Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, J{i služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostotpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 43.	Sobota 25. maja 1929* - • -	Leto IV.
Tal pa:
Verouk.
Vi prosvetnem ministrstvu se vrše že dalje časa posv etovanja o osnovno-šolskem in srednješolskem zakonu, ki bi naj s prihodnjim šolski mletem stopil v veljavo. O perd-logih zai zakoni so prodlrie v javnost le redke vesti, ki pa so spravile ves slovenski klerikalni Izrael na noge. Gre res za eno najvitalnejših vprašanj, namreč:	ali	bo vzgoja v naši
državi zgrajena nai modernih ali re-akcijonarnih temeljih. Dvojega se hoje klerikalci: boje se, da se ne bo več poučeval v šolah verouk, { da ne bodo potemtakem imeli učitelj-sk iim profesorski zbori v svoji sredi zastopnika cerkve, ki je doslej dive un na teden v vsakem razredu prepariral mladino po svoje in vršil ob enem tiho kontrolo nad' učitelji. Poleg tega pa se boje za obstoj fclo-šterskih šol, ki ®o doslej brez prave kontrole javnosti delale z mladino, kar so hotele.
Ob prvih vesteh, ki so prodrle v javnost, so bila pozabljena stoletjia trajajoča nasprotja med »pravovernimi« in »razkolniki«, ki so se na mah zedinili in poslali svoje dostojanstvenike v Beograd pritiskat na kljuke. Priznati jim moramo, da to sriar opravljajo naravnost z judovsko vsiljivostjo, kajti neprestano oblegajo s prošnjami in moledovanji razna ministrstva.
Depiutacije same pa še ne zadoščajo. Treba je bilo pokazati, da stoji za njimi tudi jugoslovansko ljudstvo, predvsem pa verni slovenski narod. In prav tu se je pokazalo, kako dobro funkcijonira slovenska klerikalna organizacija — vkljub razpustu stranke. Sfabricirali so v nekem ljubljanskem! lokalu1, ki ga ni1 težko določiti, »Spomenico« in jo poslali vsemi klerikalnim županom v podpis, nato pa z njo naravnost v Beograd '(»Spomenica« je priobčena v »Slovencu« štev. 114 z dne 23. maja), češ: 1000 slovenskih občin stoji za nami. Da bi zabrisali sled organizacije, lepo napovedujejo v »Slovencu«: »Posrečilo (!?) se nam je dobiti v roke »Spomenico« . . .«
Koliko je bilo pri vsem tem pritiskanja, o tem anali molče.
S »[Spomenico« se nočemo obširneje pečati, ker priznavamo vsakemu pravico do boja. Omenimo naj samo, dla je ona tipičen produkt slovenskega klerikalnega duha, ki ne more živeti brez denuocijacije in ne brez prikrite grožnje: »prav ta dvojna obremenitev (cerkev in starišev za verski pouk) mora slej ali prej roditi nerazpoloženje naroda proti državi.« — »Spomenica« govori Obširno tudi o slavni tradiciji našega naroda ,ki je tesno zvezan z materjo cerkvijo. Pri tem je treba že enkrat odločno povedati, da je bila vsa slovenska preteklost prav radi te tesne zveze s cerkvijo — suženska, temna m žalostna. Slovenski narod se je najvišje povzpel takrat, ko je stopil v odkrito borbo s katoliško cerkvijo (16, stoletja (. Takrat so bili položeni temelji naše kulture, v vseh drugih časih pa so se nas mogočna gibanja le rahlo dotikala: pomen francoskega medvladja za slovensko kulturo je razumel eden edini Slovenec — Valentin Vodnik, leta 1848. pa nismo imeli niti enega moža, ki bi razumel duha časa. Vse to je bilo tako radi tega, ker baziramo namesto na samozavestni tradicije 16. stoletja — na suženskii, cbskurantski, samozavestnega duha ubijajoči tradiciji pro-tireformacijskega 17. stoletja1, ki predstavlja radi svoje suženske morale za naše klerikalce — najvišji vzpon slovenskega duha.
Mi nimamo ljudi, ki bi hodili trkat na ministrska vrata. Zavedamo se pa, da je tisoče in tisoče Slovencev, ki so zmožni še tolikega poguma, da se javno priznavajo k Svobodni Misli. Ti hočejo in zahtevajo, a se njih otroci vzgajajo v svobodnem duhu. Naše stališče je zato prej ko slej sledeče: Kdor hoče imeti za svoje otroke verski pouk, naj ga plača iz svojega žepa, druge pa naj pusti pri miru, To naše stališče se bo gotovo tudi krilo s stališčem državnikov, ki gotovo ne bodo pripustili, da bi imele n. pr. boanske šole versko zmedo v treh izdajah.
Konferenca male antante.
Mala antanta je zveza Jugoslavije, Čehoslovaške in Romunije. Te tri državice imajo pogosto konference in ob binkoštih je bila taka konferenca v Belgradu. Doslej so imele te država vs'aka zase pogodbe z .zaveznicami. Na tej konferenci so pa hotele skleniti skupno pogodbo, ki naj H kakor pravijo, zasigurala mir in njih pridobljene pravice.
