije. Zato so naloge, ki jih v tej akciji izpolnjujemo, hkrati naloge, začrtane tudi v siceršnji organizirani akciji socialističnih sil.
To seveda velja tudi za oceno, do kod smo prišli pri uresničevanju pobude. Sirimo možnosti delavcev in občanov za ustvarjalno angažiranje v socialistični zvezi, delo sindikatov je vse manj delo izvršnih organov, komunisti v osnovnih organizacijah se vse bolj zavedajo svoje odgovornosti za
neposredno delovanje med delavci in občani, itd. Toda — še vedno obstajajo takšne osnovne organizacije sindikata, ki ne zagotavljajo uresničevanje interesov delavcev ob mnogih pomembnih vprašanjih, sekcije socialistične zveze uspešno delujejo ali pa tudi ne, politična dejavnost komunistov ne poteka vselej zgolj v inštitucijah političnega sistema, v teh inštitucijah še nastajajo odločitve brez široke demokratične verifikacije, ponekod vidijo uspeh le v spremembah mandatnih dob, ne pa tudi v kolektivnosti odločitev, osebne odgovornosti še nismo povsem zaostrili. ..
To so hkrati tudi odprta vprašanja, za katera je odgovor nanje — in to odgovor v praksi — ključ za izhod iz našega izrazito zahtevnega družbenoekonomskega položaja. Tudi stabilizacija ni le tehnično ali administrativnoekonom-sko opravilo, pač pa stvar zavestne odločitve samoupravljalcev, njihove skupne angažiranosti, o-sebne zavzetosti -in odgovornosti, stvar uveljavljanja oziroma uresničevanja delegatskih odločitev in samoupravnega družbenoekonomskega sistema. Odgovor bomo morali temeljito zastaviti tudi v pripravah na obsežne spremembe v sestavi delegacij in družbenopolitičnih teles v prihodnjem letu, ko bodo izvedene volitve in potekale številne volilne konference in kongresi. O tem so spregovorili tudi na seji CK ZK Slovenije: »Zveza komunistov se bo zavzela za to, da se dogovorjena načela in merila kadrovske politike, načela rotacije, omejevanja ponovne izvolitve, nezdružljivosti funkcij in reelekcije dosledno uveljavljajo. Upreti se moramo tako imenovanemu horizontalnemu kroženju kadrov. Se zlasti pa moramo v vseh kadrovskih postopkih — od evidentiranja do izvolitve ali imenovanja — zagotoviti demokratičnost ter doseči, da bodo delavci in občani predlagali možne kandidate in razpravljali o njih.«
Poleg številnih sprememb v družbenopolitičnih organih in poleg uveljavljanja vedno novih ljudi, ki smo jih v Sloveniji na različnih ravneh izvolili na družbenopolitične funkcije na zadnjih volitvah in po Titovi pobudi na drugih volilnih zborih v Sloveniji, bo tako nedvomno pomembno, da bo med sto tisoči delegatov, aktivistov, članov samoupravnih organov in političnih delavcev ponovno najširši krog novih kadrov, ki bodo kos današnjim zahtevnim problemom. To pa pomeni nadaljnje vključevanje tudi tistih, ki so že doslej uspešno delovali.
Dopisujte v naše glasilo
Ljudska obramba in delavska samozaščita
Razstava proizvodnih dosežkov industrije Celja
V dvorani Golovec so pripravili razstava proizvodnih dosežkov, ki je v času od 19. do 26. maja prikazala gospodarski razvoj Celja v zadnjem srednjeročnem obdobju, prikazali pa so tudi razvoj športa in umetnosti.
Na razstavi, kakršna je bila zadnjikrat prikazana pred 24. leti in, ki naj bi postala tradicionalna, je sodelovalo s svojimi izdelki 63 organizacij združenega dela, precej obrtnikov, obiskovalci pa so se lahko seznanili tudi z značilnostmi in razvojem pobratenih občin Cuprije, Doboj, Sisak, Titov Veles.
Razstava je prikazala izvozne dosežke, inovacije in kooperacijo, pri čemer pa so skušali prikazati širši razvoj občine tudi s slikanim gradivom, grafikoni tako, da so obiskovalci dobili kar najboljše informacije o gospodarstvu in družbenih dejavnostih naše občine.
Na razstavi je sodelovala tudi naša delovna organizacija z izdelki iz našega proizvodnega programa, kakor tudi s slikovnim materialom, pri čemer smo skušali kar najbolj nazorno prikazati razvojne dosežke naše DO.
MNP ’81
6. junija zvezna vaja enot civilne zaščite v Celju
V	Celju že precej časa potekajo jo priprave na letošnjo zvezno akcijo ob dnevu civilne zaščite, ki bo potekala pod geslom »CELJE 81 v obrambi in zaščiti«. Pokazala naj bi obrambno pripravljenost enot civilne zaščite v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Akcija bo zajela zares širok krog občanov. Podrobne programe nalog pripravljajo na vseh ravneh, zlasti v krajevnih skupnosti, kjer bodo imele pomembno mesto tudi krajevne organizacije Rdečega križa.
Že nekaj časa lahko v izložbah nekaterih celjskih trgovin ogledujemo razstavljena sredstva za zaščito in reševanje, v dvorani Golovec pa si lahko ogledamo razstavo »Varnost in družbena samozaščita«. Razstava je zanimiva tudi po strokovni plati, predvsem za organizatorje, oziroma vodje enot civilne zaščite.
V	okviru priprav na vajo bodo celjski gasilci na igrišču Glazije ob Ljubljanski cesti pripravili dvodnevna tekmovanja v gasilskih veščinah, v prostorih tehnične šole pa razstavo stare gasilske tehnike.
Ves prvi teden v juniju bodo na terenu potekale številne akcije, ki bodo prikazale, kaj se vse da storiti tudi s skromnisi tehničnimi in drugimi sredstva za zaščito prebivalstva.
Dan pred osrednjo vajo bodo prikazali obrambno usposobljenost enot civilne zaščite v Železarni Štore in krajevni skupnosti Štore, v Cinkarni, na železniški tovorni postaji v Čretu.
V	krajevnih skupnostih Center, Karel Destovnik-Kajuh, Slavko Šlander in Savinja pa bodo v popoldanskem času »izbruhnili požari« in bo potrebno prebivalce evakuirati.
Osrednja vaja, ki bo v soboto
6.	junija dopoldne bo trajala približno poldrugo uro. V vaji bo poleg enot civilne zaščite in teritorialne obrambe sodelovalo tudi precejšnje število organizacij in društev.
Med akcijo NNNP bodo delavci Rdečega križa na terenu postavili tudi več postaj prve pomoči.
V	muzeju revolucije bo razstava o dejavnosti Rdečega križa, na Gričku pa bodo izpeljali tudi zvezno akcijo prikaza usposobljenosti ekip te humanitarne organizacije.
—	Kakšna je zaščita pred učinki jedrskega orožja
Za marsikoga je strah pred učinki jedrskega orožja večji, zato, ker ni seznanjen z osnovnimi metodami osebne in kolektivne zaščite. Želimo v strnjeni' obliki pojasniti nekatere pomembnejše načine osebne zaščite pred učinki napada z jedrskim orožjem.
Med nami verjetno ni več ljudi, ki ne bi že veliko slišali in tudi vedeli povedati, kaj je to jedrsko orožje. Kako pa tudi ne bi, ko pa sta prvi dve atomski bombi, ki ju danes prištevajo že kar k klasičnemu atomskemu orožju, zahtevali toliko smrtnih žrtev, rušenj in nesreč. Čeprav se zadnje čase o atomskem orožju za množično uničevanje — zaradi novega uničevalnega orožja, nevtronske bombe, ki je v o-spredju pozornosti manj govori, je pa dejstvo, da so celo v Evropi, v arzenalih supersil shranjeni tisoče projektilov z jedrsko glavo. To pa je nenehna pretnja miru in to je med drugim vzrok, da se tudi naša neuvrščena država nenehno bori za razorožitev, kajti zgodi se lahko, da nekega dne ta množična in zastrašujoča orožja zapuste arzenale in si poiščejo cilje ...
Želimo, da se to ne zgodi in računamo, da bo prevladoval zdrav razum, toda človek mora biti pripravljen na najhujše. Človek se mora temu primerno obnašati, če pride do uporabe tega orožja, kajti ravno posameznik si lahko najbolje pomaga sam. V prvih kritičnih trenutkih mora posameznik pravilno ravnati, obvladovati določene postopke, u-krepati kar se da hitro in si s tem pomagati.
V strukturi splošne ljudske obrambe v oboroženih silah in v civilni zaščiti obstajajo razne enote za zaščito in reševanje pred jedrskim orožjem. Prav pa je, da se oborožujemo z znanjem vsi do slehernega posameznika.
Poznamo tri osnovne učinke atomske eksplozije, ki so: udarni učinek, toplotno sevanje jedrske eksplozije in radioaktivno sevanje.
—	Kako se zaščitimo pred posameznimi učinki?
Zaščita pred udarnim valom
V bistvu je ta zaščita povsem enostavna, odvisno od tega kje smo, se uležemo ali skrijemo (za težjo ograjo, pod okno, v jarek itd.). Pomembno je, da si roke skrijemo pod prsni koš, z glavo pa se obrnimo v smer proč od smeri eksplozije in takoj zamižimo. Vojak si orožje položi zraven sebe ali podse. Poškodova-jiim in ranjenim damo prvo pomoč, podobno kot v drugih nesrečah.
Zaščita pred radioaktivnim
sevanjem
Pred sevanjem se zaščitimo tako, da se vržemo na najbližji zaklon — med virom sevanja in
nami naj bo ovira, ki bo del delcev prestregla in zmanjšala količino, ki bo prodrla v telo.