Te pogoste konference so znak, da politične razmere v vzhodni Evropi niso normalizirane, marveč da se pojavljajo vedlno nova zanje aktualna vprašanja, ki utegnejo vsak hip izzvati večje konflikte. Mala antanta je hotela pritegniti tudi Poljsko v svojo zvezo, aili Poljska igra dvojno vlogo. Prav te dni se mudi v Budimpešti' poljski zunanji minister, kateremu prirejajo Madžari enako velikanske ovacije, kakor so jih prirejali nekaj prej italijanskemu Grandi-ju, ko je obiskal Budimpešto Poljski .zunanji minister odide iz Budimpešte v Romunijo, očividno z namenom, da posreduje prijateljstvo med Madžarsko in Romunsko, ikar najhr-že ne bo storil v interesu male antante. Vrhutega pa obišče Grandi v
kratkem Poljsko, kjer si bo dal ka'r diti enako kakor ha Madžarskem.
Če premotrivamo ves razvoj dogodkov, vidimo, dla na vzhodu EVro-pe politične razmere niso nič kaj jasne. V inozemskih listih smo tu<li čitali, da sta Jugoslavija in Rumuni-ja jako intebe sirarni rii1 sbiglhšiibm Zadržanju niapram Bolgariji. V kateri smeri naj se to zadržanje izvaja, ilz poročil o konferenci ni razvidno.
Iz poročil o konferenci male antante verno samo to, da so na konferenci govorili o utrditvi male antante, o ustanovitvi razsodišča', manifestirali solidarnost, razpravljali o reparacijskem vprašanju (reparacije naj bi se ne znižale) in o ustanovitvi tiskovnega, urada male antante na Dunaju. 'mu< iru 11 r
Mala antanta je zlasti nezaiupna proti podonavskemu ozemlju, to je Madžarski. Toda niso samo politični razlogi, ki vzhodne Evrope ne morejo pomiriti. Gospodarsko-političnai struktura držav male antante in drugih držav v vzhodni Evropi je obenem taka, da potrebujejo novih poti v svet, ki jih pa ne dosežejo prej,
predlno se ne ustvarijo solidno .politični odnosa ji med njimi samimi, ne-glede na vmešavanje zahodne Evrope in Italije. Zakaj ravno okcident in Italija sta ognjišče, iz katerega iz- j baja vedno večja zapletenost polo- j čaja v vzhodni Evropi, deloma1 ker izrabljata politični voliv vsak od svoje strani, deloma, ker se posamezne državice iz gospodarskih in političnih razlogov zatekajo k njima, da bi
z njih pomočjo revidirali današnje stanje.
0 čem so ministri v Belgradu še govorili, je diplomatska tajnost, dasi imajo narodi velik interes na tem, da poznajo prave razmere ter moralno podpro tendenco po pomirjanju vzhodne Evrope. Ukiniti je treba medsebojno hujskanje ter ustvai-riti odnošaje, v katerih bo sporeden razvoj mogoč.
Komercializacija ljubljanskih občinskih
podjetij.
Ljubljanska mestna občina ima več komunalnih podjetij. Ima elektrarno, vodovod, plinarno itd. Na magistratu sedaj študirajo, kako bi postavili podjetja na trgovsko bazo. jS tem mislijo, dla bi tem podjetjem dali več avtonomije ali celo samostojnost, ■ tako da bi se vpliv občine na podjetja zmanjšal, češ, da je uprava po sedanjem sistemu preveč birokrati ona. Mogoče je, da je upra- J •va .preveč birokratična, toda temu , ni kriva ingerenca občine na podjet- j ja, ampak način organizacije uprave, j Če je ‘kaj treba .preurediti pri upravi 1 mestnih poidjetij, potem je to vprašanje organizacije, nikakor se ipa ta »racionalizacija« mestnih podjetij ne da izvesti na ta' način, dia se vzame občinskemu svetu’ ingerenco na podjetja. Mestna podjetja so javne usta- j nove, ki morajo služiti javnosti, ob-
čin^ zato se jim mora možnost razvoja in razmaha sicer dati, nikakor pa ne prepuščati uprave nekakim »korporacijam«, o katerih ne more občina nikdar vedeti, kako pravzaprav gospodarijo in tudi ne, v čigavem interesu. Ta misel se je rodila sicer že ob času bivšega župana dir. Iv. Tavčarja, sedaj jo pa nameravajo realizirati niajbrže iz razloga, ker je v rokah mestne uprave nakopičenega preveč dela ini odgovornosti. Toda to tudi ne more biti tehten razlog. če župan ali občinski svet ni kos tako obsežnemu delu, naj se delo deli, naj se določi odgovorne funkcijonarje, ki se posvetijo posameznim strokam. Občinska podjetja so komunalna podjetja, ki morajo pospeševati socijalne ugodnosti občanov, zato morajo ostati tudi v direktni upravi občine.
Kongres bančnih uradnikov.
naše države se je vršil o binkoštih v Ljubljani v dvorani okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Na kongresu so bile zastopane organizacije iz Zagreba, Sarajeva, Splita in. Ljubljane. Sulbotiška organizacija je pa bila razpuščena. Kongresa se niso udeležile organizacije iz Vojvodine in Srbije. Amsterdamsko inter-nacijonalo je zastopal, Henrik Allina!
z Dunaja. Kongres se je soglasno izrekel za intemaeijonalb (en delegat se je vzdržal glasovanja). Dalje je kongres sklenil, da razširi Zveza svoje delovanje tudi na Srbijo ini Vojvodino, ker hočejo bančni nameščenci ustvariti za viso državo eno pnolt.no organizacijo. Zveza bančnih nameščencev se torej razvija jako lepo.
Mariborski duhovniki obsojeni radi „muškatelca“.