Globoki jarki, debeli zidovi, pokrita zaklonišča in podobno dajejo dobro zaščito pred sevanjem gama in nevtronov, ker so delci alfa in beta praktično nenevarni zaradi majhnega obsega. Kakšna bo zaščita, torej koliko delcev bi doseglo človeka bo odvisno od debeline in vrste materiala, iz katerega je ovira med virom sevanja in človekom.
Debelino, ki za polovico zmanjša količino delcev, imenujemo razpolovno: pri jeklu je 4 cm, pri betonu 15 cm, lesu 58 cm, vodi 33 cm in pri zemlji 19 cm. Torej bo skozi 4 cm debelo jeklo prodrlo samo 50 odstotkov delcev, ker jih bo drugih 50 odstotkov prestreglo jeklo.
Takoj bo eksploziji se pred naknadnim sevanjem (induciranim sevanjem) zaščitimo z že znanimi sredstvi (zaščitna maska, rokavice, nogavice, ogrinjalo). Tudi obleka sama nas bo do določene mere zaščitila predvsem pred radoaktivnim prahom in drobci, vendar jo moramo potem takoj otresti in očistiti.
Prva pomoč osevanim je" različna, najbolje pa je čimprej poiskati zdravnika. Drugače pa poškodovancu dajemo tople napitke in jih ogrejemo.
Zaščita pred toplotnim
sevanjem
Prav tako se tudi pred toplotnim sevanjem, če ravnamo hitro in primerno lahko dobro zaščitimo. Toplotni žarki se širijo v ravni črti, to pa pomeni, da že najmanjši jarek, rov, zaklon, jama ali zid dajo dobro zavetje, seveda pa moramo paziti, da se nam ne bo zaklon zrušil na glavo ob udarnem valu. Ko se uležemo, si zakrijemo obraz, zamižimo in pazimo, da toplotnemu sevanju ne izpostavimo nobenih odkritih delov telesa, ker je že obleka sama po sebi dobra zaščita, posebno če je svetlejše barve, kajti temnejše vsrkavajo barve. Dobro pa je tudi, da si s kartonom ali čim podobnim zaščitimo glavo ali druge izpostavljene dele telesa. Ne smemo pa z iskanjem takih predmetov izgubljati časa. Žrtvam toplotnega sevanja pomagamo podobno kot pri drugih opeklinah, torej z o-pečenih delov ne snemamo obleke, opeklin ne mažemo in mehurjev ne prediramo.
Ranjencem le z prvim povojem obvežemo rane, jim damo dovolj tekočine, jih ogrejemo, ter v primeru zloma imobiliziramo poškodovani ud.
Na koncu naj zaključimo z mislijo, da pravilna in hitra pomoč, oziroma somazaščita lahko prepreči hujše posledice, oziroma jih zmanjša na minimum, kar je navsezadnje naš skupen interes pri obrambnih, reševalnih in zaščitnih akcijah, zakar se moramo pripravljati že v miru.

8------------------------------
Tretji kongres samoupravljalcev
V dneh od 16. do 18. junija 1981 se bodo v Beogradu že tretjič zapored sestali delovni ljudje iz vse Jugoslavije, da bi se pogovorili in izmenjali mnenja o dosežkih v naši samourpavni družbi, o uresničitvi ciljev, ki smo si jih zastavili z Ustavo in Zakonom o združenem delu ter opredelili smernice nadaljnjega razvoja našega sistema.
Prva dva kongresa sta bila v času, ko so se pojavili prvi resni zastoji v razvoju samoupravljanja, s tem pa tudi družbenopolitični problemi, ko smo iskali nove poti in načine nadaljnjega razvoja samoupravljanja. Jasno nam je, da bomo za uresničitev tega sistema
ZA: 1SNIK
i redne seje delavskega sveta de /ne organizacije, ki je bila v četrtek, dne 14. 5. 1981.
DNEVNI RED:
1.	Pregled sklepov,
2.	Potrditev sklepov IO DS DO,
3.	Poročilo o poslovanju I.—III. 1981 in ocena poslovanja za april 198!,
4.	Ugotovitve rezultatov referenduma in sklepi o spremembi SSA, ter določitev začetka veljavnosti,
5.	Tekoče zadeve,
6.	Vprašanja delegatov.
potrebovali še veliko let vztrajnega in sistematičnega dela, čaka pa nas tudi premagovanje najrazlič-nje resnično zaživelo tako, kot nejših ovir, da bo samoupravlja-smo predvidevali in da bo dajalo tiste rezultate, ki jih upravičeno pričakujemo.
Po predhodni razpravi so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	DS DO ugotavlja, da so sklepi 7. redne seje DS DO izvršeni, razen 7. sklepa, ki je v izvajanju.
2.	DS DO potrdi sklepe 10. redne seje, 2. izredne seje in 11. redne seje IO DS DO.
3.	DS DO ugotavlja, da rezultati poslovanja od I.—III. in ocena poslovanja v aprilu niso zadovoljivi. Dodatno k sprejetim sklepom IO DS DO se sprejme še' sklep:
4.	Z ozirom na perečo kadrovsko situacijo se zadolžuje SKSO, da poda smernice in ukrepe za realizacijo planiranega zaposlovanja v neposredno proizvodnjo in da se izdela poročilo o stanju na področju zaposlovanja režijskih delavcev v DSSS in režije v tozdih.
V	predkongresnem obdobju se v razpravo o teh problemih tvorno vključuje vsa naša javnost, vsi delovni ljudje, kakor tudi naš kolektiv. Vsi ti naj bi s svojimi predlogi in zamislimi pomagali pri oblikovanju vsebinske zasnove kongresa.
Poudarek pri delu kongresa naj bi bil predvsem' na vlogi združenega dela v boju za socialistično samoupravljanje in družbenoekonomski razvoj. Ta tema naj bi bila razdeljena na tri področja, ki so med seboj povezana, tvorijo celoto in so bistvenega pomena za nadaljnji razvoj samoupravljanja ter uresničevanje gospodarske stabilizacije in dolgoročnega razvoja.
Na kongresu naj bi obravnavali predvsem naslednja področja:
—	odločanje delavcev v združenem delu o pridobivanju in delitvi dohodka;
—	samoupravno povezovanje in združevanje na podlagi dohodka kot bistvenega dejavnika družbene reprodukcije, samoupravnega planiranja in razvoja ter
—	združeni delavci v delegatskem sistemu.
V	okviru vseh teh področij oziroma vprašanj, pa je predkongresna razprava usmerjena predvsem v odkrivanje, določanje in uveljavljanje pozitivnih izkušenj, prakse, in dosežkov, posebej še v tistih organizacijah, ki imajo dovolj razvite samoupravne odnose in so vzpostavile dohodkovne odnose z drugimi organizacijami in prav zaradi tega tudi dosegajo dobre gospodarske rezultate. Nadalje je usmerjena v raziskovanje in določanje temeljnih vzrokov zaostajanja v razvoju samoupravljanja in družbenoekonomskem razvoju, in sicer od osnove, to je temeljne organizacije združenega dela pa vse do federacije.
Vse to so vprašanja, ki so v zadnjem času izredno aktualna, saj se z njimi srečujemo vsak dan na vsakem koraku.
Tretji kongres samoupravljalcev Jugoslavije bo uresničil zastavljene cilje, če bomo za njegovo pripravo, njegovo delo in uresničitev njegovih opredelitev pritegnili ves delavski razred in vse odgovorne družbene subjekte naše skupnosti.
Rok: naslednja seja DS DO.
5.	DS DO ugotavlja, da je referendum 8. 5. 1981 uspel in sprejete spremembe se upoštevajo od maja 1981 dalje.
6.	Ker še niso vsi DO tozd sprejeli predloga novih zneskov za dnevnice, sprejme DS DO sklep, da se novi zneski za dnevnice začnejo izplačevati takoj, ko bodo predlog potrdile vse tozd.
7.	DS DO imenuje strokovno komisijo v sestavi: MRAVLAK Drago, TURNŠEK Jože, MIHELIN Angelca, AHAČIČ Ingeborg in PEŠEC Miloš s strani DO in s strani tozd TOBI tovarišico ŠUŠMELJ Meto in ROBNIK Milana, ki bo izdelala predlog razmejitev pravic in obveznosti med tozd TOBI in ostalimi temeljnimi organizacijami.
8.	Vsaka temeljna organizacija vključno tozd TOBI mora imeno-
N
III. KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE
^	1981	^
\
Le tako bomo zagotovili najširše in izvirne dogovore samoupravljalcev o prihodnjih nalogah našega družbenoekonomskega razvoja in o smernicah za nadaljnjo bogatitev naše socialistične samoupravne skupnosti.
Tudi naša delovna organizacija bo zastopana na III. kongresu samoupravljalcev v Beogradu. Med delegati, ki bodo zastopali blizu
40.000	celjskih delavcev je tudi naša sodelavka tovarišica Slava PODPEČAN, priznana družbenopolitična delavka, sicer pa vodja skupine v emajlirnici.
Na kongresu samoupravljalcev namerava spregovoriti o uresničevanju Zakona o združenem delu. Izpostavila bo tri bistvena vprašanja: dejansko nagrajevanje po rezultatih dela, razvoj oziroma uresničevanje delegatskega sistema in uveljavljanje svobodne menjave dela s skupnimi službami in interesnimi skupnostmi.
Spregovorila bo torej o aktualnih stvareh s katerimi se srečujemo pri svojem delu vsak dan, spregovorila bo o področjih na katerih nas čaka v prihodnosti še mnogo trdega dela.
vati dva člana v skupno komisijo, ki bo dokončno odločala oziroma pripravila predlog razmejitev pravic in obveznosti med tozd, ki se izloča, in med ostalimi temeljnimi organizacijami.
Člana te komisije imenuje DS tozd.
9.	DS DO EMO potrjuje kadrovske spremembe štaba »Civilne zaščite« in »Koordinacijskega komiteja za SLO in DS« DO EMO.
10.	DS DO potrjuje izvajanje vaje kemičnega napada z dne 15. 5. 1981 po izdelanem in potrjenem elaboratu.
11.	DS DO ne more iz objektivnih razlogov ugoditi prošnji KS Gaberje — pomoč v materialnih tehničnih sredstvih za civilno zaščito.
12.	DS DO vzame na znanje poročilo delegata tozd Radiatorji, tovariša HOSTNIK Viktorja.
Sl; va Podpečan, delegat na kongresu samoupravljalcev
Sklepi seje DS

Občni zbor rekreativnega športnega društva EMO
Člani rekreativnega športnega društva EMO Celje so se v nedeljo 10. maja 1981 zbrali na Celjski koči na 2. rednem letnem občnem zboru.
Da je občni zbor izzvenel resnično v rekreativnem duhu, so poskrbeli udeleženci sami, ki so prišli na mesto zbora peš, oziroma so za spremembo pustili svoje jeklene konjičke doma.
Na zboru so spregovorili o aktivnostih v preteklem letu. Dotaknili so se številnih problemov, ki so jih in jih še prstijo, ter se dogovorili o nadaljnjem programu aktivnosti.
Izvolili so tudi novo vodstvo društva. Za predsednika društva so ponovno izvolili tov Francija Gazvoda, za njegovega namestnika pa tov. Gustija Kovačič.
Najuspešnejšim ekipam TOZD so bila podeljena priznanja in pokali, tov. Ivan Muršič in tov. Konrad Končan pa sta prejela posebno priznanje društva.
Zaključek zbora je bil popestren z rekreativnim srečanjem vseh udeležencev zbora.
Podrobneje bomo o vsebini občnega zbora (o dogovorih in zaključkih) poročali v naslednji številki glasila.
Franci Gazvoda je bil ponovno izvoljen za predsednika društva in za zaupanje se je vsem udeležencem zahvalil. V sredini skupni posnetek vseh udeležencev rekreacijskega pohoda (brez avtomobila) na Celjsko kočo.
Videli smo številne talente pri igrah z žogo, in ostalih rekreacijskih panog.
Samo tako naprej vzdrževalci
Komisija za šport in rekreacijo TOZD Vzdrževanj a-energetike se je kot vedno izkazala kot dober organizator tradicionalnega nagradnega turnirja v malem nogometu na Skalni kleti dne 16. 5. 1981, ki je bil v počastitev Dneva mladosti.
Komisija za šport in rekreacijo je povabila, poleg prijavljenih ekip iz TOZD DO EMO, še ekipo KS Zagrad in ekipo Jugoslovanske ljudske armade.
Na turnirju je sodelovalo deset ekip:
— dve ekipi iz TOZD Vzdrževanj a-energetike — dve ekipi iz TOZD Kotlov — ena ekipa iz DSSS — ena ekipa iz TOZD Radiatorjev — ena ekipa iz TOZD Orodjarne — ena ekipa iz TOZD SZP Vranje, podružnica Celje — ena ekipa iz KS Zagrad — ena ekipa iz JLA.
Tekmovanje se je začelo ob
8.	uri končalo pa ob 12,30. uri. Po končanem tekmovanju je predsednik OOS Janko Koštomaj in sekretar OOZK Alfonz Kolar razglasil zmagovalca in plasma ostalih ekip ter podelila pokal, diplome in praktične nagrade.
Tekmovanje se je odvijalo v pravem športnem vzdušju, pred manjšim številom gledalcev, po lepem in sončnem vremenu.
Uvrstitev ekip po končanem tekmovanju je sledeč:
1.	Orodjarna, 2. Kotli, 3. JNA,
4.	DSSS, 5. Vzdrževanje-energe-tika, 6. Vzdrževanje-energetika,
7.	SZP Vranje, podružnica Celje,
8.	Kotli I., 9. KS Zagrad in 10. Radiatorji.
Ekipa TOZD Orodjarna v sestavi:
Dobrišek, Mlinar, Filipovič, Šterk, Zidan, Ratej, Višnar, Pa-potnik in Dobrišek V., je zasluženo triumfirala v finalnem delu tekmovanja nad ekipo Kotlov s 4 : 3 in JNA 3 : 2.
Za drugo in tretje mesto so se potegovale ekipe Kotli in JNA, zmagala je bolj vigrana ekipa Kotlov 3:1, v sestavi: Mesarič, Milač, Dečko, Mujo, Kršlin, Brglez, Hunski, Turnšek, Kiker, Kovačič in Zavšek.
Tretje mesto v finalnem delu tekmovanja je zasluženo osvojila ekipa JLA v sestavu Štajner, Ba-garič, Kovačevič, Nikolič, Gregorič, Vignjevič, Tufekčič in Živ-kovič.
Plasma ostalih ekip je naslednji:
4.	mesto, ekipa DSSS v sestavu:
Samadič, Stabus S., Stabus A.,
Lipar, Pustek, Jurjevič, Apat, Kač in Rihart.
5.	mesto ekipa vzdrževanja v sestavu:
Gorenjak, Vuga, Velič, Gregl, Jockovič, Brglez, Goričan, Kraj-šek.
6.	mesto ekipa vzdrževanja I v sestavu:
Korošak, Telič, Kolar, Stanimi-rovič, Napotnik, Dobrišek, Zupanc, Ključovič, Ptičar, Goričan.
7.	mesto ekipa SZP v sestavu:
Turkovič, Mešič, Horič, Kriv-
dič, Saško, Stankovič, Stojev, Bu-kič, Rokic.
8.	mesto ekipa kotli I v sestavu:
Jalič, Jošt, Mandič, Panič, Za-lič, Bacek, Jurišič, Malenčič.
9.	mesto ekipa KS Zagrad v sestavu:
Gregorčič, Horvatič, Zorko, Zupanc, Kovačič, Ivančič, Palir.
10.	mesto ekipa radiatorjev.
Igralci Orodjarne so zasluženo,
drugič zaporedoma, osvojili 1. mesto, s tem pa tudi dragoceni pokal, žogo in diplomo na tradicionalnem turnirju v počastitev Dneva mladosti, katerega vsako leto organizira TOZD Vzdrževanj e-energetika.
Pakete naših izdelkov in diplome so dobile drugo in tretje plasirane ekipe kotlov in JNA, košarkaška žoga in diploma pa pripada 4. plasirani ekipi DSSS.
Sliko in diplomo za fer-plej na turnirju je dobila ekipa KS Zagrad.
Nagrado za najboljšega strelca na turnirju, lonec za mleko, sli-
J830H BI1PP !s Bls ItUOldip Ul 03f
iz ekipe Kotli in Tufekčič iz e-kipe JLA z 9 doseženimi zadetki.
Sodniška ekipa je opravila svoje delo v redu.
Po končanem tekmovanju smo ugotovili, da je večina ekip bila zadovoljna z organizacijo in prireditvijo turnirja.
Nekatere ekipe so že napovedale sodelovanje na naslednjem turnirju, ki bo prav tako tradicionalnega pomena, za Dan mladosti v letu 1982.
Komisija za šport in rekreacijo TOZD Vzdrževanja-energetike se zahvaljuje vsem ekipam in vodjem ekip za njihovo sodelovanje, z željo za boljši plasman na naslednjem srečanju na tradicionalnem turnirju v malem nogometu v počastitev Dneva mladosti v letu 1982.
Komisija za šport in rekreacijo TOZD Vzdrževanja se posebej zahvaljuje tovarišem Gregorčiču, Peternelu, in ing. Vrabiču za sodelovanje pri organizaciji turnirja in prispevkih za nagrade.
Hvala vsem in nasvidenje v naslednjem letu 1982.
i.	1.
io

Mladi v TOZD Vzdrževanje - kritično o svojem delu
V četrtek, dne 7. maja so se zbrali na letno konferenco mladi delavci in delavke TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA.
Kritično so pregledali svoje dosedanje delo. Opaziti je bilo, da je bilo v preteklosti v osnovni organizaciji ZSMS preveč individualnega dela med posameznimi člani organizacije, večji del pa je bil sploh nezainteresiran za dela in naloge, katera so jim bila zaupana v organizaciji ZSMS in za katere so bili izvoljeni.
V' razpravi so mladi poudarili, da je še vse premalo sodelovanja pri reševanju svojih in 'družbenih problemov, kakor tudi pni sprejemanju pomembnejših odločitev. Takšna vrzel pri vsebinskem in praktičnem delu mladih pa je odraz tudi preslabe aktivnosti na področju poglabljanja in razvijanja delegatskega sistema.
Ocenili so tudi, da še vse premalo spremljajo delo svojih članov — delegatov v samoupravnih organih, v delegacijah in drugod ter, da včasih sploh niso seznanjeni z njihovo aktivnostjo, skratka, da bo v prihodnje treba -resnično zbrati vse sile, da mladi ne bodo samo dvigovali roke in sprejemali odločitve brez predhodne: razprave v bazi, v svojih delovnih sredinah.
Izvolili so tudi novo vodstvo OO ZSMS v 'sestavi:
—	predsednik — Bernard Sternard,
—	sekretar — Alija Šabič,
' — namestnik predsednika — Marija Jelenko,
—	delegat za koordinacijski svet ZSMS DO —- Dragica Sorčan,
—	delegat za koordinacijski svet ZSMS — Soline,
—	delegat komisije za idejno politično delo — Iztok Slak,
—	delegat komisije za šport im rekreacijo — Vojko Tepež,
—	delegat komisije za kulturo — Franc Kumer,
—	delegat komisije za SLO in DS — Anton Grmek,
—	delegat komisije za informiranje — Marko Besednjak.