V četrtek, 23, majnika, se je zopet vršila pri okrajnem sodišču v Mariboru razprava proti članom načelstva katoliške »Osrednje vinarske zadruge v Mariboru« radi ponarejanja muškatelca. Obtoženi so bili radii tega, ker jih je prejšnji člain načelstva, ki ni hotel več trpeti Jtega početja, ovadil državnemu pravdni,-štvu, da je dlal muškatelca, ki ga je zadbuga izredno dobro prodajala po Mariboru in a količi gostilničarjem, preiskati po državnem kemičnem preizkuševališču in še drugih kemikih, ki so ugotovili, da je ta muška-tefec umetno narejen.
Pri zadnji razpravi, ki se je vršila pred 14 dnevi, je zagovornik ob-. toženih, dr. Veble, odklonil na koncu razprave sodnika, češ, da je pristranski, ker je rekel, da je krivda obtoženih že dlokazana in da vsled tega ne rabi novih dokazov. Tudi so se obtoženi pritožili, 'ker ni bilo javnega obtožitelja.	i	!;
In tako se je vršila v četrtek nova raizprava pred nabito-■polno dvorano, ker so se za ta muškatelski proces, za katerega vlada po celi Sloveniji velikansko zanimanje, začeli zanimati tudi mariborski pravniki in pa tudi vsi poročevalci časopisov so prišli poslušati razpravo o čudovitem muškatelcu iz Melja.
Razprava je trajala do pol 4. ure popoldlne in je bal posebno izčrpno zaslišan kot zvedene c kemik dr. Ca-zafurai, ki je tudi preiskal obtoženega muškatelca. Toda čim dalje se je razipravljalio, tembolj je postala jasna resnica, dla je bil preiskani mu-škatelec katoliške vinarske zadrii-ge narejen;,kar je z vso odločnostjo potrdil dr. Cazafulra, Obtoženi so imeli pri tej razpravi že kar tri advokate dir. Bučarja, dr. Vebleta in dr. Štora. Zasebno udeleženko gospo Milko Pihlerjevo, ki je tudi ovadila ponarejanje muškatelca in plačala zvedencem za preiskavo, pa je zastopal dr. Reisman, ki je predlagal še nove; dokaze, kako je načelnik vinarske zadruge gospodi Košar nabiral bezeg po viničarjh pri Sv. Bol-fenkiu in kupoval' špirit pri tamoš-njem trgovcu, nadalje dokaze o poslovanju reviizorja zadruge gospoda
Tirša itd1.
Sodnik pa je smatral, da je dokazov za enkrat dovolj ter je izrekel sledečo
sodbo:
Obtoženi člani načelstva vinarske zadruge se obsodijo radi ponarejanja muškatelca po zakonu o živilih, oziroma vinskem zakonu in sicer: 1. posestnik Ivan Lorbek na
2000 Din. ali 6 dni zapora, 2. katehet na gimnaziji Alojzij Rezman na 300 Din ali 3 dlni zapora«, vinski kletar Ivan Gerlič na 600 Din ali 6 dni zapora, pomočnik Franc Kovačič na 300 Din ali 3 dni zapora, načelnik zadruge Robert Košar na 3000 Din ali 6 dni zapora, kaplan in podrav-natelj Cirilove tiskarne Franc Hrastelj na 1500 Din ali 4 dni zapora,
medtem ko se Ignac Tirš oprosti iz razloga, ker ni bil član načelstva zadruge. Nadalje se obsodijo obtoženi v plačilo stroškov kazenskega postopanja, taks in 910 Din odškodnine gospe j Pihlerjevi za preiskavo muškatelca,
S tem je torej zaenkrat afera mariborskega muškatelca končana.
Dnevne novice.
Minister dr, Drinkovič je govoril v Šibeniku na svojem službenem potovanju po Dalmaciji. Povedki je, da volitev še ne 'bo tako kmalu in niti ne bo kakršnihkoli izprememb stanja v državi, dokler se v državi vse popolnoma ne preuredi, a da se to •zgodi, bo treba precej časa. — Ministrove besede so važne, ker odseva iz njih razpoloženje.
Za vrhovnega inšpektorja pri predsedništvu vlade v Belgradu je imenovan vpokojeni brigadni sodni general Milan Nikolič. Imel bo nadzorstvo nad vsemi ministrstvi in sprejemal pritožbe. Njegovo imenovanje se ni izvršilo v zmislu zakona o državnih uradnikih, ker je inšpektor izven tega zakona.
Kralj Aleksander pride na Bled. Na dviaru pričakujejo rodbinski dogodek. Na Bled pride tudi predsednik vlade general Živkovi*:.
Bivši klerikalni poslanec g, Franc Smodej in urednik »Slovenca« je postal namestnik šefa centralnega tiskovnega uradia.
G, Fabjančič, ki se je nekdaj gibal v delavskih vrstah, je postal predsednik organizacije rezervnih častnikov in zveze novinarjev male antante.
Poljski zunanji minister 'Zaleski
je trdil v Budimpešti, da se Poljska nahaja v najboljših odnošajih z malo antanto. Rekel je, da na izpremem-bo položaja ni misliti, ker je Poljska vezana s pogodbami z Rumunijo in Francijo.
Turčija je naročila v Italiji za 15 milijonov turških funtov (liber) vojnih ladij (dve torpedovki, dve podmornici in majhnih križark).
Katoliška akcija je čisto interna cerkvena zadeva, v katero se nima absolutno nihče pravice vtikati. Te (besede je zapisal »Slovenec«. »Slovenčeva« trditev je drzna. Katoliška akcija ima po svojem Statutu namen posezati v vse javne zadeve: v dru- j žabne, rodbinske, gospodarske, politične itd. Posezati hoče torej v razvoj, v politiko, v vedo, to je v vse plodove človeške kulture. Tu pa ni avtoritete, ki bi smela in mogla prepovedovati človeškemu umu in razumu, da proučuje svet in razne filozofije na podlagi izkušenj in spoznanja. Veda, znanost zahteva svoboden študij; in če bo veda dognala,
da omenjena akcija škoduje napredku, bo morala 'to povedati. Na zemlji ni večnih zakonov.
Vzgoja mladine pripada edino cerkvi. Papež se je te dni pri neki priliki izrazil, da edino katoliški cerkvi pripada pravica vzgoje mladine in si te pravice ne bo pustila od nikogar kratiti. Ce bi to trdil za tisto mladino, ki jo on in njegovi duhovniki prpravijo na svet, bi se nič ne čudili. Tako je pa pozabil pristaviti, da prevzema v tem slučaju cerkev tudi pravico, mladino materijel-no oskrbovati. Če si kdo kako stvar lati, ima tudi dolžnost, za njo skrbeti. Sicer ga je pa dobro zavrnil Mussolini, ki je rekel, da ima država še večjo ipravico do mladine. Mi smo pa mnenja, da imajo iv prvi vrsti im največjo pravico do otrok stairiši.
Papež bo pomagal Dalmatincem. Tako poroča »Slovenec«. Zidal bo cerkve in gradil semenišča.
Značilen vlom. V Ljubljani imajo veliko sodnijsko palačo, v kateri se nahaja tudi okrajno sodišče. V pondeljek ponoči je pa nekdo vlomil v blagajno okrajnega sodišča in odnesel, kar je našel. Tat si je mislil, pravica se deli tam, a denar si je treba vzeti.
Tovarne jedilnega olja v Jugoslaviji so napravile kartel, da zabranijo uvoz jedilnega olja v državo iz inozemstva. Pravijo, da se pridela dovolj olja v državi. Štiri tovarne niso še pristopile h kartelu. Očividno ima kartel namen, zahtevati zvišanje uvozne carine in potem svoje pridelke .podražiti.
Madžarska in bodoči kralj? Ministrski predsednik grof Bethlen je izjavil, da bo ogrska vlada vprašanje revizije načela šele takrat, ko nastane politično pomirjanje. Vprašanje kralja, pa se odloži do smrti drž. upravitelja Horthy-ja, ker ostane Horthy, dokler bo živ, upravitelj države. Samozavestna izjava je to!
Latinska pisava zmaguje. Že pred' meseci je odredila turška vladla, da se ima poučevati v šolah odslej samo latinska pisava in dia se imajo vsi javni dokumenti in pisma .pisati v tej pisavi. Sedaj je isto odredila tudi sovjetska vlada. Z novim šolskim letom se bo mesto cirilice poučevala v šolah, samo še zapadno-evropska latinica. Tudi 'vse knjige se
imajo od začetka prihodnjega leta tiskati v latinici. Ista odredba velja za turš k o-t at ar s ka plemena na Kavkazu.
Največji stadium v Evropi je
sklenila sezidati dunajska mestna občina na obširnih zemljiščih Pratra. Stal' bo 50 milijonov šilingov. Dograjen mora biti v dVeh letih, tako, da se bo delavska internacijonalna olimpijada v juliju 1931. leta že lahko na njem vršila. Ta prireditev bo največja izmed vseh dosedanjih delavskih olimpijad,
Mehika uvaja prohibicijo. Predsednik Portes Gil je izjavil, da namerava vlada uvesti prohibicijo na vse alkoholne pijače. V to se je imenovala posebna javna zdravstvena komisija, ki bo 20. maja začela poslovati. Izvzeto bo za gotove slučaje samo vino in pivo, ki pa se bo smelo oddajati samo odraslim osebam.
Sovjet in verstvo. Od Osrednjega izvršnega odbora v Moskvi je bil izdan dekret, ki regulira cerkvene razmere v Rusiji. Nanaša se tako na pravoslavno, kakor na rimsko-kato-liško in protestantsko cerkev in različne verske ločine. Dekret določa: 1. V'se verske skupine in družbe, ki štejejo nad 20 članov, morajo predložiti oblasti listo svojih članov z natančnimi imeni in naslovi, ter navedbo ipoklidov. Istotako morajo naznaniti kraj, kjer izvršujejo svoj kult in svoje sestanke. Če tega ne store v teku enega leta In ne pono-ve vsako leto, se ijiih smatra za razpuščene. 2. Verske skupine, družbe in občine se :ne priznavajo kot juri-dične osebe. Ne smejo imeti v najemu cerkve ali kakega drugega po-slopija, razen na ime enega svojih članov. 3. Ne smejo razvijati nobene kulturne, gospodarske ali misijonske delavnosti. Edino, kar smejo vršiti je, da se zbirajo k skupni božji službi. 4. Gotova cerkev se sme uporabljati samo od tiste verske občine, kateri je bila dodeljena. Njen duhovnik sme samo v eni cerkvi izvrševati božjo službo; on ne sme delovati kot gost v kaki drugi cerkvi ali shodu.
Sprehod v parku ni nikoli prijeten, če ste iprej imeli težkega dela ali če Vas še čakri. — Alko jemljete za pranje perila Schichtov »RADION«, bo pranje za Vas zabava.
»Grof Zeppelin« skoraj katastrofalno končal.
Z velikim triumfom je ogromni nemški zrakoplov »Grof Zeppelin« pred nekoliko meseci preletel Atlantski ocean ter dospel v Zedinjene države. Sicer mu je tudi tedaj šla trda in ko se je vrnil, je izjavil njegov vodja ter konstruktor dr. Eckener, da tehnika še ni popolna in da o redni ter kolikor toliko zanesljivi vožnji še ni govora.