V. K.
PROGRAM DELA OO ZSMS
TOZD VZDRŽEVANJE — ENERGETIKA
V skladu s političnimi usmeritvami ZSMS, s programom aktivnosti koordinacijskega sveta ZSMS' EMO in v skladu s potrebami v TOZD, je osnovna organizacija dne 7. 5, 1981 sprejela naslednji
PROGRAM DELA
1.	Reorganizacija osnovne organizacije v cilju zagotovitve polne angažiranosti in aktivnosti mladih.
Nosilec: predsedstvo osnovne organizacije.
Rok: ocena tromesečno.
2.	Uveljavljanje mladih v delegatskem sistemu in samoupravnih organih.
Nosilec:	sekretar OO, predsedstvo, vod-
stvo TOZD.
Rok: stalna naloga, ocena polletno.
3.	Idejnopolitično izobraževanje mladih in vključevanje v organizirane oblike izobraževanja.
Nosilec: delegat komisije za idejnopolitično delo, predsedstvo OO.
4.	Pospeševanje kulturnega življenja v TOZD.
Nosilec: delegat komisije za kulturo, predsedstvo OO.
Rak: stalna naloga, ocena polletno.
5.	Razvijanje rekreacije in športa v TOZD.
Nosilec: delegat komisije za šport in rekreacijo, predsedstvo OO.
Rok: stalna naloga, ocena trimesečno.
6.	Aktivno vključevanje v SLO lin DS.
Nosilec: delegat komisije za SLO in DS,
predsedstvo OO.
Rok: stalna naloga, ocena trimesečno.
7.	Redno spremljanje gospodarjenja v TOZD in DO ter ocena gospodarskih rezultatov.
Nosilec: predsednik OO, predsedstvo OO,
Rok: stalna naloga, ocena kvartalno.
8.	Redno in pravočasno informiranje mladih v TOZD.
Nosilec: predsednik OO, delegat komisije za informiranje.
Rok: stalna naloga, ocena mesečno.
Stanje in problemi varstva pred požari
Tudi v letu 1980 je služba varstva pri delu vzporedno z izvajanjem ostalih pregledov, vršila kontrolo stanja na področju požarnega varstva v delovni organizaciji.
Ugotovljene pomanjkljivosti oziroma požarne nevarnosti so bile na intervencijo službe varstva pri delu v večini primerov pravočasno -odpravljene.
Večje težave so nastale tudi v preteklem letu zaradi založenosti DTP in električnih razdelilnih omaric, hidrantov, gasilskih aparatov ter drugih požarnovarnostnih naprav. Za odpravo navedenih pomanjkljivosti bo v bodoče potrebno večje sodelovanje neposrednih vodij del.
V preteklem letu je v nekaterih' oddelkih prišlo tudi do namernih poškodb oziroma odtujitev gasilskih aparatov in ročnikov pri opremi hidrantnih omaric, zaradi česar je bila v ■določenih prostorih ogrožena požarna varnost.
Služba vaiist>va pri delu je za vse znane primere izvedla ustrezne prijave splošni službi DO.
Preventivna dejavnost na področju požarnega varstva se je v glavnem odvijala v sodelovanju z industrijsko gasilsko enoto.
Tako so bili (z manjšo zamudo) opravljeni redni ¡pregled gasilskih aparatov, redno je bila organizirana gasilska straža pri vseh nevarnih delih, kjer je obstajala posebna potencialna nevarnost, požarov (še posebej pri varenjih na požarno nevarnih mestih).
Sodelovanje s samoupravno interesno skupnostjo za varstvo pred požari, oziroma z Zavodom za požarno, reševalno in tehnično službo sicer še ¡ni zadovoljivo, vendar pa je z njihovo strokovno pomočjo bilo izvedeno požarno varnostno izobraževanje za večino no-vosprejetih delavcev in delavcev v TOZD ERC.
Služba varstva pri delu je skupno z zavodom za požarno, reševalno in tehnično službo izvedla kompletni pregled o stanju požarnega varstva v DO. Izdelanih in nameščenih je bilo določeno število požarnih redov.
Do drugega celovitega pregleda pa kljub večkratnim urgencam s strani službe varstva pri delu ni prišlo zaradi prezasedenosti delavcev zavoda.
V letu 1980 je služba varstva pri delu pripravila in dostavila strokovnim službam M>snu-tek. pravilnika o varstvu pred požari. Zahte-
yanih pripomb na osnutek pravilnika služba še ni prejela, zato še ni bil izdelan čistopis in osnutek še ni bil posredovan samoupravnim organom v TOZD in DSSS.
V	letu 1980 je v delovni organizaciji prišlo do enajst začetnih požarov, katere je gasilska enota (ali gasilci posamezniki) z učinkovito intervencijo pravočasno lokalizirala tako, da delovna organizacija ni bila ogrožena in ni prišlo do večje materialne škode.
Glede na delovne prostore so bili požari:
3 v TOZD Posoda,
2 v TOZD Radiatorji 2 v TOZD Odpreski 1 v TOZD Orodjarna 1 v TOZD Kotli 1 v TOZD Vzdrževanje 1 v TOZD Kontejner Skupaj: 11 začetnih požarov
Zaradi ustrezne preventivne dejavnosti službe varstva pri delu in Industrijskega gasilskega društva je 'bilo stanje požarne varnosti v glavnem zadovoljivo.
Kljub navedenemu pa bo v bodoče potrebno ostreje Ukrepati proti posameznikom, ki zavestno ogrožajo požarno varnost. Še vedno je namreč možno zaslediti, da posamezniki kadijo na mestih, kjer ’je to iz požarno varnostnega stališča ¡prepovedano.
V	mnogih primerih se opuščajo predpisani požarno varnostni ukrepi (zlasti v lakirnicah, v bližini električnih naprav in drugih požarno nevarnih objektih), kar predstavlja stalno potencialno nevarnost.
V	zvezi s ¡požarno preventivo, ki bo delovala še posebno v izrednih razmerah je potrebno omeniti še uspešno delovanje gasilske enote civilne zaščite, ki se je v preteklem letu odlično uveljavila tako na republiških kot občinskih tekmovanjih.
PRVA POMOČ IN ZDRAVSTVENA SLUŽBA
Služba varstva pri delu je imela v preteklem letu večje težave z ¡organizacijo prve pomoči, zaradi velike odsotnosti medicinske sestre zaradi obolenja. Vrzel je več ali manj uspešno zapolnila gasilska dežurna služba, ki je prevzela prvo pomoč v času odsotnosti medicinske sestre. Gasilska služba je prevzela prvo pomoč
tudi v času remontov in v prostih sobotah (kadar so se opravljala dela v posameznih TOZD). Gasilska služba je v letu 1980, kljub slabo opremljenemu vozilu, uspešno izvedla prevoz 47 poškodovanih oziroma obolelih delavcev, ¡kar je v mnogih primerih pripomoglo k hitri in strokovni prvi pomoči v zdravstveni ustanovi.
Sodelovanje službe varstva pri delu z zdravstveno službo je bilo tudi v preteklem letu v glavnem zadovoljivo.
Zdravstvena služba je nudila pomoč zlasti v vseh spornih primerih pri analizah in diagnozah nesreč, prav tako pa je prišlo do sodelovanja pri obdelavi podatkov in saniranja pogojev dela.
Za učinkovitejše delo tako službe varstva pri delu kot zdravstvene službe pa bo v bodoče potrebno medsebojno ¡sodelovanje še poglobiti.
PREDVIDENE NALOGE NA PODROČJU VARSTVA PRI DELU V LETU 1981
Služba varstva pri delu bo v letu 1981 nadaljevala z opravljanjem vseh rednih nalog. 2e zlasti pa se bo potrebno posvetiti preventivnim jnalogam kot sledi:
—■ Varnostna vzgaja in preverjanje znanja za delavce na vseh področjih dela,-bo tudi v bodoče stalna naloga SVD. Poudariti je potrebno, da bo večini vodstvenih delavcev potekel preizkus znanja v letu 1981 in bo zato potrebno izvesti ponovne preizkuse.
—	Dokončno po potrebno speljati postopek za sprejem pravilnika o varstvu pred požari.
—- Dosledno vršiti vse vrste pregledov delovnih priprav, naprav in delovnih prostorov ter skrbeti, da se bodo ugotovljene pomanjkljivosti pravočasno odpravljale.
—	Nadaljevati z dopolnjevanjem in izdelavo novih navodil za varno delo za posamezne TOZD in DSSS.
—	Ter dosledno izvajanje vseh nalog določenih v Programu izvajanja delovnih nalog v službi varstva pri delu v letu 1981.
Izvajati pa bo seveda potrebno vsa druga opravila in izredne naloge določene s zakonskimi in internimi predpisi ali pa jih bodo od SVD zahtevali samoupravni, nadzorni in drugi organi.
11

Uspešnost delovanja službe varstva pri delu pa je v mnogočem odvisna tudi od učinkovite podpore ostalih strokovnih služb in zlasti vodilnih delavcev v TOZD ter DO, zato se le ta še v večji meri pričakuje tudi v prihodnje.
OSTALI PODATKI O STANJU POŠKODB V LETU 1980
V letu 1980 je bilo skupno 226 poškodovanih delavcev ali 6,21 % od skupnega števila zaposlenih (3.639). V letu 1979 je bilo skupno 240 poškodovanih delavcev ali 6.44 % od skupnega števila zaposlenih (3.722).
(Opomba: v vseh podatkih se stanje zaposlenih nanaša na dan 31. 12. — v posameznem letu).
Na eno poškodbo je v letu 1980 odpadlo povprečno 20,8 izgubljenih dni. V letu 1979 pa je na eno poškodbo odpadlo povprečno 21,11 izgubljenih delovnih dni.
Podatki kažejo na to, da so poškodbe lažjega značaja in da je bilo v letu 1980 zaradi nesreč izgubljenih manj delovnih dni kot v letu 1979.