Kljub temu pa se je sedaj doktor Eckener odločil, da potuje s svojo zračno ladjo zopet v Ameriko. Ameriški kapitalist, katerim1 ni nobena stvar na svetu predraga, so se do-
Vaša želja je
imeti, čevlje, kateri se dobro priležejo, da so čevlji prvovrstne kvalitete ter po odgovarjajoči naj nižji dnevni ceni
Uresničite to željo
z nakupom
KARO
C EVUEV
Maribor, Koroška c. 19
mislili, da ustanovijo zrakoplovno družbo in v to svrho kupijo »Zeppelina«. Eckener se je takoj odločil, da privede zračno ladjo Amerikan-cem in prejme zanjo težke milijone. Toda sreča mu ni bila mila, kajti »Zeppelinu« se je pokvaril en motor že med poletom preko Francije. Ko pa je prispel nad morje, sta mu odrekla na,daljna dva motorja in zato se je moral obrniti. Ladjo je vihar silno premetaval v zraku in posadka 40 mož ter 17 potnikov je moralo prestati najhujše, kar so sploh prestati mogli razert smrti, ki so pač na čudežen način ušli. Veter je zrakoplov premetaval semintja, bil je v nevarnosti, da se razbije ob gorskih pečinah, ker ga posadka ni obvladovala., Dr. Eckenerju radio-aparat ni dobro funkcijoniral, vendar pa se je za silo sporazumel s francoskim ministrstvom. za zrakoplovstvo, ki mu je svetovalo, da naj pristane v Lyo-nu, kjer je bilo vojaštvo konsigni-rano. Toda Eckener je blodil dalje semintja in je končno zvečer okoli pol devete pristal v velikem. francoskem obmorskem mestu Toulonu. Tudi tamkaj je vojaštvo pričakovalo zrakoplov, da ga priveže in ko je. hotel pristani, se je izkazalo, da je bilo vojaštva premalo im bi bila ladja skoraj, ušla na morje. Le z velikanskimi napori se je posrečilo ladjo in potnike rešiti pred katastrofo. Mnoge potnike so morali odnesti iz ladje, ker so bili do skrajnosti izčrpani. Sedaj se vodji zrakoplova delajo od strani potnikov najtežji očitki, češ, da bi bil moral takoj pri prvi priliki pristati, toda dr. Eckener je baje »cincal« in bi se bil rad pristanku na francoskih tleh1 izognil. Torej nacionalizem igrai še vedno veliko vlogo in bi bil lahko usodepoln za toliko ljudi samo zaradi nacionalistične trme posameznika. Nasprotno so se Francozi pokazali velikodušne pri reševanju ladje. Dr. Eckener je baje hud viljemovec?
Bratko Kreft:
Človek mrtvaSkih lobanj.
Kronika raztrganih duš.
113
Drugi: Kaiko bi vedel?
Prvi: Daila miu ga je orna.
Drugi: Kako, ona?
Prvi: Počakaj, takoj tii povem. Ko se je godilo meni lani ravnatako, kakor temu sedaj, mii je tudi odpustila četrtino mesečmine. Nisem vedel, ali ji naj vse skupaj vržem nazaj ali naj obdržim.
Drugi: Dala ti je .denar zato, da se je lahko igrala s teboj? Psica!
Pirvi: Denarja tako nisem imiel nikoli dovolj — in obdržal sem.
Drugi: Ali je sedaj temu tudi vrnila?
Prvi Vrnila, bratec, vrnila!
Drugi: In ta denar ponuja sedaj ta zelenec meni? (Vrže denar.) .Lopov!
Drugi: Ti, še vprašaj!
Tretji: Reči še enkrat pa te lopnem po glavi, da boš vedel, kdo jje lopov.
Prvi: Mir! Miri
Drugi: Poskusi! Ali misliš, da nimam sam dovolj denarja, ker mi ponuljaš te Puitiifarkine bankovc? Tolilko ga imam še vedno, da mi ga ni treba .pri tebi sposojevati.
Tretji: Zato pa pri točajkah.
Drugi: Kaj te briga, smrkavec! (Navali nanj in ga sune n® divan.)
Prvi: Miri Miri Zopet ibo .prišla! (Ostala dva se mečeta .po divanu.)
Gospodinja (unaj): Kaj imate zopet? (Prihiti v sobo.) Vse mi boste .polomili! (Drugi spusti prvega.) Seveda, stari norec se mor* spraviti na najmlajšega. Še zadavil bi ga! Sramujte se, starin stari! (Odide.) Nekoliko časa stoje vsi mimo na svojih mestih, nato gre drugi zopet k mizi in začne jesti. Prvi mu počasi sledi, medtem ko ostane tretji na divanu s podprto glavo.)
Drugi (tubo zaničljivo): Kako se je takoj zavzela zanj! Se boji, da bi ji ga kdo ne zadavil, potem bi si marala poiskati drugega.
Prvi: Molči in ga ne muči še bolj!
Drugi: Sam je ivsega kriv!
Prvi: S teboj ni govoriti! (Vstane, gre k tetjetmu in sede zraven njega na divan — po kratkem odmoru.) Ali ti je vrnila denar?
Tretji (se jezno obrne vstran).
Prvi: Ne Ibodi jezen, če te ‘nadlegujem. Vem, da trpiš, saj isiem tudi1 jaiz.
Tretji (ga začudeno pogleda).
Prvi: Z menoj je bilo ravno tako!
Prvi (nemiren, kakor da hoče nekaj reči).
Prvi: Povem ti, da se ne boš več čudil. Kakor se godi sedaj tebi, se je godilo nekoč meni. Ne vem sam, kako sem našel .to stanovanje. Vem pa, da sem bil še kakor otrok. Slišal sem govoriti o grehu, toda poznal ga nisem: in. bi® semt sc ga. Tukaj pa sem ga spoznal; naučila me je ona spoznavati .ga —	,
Drugi (oziraje .se na ostala dva, krade s prvega krožnika).
Pnvi: Godilo se mi ni slabo; tudi meni je odpustila del stanarine in tudi na mojem krožniku je bilo več — kakor sedaj pri tebi. Toda prišli so trenutki in zastidilo se mi je vse. Ona, jaz	— sam sebi. Zaklinjal sem	se,	da	bom močan,
molili sem —	toda ona je bila močnejša.
Drugi (se je .medtem najedel in stopil k vratom — se odpravlja).
Prvi: Padal sem in gazili vedno bolj	v	blato. Nje si me
letos rešil ti,	ali blato je ostalo na mnei	in	me	ni zapustilo.
Drugi: Jaz grem.
Prvi: Počakaj še malo! (Tretjemu): Pojdi z aama, dlai ne boš sam —
Tretji (začudeno): Z vama?
Prvi: Da, z nama. Pri vinu boš .pozabil —
Tretji: — in pri .točajkah!
Drugi: Jaz ne bom dlolgo čakal.
Prvi: Malo še!
Drugi: Saj ga ne spraviš ,z doma. Kaj bo bodil okrog, ko pa ima vse doma na razpolago. Midva si morava iskati.
Tretji (kakor da ni slišal).
Prvi: Pojdi! Če .ostaneš doima, veš, kaj te čaka.
Tretji (ga pogleda).
Prvi: Pojdi!
Treitji: Ali misliš, da nimam toliko moči, da se premagam?
Prvi: Nimaš je!
Tretji (se s prezirom nasmehne).
Drugi: Vrag vaju vzemi oba skupaj! (Odpre vrata.)
Prvi: Takoj! (Se odpravlja.) Pojdi! Ubogaj!
Tretji: Da postanem vama enak, kaj ne? Da začnem piti in objemati našemljene točajke po smrdljivih beznicah. O, še imam moči, še nisem padel; otresem ,se je in jo pahnem od sebe.
Prvi (se mu bliža).
Drugi: Pusti ga vendar — .egiptovskega Jožefa! (Odide.)
Prvi: .Nočeš seboj?
Tretji (odločno): Ne!
Prvi: Pa .ostani! Samo vedi: Ona .je močnejša! (Odide.)
Tretji (se nasmehne in .sede).
Zastor se zagrne. V temo .avditorija se prikradejo 'lahni zvoki hrepeneče pesmi. »Sonja, pesem ruske stepe..., pesem hrepenečega jetnika...« In za zastorom sedi Leo — tretji študent lin misli na svojo Sonjo. Zaradi nje same, edine, je ukazal igrati violinistu to pesem. Da bo še med igro čutila njegovo hrepenenje . . . Tam doli stoji nekje. Med množico študentov se stiska in sedaj prav gotovo misli nanj. Kako .se bo nasmehnila zaradi pesmi o »Sonji, črni devoj-ki . . .«, ko ise bosta jutri srečala . . . Zastor se zopet odgrne, tretji študent sedi pri mizi, pred njim odprta knjiga. Ne .more se učiti.
Nervozno lista nekaj časa, nato vstane in .gre k oknu, se nagne ven in pogeda proti ozadju. Ko se zopet obrne, je v njegovem pogledu muka. Počasi stopa k mizi, sede in kakor blazen gleda pred se. Čez nekaj časa se odpro vrata, in gospodinja, noseč čaj, vstopi tiho in z nasmehom v licih. Ko je že blizu mize, zaškripljejo tla.
Študent (odskoči in strmi v njo).
Gospodinja (na videz sramežljivo); Malo sem te hotela postrašiti, pa se mi ni posrečilo. Tu imaš malo čaja. Ali imaš mnogo učenja?
Študent (molči).
Gospodinja: Kaj m.e tako gledaš? Ali ti tako ugajam?
Študent: Nesite svoj čas, ne maram ga! (Se obrne stran.)
Stran 3.
P
I
pere sam
_ J
Mi S€ mnogo pravi mlada gospa
izprehajamoMica; »^asa imamo
dosti, pa tudi gospodinjstvo me preveč ne utruja, ker pe-remo tako, da vzamemo RAD ION, ki pere sam."
RAblON
pere sam !
Varuje perilo!
Vestnik ,.Svobode .
Maribor.
Občni zbor podružnice »Svoboda«. Za
•dne 5. t. m. -sklic-ani občni zbor se radi pre-pičle udeležbe ni dovrši. Zaradi tega ae občni zibor nadaljuje v soboto, dne 25. maja 1929, ob 8. iuri zvečer v Ljudskem domu1. Na -dnevnem redu bo -poleg volitve odibaPa: tudi poročilo o kongresu centrale. Prav z ozirom na sklepe kongresa bo imel tai občni zbor -rešiti važna načelna in organizatoric-na vprašanja. Zato je dolžnost slehernega »Sviobodaša«, ki ,mu je delavska kultura kaj mar, .da se zborovanja zanesljivo udeleži. — Odibor.
Vsaka delavska družina mora biti včlanjena v „CANKARJEVI družbi"!