Glede na vrsto poškodb je bilo v delovni organizaciji EMO v primerjavi z letom 1979 naslednje stanje:
STANJE NESREČ V LETU 1980
1 težka nesreča 183 lahkih nesreč 42 nesreč izven dela Skupaj: 226 nesreč
1979
7	težkih nesreč 186 lahkih nesreč 47 nesreč izven dela Skupaj: 240 nesreč
Od skupnega števila zaposlenih moških (2.067) se je v letu 1980 poškodovalo 169 delavcev ali 8,18% od vseh zaposlenih moških (v letu 1979 pa 8,66%).
Od skupnega števila zaposlenih žena (1.572) pa se je v letu 1980 poškodovalo 57 delavk ali 3,63% (v letu 1979 pa 3,58%).
Največ delovnih nesreč se je tudi v letu 1980 pripetilo v ponedeljkih in sicer (54 poškodovanih), sledi pa sreda (s 46 poškodovanimi) .
Največ nesreč pri delu se je v preteklem letu pripetiilp v drugi delovni uri in sicer 34, sledijo pa ji prva (30) in šesta delovna ura (s 29 poškodovanimi).
Tudi v letu 1980 je zaslediti visoko število nesreč izven dela, in sicer se je izven dela poškodovalo 42 delavcev, kar predstavlja skoraj 19% vseh poškodovanih oseb v DO v letu 1980, oziroma 1,15% od skupnega števila zaposlenih oseb v DO.
Kot je znano, ira tovrstne nesreče služba varstva pri delu v ničemer ne more vplivati, terjajo pa v večini primerov veliko število izgubljenih delovnih dni (blizu 30 % vseh izgubljenih dni zaradi nesreč).
Podatki o stanju nesreč pri delu kažejo tudi v preteklem letu tendenco upadanja. Tako se je pri samem delu poškodovalo 134 oseb ali 5 % od skupnega števila zaposlenih oseb.
Ugotovljeno stanje še vedno ni zadovoljivo, vendar je potrebno poudariti, da je napredek sigurno tudi rezultat sistematskega dela službe varstva pri delu v DO.
Iz podatkov je razvidno, da še vedno prevladujejo nesreče pri novosprejetih delavcih. To dokazuje, da bo v bodoče potrebno posvetiti večjo pozornost praktičnemu uvajanju delavcev v delo. Analize dosedanjega stanja kažejo na dejstvo, da se neposredni vodje mnogo premalo okvarjajo z mlajšimi delavci, zato le ti ne opravljajo dela ~v skladu z navodili za varno delo. Posledica takšnega stanja pa so številne nepotrebne nesreče.
GLEDE NA KVALIFIKACIJSKO STRUKTURO PA JE STANJE PONESREČENIH OSEB V PRIMERJAVI Z LETOM 1979 NASLEDNJE
	Število zaposlenih	
Stopnja izobrazbe	1979	1980
Nepopolna osnovna	šola 1.956	1.713
Osnovna šola	708	807
Šola za KV delavce	529	552
Šola za VK delavce	100	98
Srednja šola	302	328
Višja šola	82	92
Visoka šola, Mgs.	45	49
Skupaj	3.722	3.639
oseb
Število ponesrečenih oseb
1979
Ul (5,8%) 80 (11,3%) 37 (7%)
1 (1%)
6 (2 %)
1 (1.2%) ’ 1 (2,2%) 240 (6,44%)
1980
110 (6,4%) 75 (9,3%) 33 (6%)
8 (2,4%) 226 (6,21 %)
Število izgubljenih delovnih dni zaradi obolenj in nesreč je v letu 1980 po večletnem naraščanju, končno -začelo upadati. V preteklem letu je bilo zaradi obolenj in nesreč tako izgubljeno skupno 17.329 delovnih dni manj kot v letu 1979.
Prav tako je 'bilo za hranarino oziroma nadomestilo v celotni delovni organizaciji v preteklem letu izplačanih skupno 351.777,52 din manj kot v letu 1979.
Kljub določenemu zmanjšanju števila izgubljenih dni pa ugotovljeno stanje še vedno ni zadovoljivo, saj so izdatki za nadomestilo osebnega dohodka za boleznino v višini 16,533.581,60 din izredno visoki. Ta sredstva bi se lahko koristno uporabila za reševanje številnih problemov, kateri negativno vplivajo na zdrave in varne delovne pogoje v DO.
ZAKLJUČEK
V poročilu so v kratkem prikazani podatki o stanju in problemih varstva pri delu v delovni organizaciji v preteklem letu.
Nakazane pa so tudi naloge in delo službe varstva pri delu, katere bo potrebno reševati v letu 1981.
Ostali- številčni podatki so zaradi preglednosti prikazani v tabelah.
Vodja službe varstva pri delu Milan Som, varn. ing.
EKONOMSKE IZGUBE ZARADI POŠKODB IN OBOLENJ V DO EMO PO POSAMEZNIH TOZD
PODATKI O ŠTEVILU PONESREČENIH
GLEDE NA C AS ZAPOSLITVE V EMO,	Izgubljeno število delovnih dni zaradi
V PRIMERJAVI Z LETOM 1979, KA2EJO	poškodb do 30 dni
NASLEDNJE STANJE	Število ponesrečenih		TOZD	Nesreče 1979	do 30 dni 1980
Čas zaposlitve	oseb	v letu	Frite	60	82
	1979	1980	Posoda	1.200	1.123
do 1 leta	52	42	Odpreski	152	127
od 1 do 4 let	61	52	Orodjarna	100	123
od 5 do 9 let	27	28	Radiatorji	233	245
od 10 do 19 let	34	41	Kotli	289	223
od 20 do 29 let	15	18	ERC	6	23
od 30 do 34 let	3	3	Kontejner	354	341
od 35 do 39 let	1	—	TOBI	158	250
40 in več let	—	—	Skupne službe	151	89
Nesreče izven dela	47	42	Vzdrževanje	166	198
Skupaj	240	226	Skupaj	2.869	2.824
Izgubljeno število delovnih dni zaradi nesreč nad 30 dni
	Nesreče nad 30 dni	
TOZD	1979	1980
Frite	5	31
Posoda	987	918
Odpreski	22	56
Orodjarna	55	79
Radiatorji	67	49
Kotli	148	142
ERC	—	56,5
Kontejner	301	161
TOBI	179	16
Skupne službe	396	33
Vzdrževanje	38	339
Skupaj	2.198	1.880,5
Skupno število izgubljenih	delovnih	dni
zaradi nesreč TOZD	1979	1980
Frite	65	113
Posoda	2.187	2.041
Odpreski	174	183
Orodjarna	155	202
Radiatorji	300	294
Kotli	437	365
ERC	6	79,5
Kontejner	655	502
TOBI	337	266
Skupne službe	547	122
Vzdrževanje	204	537
Skupaj	5.067	4.704,5
Izgubljeno število delovnih dni zaradi		
obolenj do 30 dni	Bolezni	do 30 dni
TOZD	1979	1980
Frite	589	683
Posoda	30.299	27.398
Odpreski	2.223	1.867
Orodjarna	1.511	1.112
Radiatorji	2.123	2.250
Kotli	1.952,5	1.977
ERC	139	117
Kontejner	5.154	3.692
TOBI	5.740	4.478
Skupne službe	3.244,5	3.309
Vzdrževanje	2.057,5	1.946
Skupaj	54.832,5	48.829
Skupni finančni izdatki zaradi nesreč
TOZD	1979	1980
Frite	13.663,00	29.744,60
Posoda	428.687,72	499.041,80
Odpreški	34.716,65	43.336,35
Orodjarna	45.989,15	58.905,85
Radiatorji	69.437,40	70,966,25
Kotli	99.231,90	88.251,30
ERC	2.126,60	20.018,75
Kontejner	134.671,80	120.501,35
TOBI	50.303,10	53.320.65
Skupne službe	. 121.714,45	32.540,15
Vzdrževanje	54.829,15	144.298,55
Skupaj	1,055.370,92	1,166.925,60
Skupno število izgubljenih dni zaradi nesreč		
in obolenj v letu 1980 v primerjavi		z letom 1979
	v letu 1979	v letu 1980
Zaradi nesreč	5.067 ¡dni	4.704,5 dni
Zaradi obolenj	91.296 dni	74.329,5 dni
Skupaj	96.363 dni	79.034,0 dni
Skupni finančni izdatki za izplačilo hranarine		
v letu 1980 zaradi	nesreč v primerjavi z	
letom 1979		
	1979—din	1980 —din
Nesreče do 30 dni	625.578,67	676.632,80
Nesreče nad 30 dni	451.792,25	490.292,80
Skupaj	1,055.370,92	1,166.925,60
Skupni finančni izdatki za izplačano hranarino v letu 1980 zaradi obolenj v primerjavi z letom 1979
1979 — din 1980 — din Obolenja do 30 dni 10,109.227,20 10,186.501,50 Obolenja nad 30 dni 5,720.761,00	5,180.154,50
Skupaj	15,829.988,20	15,366.656,00
Skupni finančni izdatki za izplačano hranarino v letu 1980 zaradi nesreč in obolenj v primerjavi z letom 1979
1979 —din 1980—din Zaradi nesreč	1,055.370,92	1,166.925,60
Zaradi obolenj	15,829.988,20	15,366.656,00
Skupaj	16,885.359,12	16,533.581,60

Rešite jo, saj ni težka
ÖTOÄ3S «55 S.ftO. AMAftUäo
orgauist
UIAUSA
RIHARD
3AK0Wt
TACA
RIMSKO
OßLACliÖ
PtStANIC
opîc<?wîk' PRI MAROAUt MOi|
PRIDEV-
NIK
rv
Staven. 3EZIK0-Slov SC C KAREL)
STRÛ3
aparat
AoniM«
i-tvmmfi
UlkaLA
TESLA
RgfeSR
POftoae
FRAUC.
PSSWlSKfJ
O&lll«)
SLOVAN.