Ali sirotišnica ali stanovanja?
Piše A. Bahun, občinski svetmiik.
Kaj je večino v mariborskem občinskem svetu privedlo do tega, dia hoče za vsako ceno, soglasen sklep, ki je bil storjen v proračunski seji meseca marca glede gradbe stanovanjske hiše za vsoto 2.5 milijona Din sedaj izpr, ©meniti in namesto tega graditi sirotišnico, ne vem. Mislim pa, da sta 'do 'tega vodila večino dvamomenta: Takrat, feseca marca, Jse še ni vedelo, kakšen bo movi stanovanjski izakon1. Drugi moment pa bi Ibil .ta, ker se, saj -za -dogleden čas, ni treba ozirati na volilce. Takrat je bilo izračunano, a bo potrebna vsota za obrestovalnje din amortizacijo posojila dveh in pol milijona -dinarjev, na razpolago izi dohodkov, ki se stekajo v .gradbeni fond.
Gradbeni fond je ipač namenjen za gradbo stanovanj in ne za ostale gradbe, dasi se ga je že zlorabilo, ko se je vzelo iz njega tristotisoč 'dinarjev za kritje posojila ‘za kanalizacijo v Melju, sicer s pripombo, d!a! se ta vsota zopet vrne gradbenemu -fondu. Toda brez te vsote ima mestna občina v omenjenem fondu toliko, -da za more najeti posojilo za sklenjeno gradbo. Nekaj drugega pa ije s sirotišnico: Posojilo za sirotišnico pa se ne more kriti iz gradbenega fonda, manveč je treba najti drugi vir. Gospoda ije sicer navajala neko vsoto, s kaitero pa ibi se po mojem mn-enlju naj ibilo samo delavske zastopnike skušalo premotiti. Tako si mogoče predstavljajo ljudje, ki so orne šole posečali, da namreč -oni na) delavskih klopeh ne zmajio več kot dio pet šteti, sicer si ne morem razlagati, kako prideta gg. dr. Veble in pa Hrastelj <s takimi računi na dlan.
Kar je g. Hrastelj s patosom na-glašal v seji finančnega odseka, to je g. dr. Veble v -plenarni seji ponavljal, namreč, dia vzdržuje mestna- -občina mariborska v ptujski .sirotišnici 50 oskrbovancev, za katere plača letno okrog 288.000 Din, Omeni je na gospoda trdita, da s to vsoto lahko obrestujemo posojilo treh milijonov Din, zato da je bolšje, da si mi 'sami zgradimo veliko sirotišnico, medtem pa staro sirotišnico adaptiramo za stanovanja*
Da j!e to prosta demagogija, mi bosta omenjena -gospoda že 'oprostila., ker sem jaz trdno prepričani, da znata toliko računati, kot nas katerf in tedaj sama me verjameta 'tegja, o čem bi rada nas delavce prepričala.
Jaz -sicer ne vem, koliko od|pade v ptujski sirotišnici na hrano, oblek-o in postrežbo za posameznega oskrbovanca dnevno, vem pa n. pr., da stane v ljubljanski oskrbovalnioi za onemogle, dnevno 10 Din za brano in osebo. To ibi znašalo tedaj letno za 50 oseb 182.500 Din. Potem .pa odpade še najmanj 20.000 za 'obleko in postrežbo, tedaj skupno okroglo 200 tisoč Din,. Ker bi to iv-soto -morala naša mestna občina ravno tako doma plačevati, bi potetakem ostalo je nekih 80-—88 tisoč Din, s katerimi bi naj krili trimiilijonsko posojilo. Mestna občina pa sedaj plačuje za oosedlanija posojila: iza obresti po 9 in amortizacijo po 3 tedaj skupno 12
j odstotkov. Na podlagi tega bi rabili za posojilo treh! milijonov Din 360 tisoč Din.. Iz tega je tjaisno razvidno, da je Hrasti jeva ter Vebletova kalkulacija šepava in da nam morata priti z drugimli orgumenti. Sicer pa mimogredie omenjeno, je gospod župan s svojo izjavo, da se s vsoto od dveh ali treh milijonov Din ne da nikake sirotišnice graditi. Za gradbo sirotišnice, kakor je ista potrebna, isediaj ni sredstev na razpolago, tudi -če upoštevamo adaptacijo stare sirotičnice v stanovanja, ki bi precej stala, dobili pa bi malo stanovanj iz nje. Medtem pa je za gradbo stanovanj denar v gradbenem fondu na razpolago. Razen tega je denar, izdan za gradbo stanovanj, po veliki meri, če že ne popolnoma, produktiven, medtem, ko sirotičnica ni. Seveda, konjsko kopito tiči v tem, da je referent g. dir. Lipeld izjavil, da ni v interesu občine, da gradi stanovanja,
To je -nekaj ipovsem drugega in to je korajžna beseda', če tudi ni to otrok s ipravim imenom, kajti, tako je rečeno, mišljeno pa je logično tako, da ni v interesu hišnih posestnikov, -če javne korporacije hiše gradijo, kar je po mišljenju omenjenega gospoda in tudi ostalih njegovih tovarišev iz večine, naloga privatne inicijative. Hišni posestniki pa niso sami 'občina, ampak oni celo tvorijo -znatno manjšino v prebivalstvu.
Pa dajte gospodje, dovolite enkrat plebiscit v tem prašamju, ali naij občina giradi tanovanija ali ne, pa boste videli, kako misli večina prebivalstva o tem vprašanju. Seveda', da pri -takem plebiscitu ne bi .smeli hišni posestniki nikoli odločati. Plebiscit je višek demokratizma in kdor je res -demokrat, 'ta1 bo -spoštoval voljo ljudstva.