SLIKAR
3RMAUK
(RUTOM)
RIME
3AJÔECC
MRIR)
NAR
TOISCV
MAMI
AHMClkO PIVO
STROPE«
HIM
GRŠKA
606IM3A
ZRML3E
EUA
VILER
DÖMÄ66
ia«/SkO
IMS
SORNA
3AMICA
v
CSiJOiTf
R3/ÎVA
¿tvMCA
ORLIKA
RAZCVETA
TOPLOTA
ZA
KOMANH
sirnem VfîSlRA IGRA
HIŠNO
ČEiO
iC42Mrrif«fl
K0ientei7A
R K RA
v
ZRN
NIT.3A
RASTLINA
PRIMORSUq
TRD
PRVOTNI PRERIVAL-e* Nove
zmtoPS
PREME • TSfJKR
narra>
VILNO
ÜTRIPAW3I
SRCA
SBsvpgrü
’SLâVl-
KRAM3
KARLO.
VAt
U feilte ®u
GAMA
ALUMitin
urami
spis
KR A3 NA PAGU
C OPASTI PAPAGAT
RATko
ftftUFL
REŠITEV KRIŽANKE št. 2 VODORAVNO: 1. Mali Srpanj, 10. aker, 11. Celje, 12. Dante, 14. ski — a, 15. Tisa, 17. Ava, 19. GR, 21. šema, 23. Al,. 24. Air, 26. jogi -— o — s, 28. Ob, 30. Raška, 32. Kokra, 35. Rio, 36. Aleuti, 38. alt, 40. re, 41. Canossa.
NAVPIČNO: 1. Madagaskar, 2. Aka, 3. Lent, 4. Irtdš, 5. RC, 6. pes, 7. Alka, 8. njiva, 9. je, 13. esej, 16. Amor, 18. Aloa, 20. RI, 22. agar, 25. rolke, 27. išias, 29. bruc, 31. kols, 33. ole, 34. ata, 37. in, 39. TA, 42. o.
NAŠ HUMOR
Tajnica vpraša šefa: »Bi kavo?«
»Ni potrebno, ravnokar je zvonil telefon« odvrne šef.
—0—
Zdravnik: »Koliko ste stara, tovarišica?«
Bolinca: »Veste kaj vam povem tttovariš dddohter, tako pa že ne boste govorili z menoj!«

EMO - SZP 3:3
Stadion Olimpa, gledalcev 50, vreme toplo ,in sončno, teren več kot odličen za igro.
Sodnik Ivančič (EMO) — 8.
Strelci: 0:1 Dzukiič (11 minuta), 1:1 Mitrovič (30 minuta), 1:2 Kriv-dič (50 minuta), 2:2 Gregl (55 minuta), 3:2 Gregl (75 minuta), 3:3 Stamendč (82 minuta).
EMO: Korošak 4, Gregl 8, Velič 0,- Odlozek 7 (Mandič 8), Brglez
8.5,	Krhlanko 8, Mitrovič 8, Ptičar
8.5,	Klinc 8, Šabič 9, Gajič 7.
SZP: Atanosovsfci 5, Stamenič 7,
Fudo 7,5, Horič 7,5, Krivdič 9, Siankovič 8,5, Džukič 8 (Karaba S). Šačiri 8,5, Mesič 8,5, Blaževič
7.5,	Sre leno vič 8.
Maloštevilni gledalci, ki so po
lepem vremenu na stadionu Olimpa gledali srečanje EMO—SZP niso obžalovali za izgubljeni čas, ki so ga prebili ob stadionu in uživali v lepi, fer in dobri igri obeh ekip, ki so navdušile maloštevilne gledalce.
Moram omeniti da so ekipe v presledkih prikazale igro na ravni conske lige.
Selektor domačih je imel pred tekmo za SZP precej težav pri sestavi ekipe zaradi 'odsotnosti nekaterih boljših igralcev. Kljub precejšnjim težavam pa je domačemu selektorju uspelo privesti na igrišče ekipo, ki je po požrtvovalni igri uspela obdržati ravnotežje z dobro pripravljeno ekipo SZP. Domačini so bili enakovreden nasprotnik, vendar so bili zelo nespretni v obrambi s slabim golma-nom Korošakom, ki sta poceni sprejela 3 gola v svojo mrežo.
Gosti so pričeli napadalno igro, vendar je obramba domačih v prvih 10 minutah uspešno in pravočasno posredovala in zlahka prestregla dokaj dobro zamišljene akcije gostujočih napadalcev.
Prvi zadetek je padel v 11 minuti, ko je domača obramba prvič naredila napad. 0:1 — napad je stekel prek Krivdiča, ta je žogo podal Šačiriju na desno stran, sledil je lep predložek pred vrata domačih, kjer je Džukič najprej nekoliko okleval, potem pa žogo le spravil na pravo mesto.
Potem dobrih 20 minut sta ostali mreži obeh vratarjev nedotaknjeni, čeprav so gosti imeli dve idealni priložnosti v 17 in 22 minuti, da povišajo vodstvo in domačini v 25 minuti, da izenačijo rezultat na 1:1, tisto kar jim ni uspelo v 25 minuti jim uspeva v 30 minuti.
1:1 — napad je stekel preko Brgleza ta je žogo podal do Šabiča, sledil je kratek predložek pred šresbnajsterec gostujoče ekipe, do Mitroviča ta pa se je odločil za samostojni prodor, preigral je nekaj obrambnih igralcev in brez težav zatresel mrežo gostov.
Do konca prvega polčasa domači napadalci so imeli rahlo terensko premoč in si ustvarili nekaj priložnosti, katere so ostale neizkoriščene. V nadaljevanju igre je bila podobna slika na igrišču kot v prvem polčasu.
Gosli so napadali, domačini pa so se spretno branili. Gostje so streljali kar tri kote vendar so Korošak in tovariši vselej bili na pravem mestu.
Za začetek drugega polčasa je pokazal da so gostje neugoden nasprotnik in nevarni za gol Korošaka, kar se je tudi uresničilo v 50 minuli, gosti vodijo z 1:2 — napako si je privoščil Velič, ki je žogo iz kazenskega prostora le kratko'izbil proti Stankoviču, Stankovič neoklevajoč žogo je poslal
Toda vse upe domačinov je pokopal Stamenič, ki je pravzaprav izkoristil veliko napako domače obrambe in slabega vratarja Korošaka v 82 minuti izenačili rezultat na 3:3.
Desni branilec domačih jee namreč prekratko vrnil žogo vratarju Korošaku, Stamenič je pa takšno darilo spretno izkoristil, preigral vratarja in plasiral žogo v neo-branjeno mrežo.
Po sprejetem zadetku so domači krenili na vse ali nič, vrstile so
Zmagovalna ekipa naše delovne organizacije na prvomajskem turnirju v malem nogometu
se priložnosti na eni in drugi stra-in vendar je rezultat do konca ostal nespremenjen, kar je tudi realno, gostje so bili enakovredni nasprotniki.
Izjavili so po srečanju:
Trener SZP Škorič:
Zadovoljen sem z igro mojih fantov in rezultatom. Zmagali bi lahko eni kot drugi, mislim da je izid realen.
Kapitan SZP Krivdič:
Izid je realen, v ekipi se čuti pomanjkanje kondicije.
Kapitan domačih Šabič:
Gosti so bili enakovreden nasprotnik, imeli smo več priložnosti, bili smo bliže zmagi.
Po tekmi je bil družabni večer olbeh ekip ob dobri kapljici v restavraciji Amerika.
Ilij a Ivančič
naz'aj v kazenski prostor domačih, do svojega napadalca Krivdiča, kateremu ni bilo težko z 2 m žogo poslati v mrežo.
Po vodstvu gostov, domači so začeli z bolj napadalno igro ogrožati vrata gostov. Domačinom se je v tem delu predvsem obrestovala igra. Saj so igrali na prvo žogo, gostje pa so se morali le braniti. Domači so v 52 minuti streljali 2 kota. Vratar gostov Ata-nasovSki je imel veliko dela, kratko odbite žoge so bile plen domačih napadalcev. Domačini so dvakrat streljali proti vratom in enkrat zadeli vratnico.
Končno 2:2 v 55 minuti odbije-na žoga od levega beka Horiča v kazenski prostor gostov do domačega napadalca Gregla, ta pa ponujeno priložnost z dobro odmerjenim udarcem iz 10 m poslal žogo v levi spodnji kot vrat golma-na Atanasovskega.
V nadaljevanju igre gostom ni uspelo tako dobro blokirati vse bolj razigranih domačih napadalcev.
Gostujoča ekipa je do 70 minute igrala nervozno in zaprto, igra se je v glavnem odvijala po sredini terena, domačini so imeli v 02 in 69 in gosti v 70 minuti priložnost da povedejo svojo ekipo v vodstvo. Poslednjih 20 minut obe ekipe so si s poletno kombinatorno igro ustvarjali niz lepih priložnosti.
Domači napadalci so s hitrim nasprotnim napadom v 75 minuti izkoristili razredčenost gostujoče obrambe po dobrem predložku Gajiča do prostega Gregla povedli domače 3:2.
Nogometaše Vzdrževanja je ločilo le 8 minut da po petič slave zmago nad ekipo SZP.
nje dati tej »kraljevi« ¡igri več poudarka, organizirati več tekmovanj, ’pridobili pa bi tudi mnogo novih tekmovalcev, oziroma privržencev.
Vrstni red ekip na tem tekmo-
3. tradicionalni šahovski turnir v počastitev 1. maja -praznika dela
Športno rekreacijski delavci iz naše DO so ponovno organizirali ekipni šahovski turnir, na katerem je sodelovalo 12 ekip.
Po pričakovanju so se za prva tri mesta borile ekipe ŽTP iz Ljubljane, Ingrad iz Celja in TAM iz Maribora. Prav te ekipe pa imajo v svojih vrstah zelo kvalitetne igralce, ki se ponašajo tudi s številnimi šahovskimi naslovi.
Zanimivo je pripomniti, da je na turnirju sodelovalo 10 igralcev I. kategorije in 9 mojstrskih kandidatov.
Ekipa naše delovne organizacije, v kateri so nastopali Srečko Oprešnik, Franci Gazvoda, Božo Štuoi, Stane Pertinač, je dosegla na lem turnirju solidno uvrstitev na 4. mesto.
Pripomniti velja, da takšnih šahovskih turnirjev v naši DO primanjkuje, zato bo treba v prihod-
vanju:	točk
ŽTP — Ljubljana	35
INGRAD — Celje	32
EMO — Celje	30
REK — Velenje	24
INVALID — Žalec	24
ŠKIMC — Štore	18
GORENJE — Velenje	17,5
JLA	17
ZLATARNA — Celje	16,5
ŽIČNA — Celje	12
IBT — Trbovlje	11
	P. S.
EMO
14

Prvak DO Emo v košarki je ekipa TOZD Orodjarna
Prvenstvo DO Emo v ¡košarki se je vršiilo od 6. 4. do 15. 4. 1981 v hali Golovec. Od prijavljenih 13 ekip se je tekmovanja udeležilo 9 ekip. Tekmovanja se niso udeležile prijavljene ekipe:	Posoda,
ERC, Kontejner, Vzdrževanje II.
V predtekmovanju so ekipe bile razporejene po sledečih skupinah:
a)	Skupne službe, Brate, Posoda, Radiator,
b)	ERC, Kontejner, Kotli I,
c)	Zavartivač, Vzdrževanje I, Kotli II,
d)	Odpreski, Orodjarna, Vzdrževanje II, Kotli III.-
REZULTATI TEKMOVANJA Skupina A
Skupne službe — Radiator 44:22 Vrstni red:
1. Skupne službe	2
2. Radiator	0 Skupina B
Kotli I so se uvrstili brez borb v polfinale vsled nesodelovanja ekip ERC in Kontejner.
Skupina C
Zavarivač •— Vzdrževanje I 41:42
Vzdrževanje I — Kotli II	37:23
Zavarivač — Kotli II	26:10
Vrstni red:
1.	Vzdrževanje I	4
2.	Zavarivač	2
3.	Kotli II	0
Skupina D
Odpreski — Orodjarna	22:90
Odpreski — Kotli III	40:66
Kotli III —• Orodjarna	51:56
Vrstni red:
K Orodjarna	4
2.	Kotli III	2
3,	Odpreski	0
POLFINALE Skupina A
Kotli 1 — Kotli III	0:20
Kotli I — Orodjarna	0:20
Vrstni red:
1.	Orodjarna
2.	Kotli III
3.	Kotli I Skupina B
Skupne službe — Zavarivač 34:29
Zavarivač — Radiator	74:24
S. službe — Vzdrževanje I 27:46 Radiator — Vzdrževanje I 39:55 Vrstni red:
1.	Vzdrževanje	6
2.	Skupine službe	4
3.	Zavarivač	2
4.	Radiator	0
FINALE
Skupne službe — Orodjarna 37:51 Vzdrževanje I — Kotli III	45:39
Kotli lil — Skupne službe 61:43 Vzdrževanje I — Orodjarna 51:68 Končni vrstni red:
1.	Orodjarna — prvak DO Emo Celje za leto 1981
2.	Vzdrževanje I
3.	Kotli III
4.	Skupne službe
5.	Kotli I
6.	Zavarivač
7.	Radiator
8.	Odpreski
9.	Kotili II
Protest ekipe TOZD Vzdrževanje na - finalno tekmo z ekipo TOZD Orodjarna se ne osvoji vsled propozioij.
V propozioij ah je navedeno, da protestov na odigrano tekmo ni, razen 'ko gre za pripadnost igralca.	P. F.
Ekipa TOZD Posode prvak v odbojki
V času od 14. do 22. 4. 1981 se je v hali Golovec vršilo prvenstvo DO Emo v odbojki. Od 14 prijavljenih ekip se je prvenstva udeležilo samo 8 ekip. Na prizorišče tekmovanja niso prispele ekipe: Odpreski, Kotli I, Orodjarna, ERC, Posoda I in Kontejner.
Ekipe so bile v predtekmovanju razporejene v štiri skupine in to:
A)	Posoda II, Odpreski, Radiator, Kotli III,
B)	Vzdrževanje I, Kotli I, Orodjarna,
C)	ERC, Skupne službe, Kotli II,
D)	Zavarivač, Vzdrževanje II, Posoda I, Kontejner.
REZULTATI	
Skupina A Posoda — Kotli III	2:0
Posoda — Radiator	2:0
Kotli III — Radiator	1:2
Vrstni red	točke
1. Posoda	4
2« Radiator	2
3» Kotli	0
Skupina B
Ekipa Vzdrževanje se je uvrstila v polfinale brez borbe vsled ne-prihoda ekip Kotli I in Orodjarna. Skupina C
Skupne službe — kotli II 0:2 Skupina D
Zavarivač — Vzdrževanje II 2:1
POLFINALE Skupina A
Radiator — Skupne službe 2:0 Kotli II — Radiator	0:2
Posoda II — Kotli II	2:1
Posoda II — Skupne službe 2:1 Vrstni red	točke
1.	Posoda II	6
2.	Radiator	4
3.	Kotli II	2
4.	Skupne službe	0
Skupina B
Vzdrževanje I — Zavarivač 2:0 Vzdrževanje I — Vzdrževanje II 2:0 Vrstni red	točke
1.	Vzdrževanje	I	4
2.	Zavarivač	2
3.	Vzdrževanje	II	0
V finalu so se pomerile najboljše ekipe in to: Vzdrževanje I, Posoda II, Zavarivač in Radiator.
Rezultati
Posoda II — Vzdrževanje I 2:1 Posoda II — Zavarivač	2:0
Radiator — Zavarivač	2:0
Radiator — Vzdrževanje I	1:2
Končni vrstni red
1.	Posoda II — prvak Ema za leto 1981
2.	Vzdrževanje I
3.	Radiator
4.	Zavarivač Vranje
5.	Kotli II
6.	Vzdrževanje II
7.	Skupne službe
8.	Kotli III
Kolesarjenje
VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO
Nedelja, dne 31. maja 1981.
Start od 7.30 do 10. ure.
Startna mesta: Otok — Ostrožno — Šmartno — Arclin — Ljubečna — Teharje — Skalna klet.
Člani naše DO, ki se želijo udeležiti TRIM kolesarjenja v organizirani skupini EMO, imajo zbirno mesto pred upravnim poslopjem EMO do 7.30, ko bo odhod.
Vabljeni v čim večjem številu!
Uspeh nogometašev Ema
V počastitev praznika dela 1. maja je občinski sindikalni svet priredil na Skalni ¡kleti tradicionalni turnir v malem nogometu. Turniir se je vršil 28. im 29. aprila. Prijavljenih je bilo 12 ekip, ki so bile razdeljene v tri skupine.
I. EMO, Privatniki, Kovinotehna, Metka, II. Cinkarna, Lopata, Železarna, Žična. III. Ingrad, Klima, Zlatarna, Železnica.
Dobra obrambna igra naših tekmovalcev je veliko pripomogla k uspehu
Po predtekmovanju so se po prvem dnevu plasirale v finale ekipe Ginkarne, Klima in pa seveda naša ekipa Emo. S tem, ko smo se uvrstili v finale, smo dosegli velik uspeh. Sedaj smo bili najmanj tretji.
Drugi dan smo igrali v finalu ž ekipo Klime, katero smo premagali po težki borbi s 3:1. Gole za našo ekipo sta dala Samardžič 2 in Filipovič 1 gol. Potem so igrale ekipe Klima in Cinkarna. Zmagala je Cinkarna z 2:1. Cinkarna je bila lanskoletni zmagovalec tega turnirja. Tako je ostala še tekma, ki je odločala o zmagovalcu prvomajskega turnirja. Za ekipo Cinkarne je namreč igrala skoraj cela ekipa Azurov, ki tudi uspešno nastopa v občinski ligi. Tudi v naši ekipi Ema, ki že tako slovi po dobrih nogometaših smo bili igralci, ki igramo vse bolj popularni mali nogomet v občinski ligi.
Tako smo začeli igrati odločilno tekmo s Ginkarno. Ze po prvih minutah se je videlo, da smo boljša ekipa. Kmalu smo povedli z 2:0.^.Gola sta dala Muršič in Sa-
mardžič. To voidstvo nismo obdržali, ampak je Cinkarna znižala na 2:1, toda do konca tekme smo dosegli še 1 gol in se je rezultat glasil 3:1 za nas. Tako smo zasluženo osvojili prvo mesto in s lem tudi lep pokal v trajno last in pa nogometno žogo.
Za ekipo Ema so nastopali: Mi-lač, Audič, Furman, Zidan, Dobri-šek, Krajšek, Filipovič, Muršič, Gregl in Samardžič.	M. M.
Košarkarji Ema četrti
V počastitev praznika dela je KS Škofja vas priredila tradicionalni prvomajski turnir v košarki.
Turnirja so se udeležile ekipe krajevnih skupnosti: Škofja vas, Hudinja, Trnovlje, Nova vas, Vitanje, Dobrna in ekipa DO Emo.
Po razburljivih tekmah, ki jih je oviralo mokro igrišče dn dež, je naša ekipa osvojila dobro četrto mesto. Zmagovalec turnirja KS Škofja vas je osvojila prehodni pokal. Drugo mesto je zasedla ekipa KS Trnovlje in tretje mesto ekipa KS Nova vas.
Naša ekipa je odigrala tri tekme, dve izgubila in eno dobila.
Rezultati
EMO —	Trnovlje	65:70
EMO —	Hudinja	79:80
EMO —	Dobrna	60:45
Za ekipo Emo so igrali: Turnšek, Vrhovšek, Zavšek, Kneževič, Kršlin, Jeki, Tepeš.
P. F.
P. F.
KADROVSKE VESTI od 1.4. do 30.4.1981
Sprejeti na delo:
Popovič Vinka, Pušnik Minka, Amon Silva, Krameršek Majda, Vodeb Silva, Kokot Dragica, Šajinovič Mira, Novarlič Marica, Vidmar Gabrijela, Cerenak Marija, Jakob Ivanka, Pušelc Renata, Hranič Štefanija, Povh Cecilija, Cirer Robert, Vuranič Radomir, Kovačevič Jovan, Koščanski Milan, Todorič Marinko, Šumeč Štefan, Buizna Branko, Lojen Miran, Vouk Jakob, Žagar Tomaž — vsi TOZD Posoda; Rozman Marica — TOZD Vzdrževanje; Trajkovski Danijel, Trupkovič Ivan — oba TOZD Kotli; Korošec Zvonko — TOZD Kontejner; Robič Roman, Škrubej Zoran, Vrečko Zlatko — vsi TOZD Orodjarna; Ejup Senad — TOZD Frite; Mulej Dušan — TOZD Odpreski; Zupanc Alojz — TOZD Radiatorji.
Iz DO so odšli:
Stiplovšek Jožica, Agatanovič Mirko, Krulc Majda, Ivanovič Danica. Zavski Janko, Cigrovski Mirko, Šramel Vojko, Šket Avgust, Pušnik Srečko, Lajič Zoran, Kocijan Jože, Jurkošek Ivan, Blazinšek Anton, Gradišnik Boris, Bilajac Šefik, Stokič Rajko, Pevec Slavko, Kunštek Srečko, Hodžič Mirsad, Pavlovič Dragan — vsi TOZD Posoda; Korošec Božidar — skupne službe; Kuzman Andrej — TOZD ERC, Andrej Irena, —■ skupne službe; Fazlšč Jasim, Ilič Mirko, Lužar Milan, Košir Silvo ,Hamer Josip, Kolačko Stjepan — TOZD Kontejner; Ivanov Stojne, Vrbovšek Silvo — oba TOZD Odpreski; Veber Miran, Vrabič Darko, Mavrič Roman, Umek Erih, Kolar Anton, Hrvačanin Bore, Peterle Marjan, Zore Željko — vsi TOZD Orodjarna; Maček Franc
—	TOZD Vzdrževanje; Penič Jože, Novak Emil, Gaber Venčeslav — vsi TOZD Radiatorji; Ojsteršek Miran, Adamovič Milan, Grdič Slavko — vsi TOZD Kotli; Jakovljevič Ivo — TOZD Frite; Skerbiš Dragan, Zazjal Ludvik, Hrvačanin Zoran — vsi TOZD Vzdrževanje;
Upokojili so se:
Zimšek Alojz — TOZD Vzdrževanje; Vengust Stanko, Škrubej Ljudmila, Zolek Marija, Kampuš Ana — vsi TOZD Posoda; Kavčič Ivan
—	Skupne službe.
Poročila se je:
Venko Vlasta — Selčan — TOZD Posoda.
Premeščeni iz TOZD v TOZD
Lešek Franc iz TOZD Odpreski v TOZD .Radiatorji, Džakovič Mi-lutin iz Skupnih služb v TOZD Orodjarna, Gradič Franc iz Skupnih služb v TOZD Orodjarna.
Letovanje v Crikvenici v letu 1981
V	sezoni 1981 so v Crikvenici na razpolago naslednje kapacitete:
—	19 ležišč v počitniškem domu,
—	14 ležišč v vili Diačic,
—	14 ležišč v vili Zupan,
—	5 prikolic v kampu Kačjak (4 male, 1 velika).
V	počitniškem domu in kampu bo možno letovati v 8 izmenah po 10 dni od 20. 6. do 8. 9. 1981.
CENE LETOVANJA V CRIKVENICI Celodnevna oskrba:
1. Člani kolektiva, otroci nad 8 let,
zakonski partnerji, upokojenci	EMO	280 din
2. Otroci do 8 let		210 din
3. Ostali ¡koristnika — odrasli		330 din
4. Ostali koristniki — otroci do	8 let	250 din
Storitve prehrane brez nočnin:		
a) ČLani kolektiva, otroci nad	8 let, zakonski	partnerji,
upokojenci EMO		
— zajtrk	30 din	
— kosilo	80 din	
— večerja	50 din	
— skupaj	160 din	
b) Otroci do 8 let		
— zajtrk	15 din	
— kosilo	45 din	
— večerja	30 din	
— skupaj	90 din	
c) Ostali koristniki — odrasli		
— zajtrk	35 din	
— kosilo	90 din	
— večerja	65 din	
— skupaj	190 din	
Ostala koristniki — otroci do	8 let	
— zajtrk	25 din	
— kosilo	50 din	
— večerja	35 din	
— skupaj	110 din	
V zasluženi pokoj je odšel naš dolgoletni sodelavec iz TOZD Posoda, udeleženec NOV tov. Jože Gobec.
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor.
Glavni in odgovorni urednik Viki Klenovšek. Tehnična oprema Jože Kuzma. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 28-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1 /72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD POSODA oddelek emajlirmca, za izkazano pozornost in darilo, ki mi bo drag spomin na prebita leta med njimi.
Še v naprej pa jim želim mnogo delovnih uspehov, zdravja, ter zadovoljstva.
Stanko Vengust
Kulturna komisija mladine EMO vabi k sodelovanju
Mladi EMO ustanavljamo RECITATORSKO SKUPINO, zato vabmo k sodelovanju vse, ki imajo veselje do recitiranja, orgniziranja proslav in podobno.
Vsi zainteresirani naj se javjjo pri tov. Andreji SEMOLIČ (uvoz — tel. 232) ali tov. Stanki ŠUMAK (tel. 336). Lahko pa se prijavijo tudi 'v -svoji delovni sredini v OOZSMS pri referentu za kulturno dejavnost in sicer:
TOZD POSODA — Igor Jazbinšek TOZD ODPRESKI — Milovan Jockovič TOZD KOTLI — Milena Rezar TOZD FRITE — Tanja Vončina TOZD RADIATORJI — Boris Veber TOZD EMOKONTEJNER — Majda Lah TOZD ORODJARNA — Darko Gaber TOZD VZDRŽEVANJE — Franc Kumer
Kulturna komisija ZSMS
ZAHVALA
Ob bridki izgubi drage mame
URŠKE DOBROTINŠEK
se iskreno zahvaljujem sodelavcem vzdrževanja — zidarske delavnice, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Hvala za izrečeno sožalje, cvetje in pomoč. Prav tako hvala IO OOS TOZD za denarno pomoč.
Žalujoči sin Ivan Dobrotinšek z družino
16--------
Naš humor
Prepričan, da bo prvi osvojil enega na izgled nepristopnih vrhov je alpinist na svoje veliko razočaranje našel na vrhu prazno konzervno škatlo od sardin. Vendar njegov duh ni klonil.
V svojo beležnico je zapisal: »Odkril ostanke iz časov, ko je te planine prekrivalo morje!«
Čuvaj v zaporu stopi v celico in reče zaporniku: »Prosti ste!« Zapornik pa tedaj pokaže na pre-piljene rešetke na oknu in zaprosi:
»Pustite me, naj odidem tukaj, da ne bom napravil vtisa, da sem se zastonj trudil.«
Po dolgem iskanju je mlad inženir le našel prazno sobo, da bi jo lahko najel. Ko se je pogovarjal o pogojih, vpraša med ostalim:
»Ali bom lahko v njej delal v miru?«
»Še vprašate!« odgovori gospodinja.
»Predhodni stanovalec je umrl, pa smo mi to opazili šele čez teden dni.«

V nedeljo so imeli člani našega športnega društva občni zbor na Celjski koči, na koncu, pa še trim igre.
Pa zagleda Jože, ki je bil slučajni obiskovalec skupino ljudi, ki tečejo na vso moč. Začudeno vpraša našega športnika, k se ni udeležil teka:
»Ja zakaj pa tako tečejo?«
»Uh, to pa res ni težko razumeti! Tisti, ki bo prišel prvi, dobi nagrado«.
»V redu, ampak zakaj pa potem tečejo tudi ostali?«
—0—
Direktor tozda v želji, da bo kar najbolj taktičen reče enemu svojh delavcev, ki ga je že večkrat polomil:
»Vi ste eden izmed naših najboljših delavcev in ne vem, kako bi shajali brez vas, vendar bomo od prvega naprej le poskušali.«
—0—
O,	zdravo Boris, že dolgo te nisem videl.
Le kje imaš plavolasko, s katero si bil vedno skupaj?
—	Ja veš poročila se je...
—	S kom pa?
—	Ja veš, z menoj...
Aforizmi o željah
—	Imam eno samo željo: da bi se mi izpolnile vse želje
—	Preveč želja ovira pravo oblikovanje naše sreče
—	Včasih človek posveti vse svoje življenje neki želji, za katero pa ni prepričan, ali se mu bo kdajkoli uresničila
—	Ko človek nima tistega, kar ima rad, mora imeti rad tisto, kar ima
—	Človek je od glave do peta sestavljen iz lastnih želja
—	Neumne želje ne bodo nikoli umrle v človekovem srcu
—	Želja in ljubezen sta krivi za velike stvaritve
—	Če si ničesar ne želimo, imamo vse
—	Želimo si čedalje manj, da bi lahko vzdržali
—	Človek si ne more želeti tistega, česar ne pozna
ZADEVA: VRTIČKARJI
SOLRT
JE ČUONO , OR JE 5LRNR VSE POMORI LR , KO PR KIIR NRPREJ NE KR J SOLIMO