Jaz sem storil konkreten predlog, glasom katerega bi naj mestna občina zgradila letos iz navedenega kredita 100 zasilnih stanovanj. To pa iz sledečega razloga: Ako zidamo eno večjo hišo, tedaj dobimo samo kakih 25 stanovanj, kar primerjam z že zgrajenimi v Smetanovi ulici. Najemnikov zaimorem-o preskrbeti samo 25. Poleg tega p-a- so najemnine, ki bi odgovarjale zezidani 'glasnici, tako visoke, 'da ije najemniki ne zmorejo in mora tedaj zopet mestna' občina doplačevati. Nasprotno, pri zasilnih stanovanjih dobimo štirikrat toliko stanovanj in najemnine so take, da jih najemniki večinomai zmorejo, kakor je to slučaj pri onih, ki so že zgrajena. ^Stanovanjska beda ne poneha z ukinitvijo zaščite, ampak se pralvzaprav še le prione. Do sedaj je samo primanjkovalo -stanovanj, sedaj -pa začnejo cene igrati 'glavno vlogo, ker pri hišnih posestnikih prevladuje blazna manija po visokih najemninah!, četudi vedo, da najemnik nikoil ne bo mogel več dati, kot bo sam prejel.
Zatorej je in bo naloga občine preskrba prebivalcev z zdravimi in cenenimi stanovanji.
Maribor.
Občinska seja 14, in 15, maja.
Župan poroča, da je letošnji občinski proračun za en milijon dinarjev pasiven, V kratkem se bo vsled tega moral obč. svet baviti s kritjem. | Pri itej priliki je obč. svetnik sodrug Bahun spomnili večino na svoječas-no veliko demagogijo, ko je govornik predlagal neke vrste dohodkov, s katerimi bi se bila1 mestna občina več ali manj .zavarovala pred finančno krizo, v kakršno je sediaj zašla, oziroma bode vsled spremenjenega davčnega sistema v državi, ki iji bo odvzel še del teh skromnih virov, ki jih sedaj ima. Tedanja' SLS je na vse registre kričala v svet ter huij-shala prebivalce na Bahuna in soci-jaliste, ki hočejo »strašne« davke naložiti. Seveda, v Ljubljani, kjer so večioa že vse iste davke imeli, ni ista stranka nič ugovarjala. Ljubljana in Zagreb pa sta se znala pravočasno preskrbeti z novimi viri, ki j-iih jima država najbrže ne bo odvzela. Med tem je mariborska mestna občina navezaniafv glavnem edino na stanovanjski in alkoholni davek.
Kako bo mestna občina v bodoče vršila svoje naloge, zlasti soci-jalne, je veliko vprašanje.
Zavod »Vesno« prevzame oblastna uprava. Proti nameravani pešpoti ob desnem bregu Drave so se posestniki pritožili in med temi je celo kaznilnica. — Zgradba podzemnega stranišča na glavnem kolodvoru bi bila od strani železniške uprave dovoljena, ako mestna občina plača za prostor letno 800 Din najemnine in pa če dovoli železnici soodločanje glede oddaje paviljonov, ki bi ‘bili zgrajeni nad straniščem. Sklenjeno je, da se železnici ponudi letna pri-znalnina 5 Din. Soodločanje o najemu pa -se odkloni. Glede pralnic v delavski koloniji se je razvila (daljša debata. Za napravo pralnic so bili predloženi trije načrti, 120 najemnikov od 147 se je pa iz/reklo za napravo nia ta način, da bi se na zno-tranji strani hišic, pod sedanjimi lopami, prizidalo 'pralnice, ki Ibi služile -ob enem za kopalnice. Iste ibi stale 5000 Din, kar bi najemniki odplačevali po 30 Din mesečno. To vprašanje bi se seveda bilo moralto takoj rešiti in ne še le sediaj. Na ta. način se odplačilna vsota vedno in vedno povišuje. Saj je moral g. arhitekt Vurnik vendar vedeti, da se ljudje tudi perejo. —
V Ljubljani so se zmislili, da je treba vseučiliškemu rektorju dolge in težke zlate verige -okoli vratu; zato bi naj mariborska mestna občina prispevala 10.000 'Din. Delavski zastopniki pa so proti takim srednjeveškim dekoracijam. Večina pa je s 16 proti 14 glasovom sklenila darovati omenijeno vsoto. Pri -drugih nujnih stvareh pa je hitro izgovor: ni kredita!
Trg za seno in slamo se premesti v Melje za klavnico. To bo stalo
142 Din. — 'Napravijo se kanali v Vrbanovi, Gajevi, Rosinovi ter Koseskega ulici. — O gradbi stanovanjskih hiš oziroma sirotišnice poročamo posebej. — Mestni' uslužbenci bi rada imeli garancijo za najetje posojila 700.000 Din v svrho zgrad&e kolonije na; Pohorju. Ista se jim dovoli pod pogojem, da si ustanovijo zadrugo. — Oddaja del za kopališče na Felberjevem otoku so se oddala tvrdki Jelenc in Šlajmer za ca. 3 in pol milijona dinarjev, Z deli se lbk> začelo takoj. Kopališče .pa bo letos le deloma izgrajeno in bo končano šele prihodnje leto.
Ptuj.
Tukajšnja »Svolboda« je priredila v nedeljo, dne 1.2. maja v-eelioo v Ljudskem vrtu, ki je uspela prav po-voljno ter ,je 'bil ©delavstvo in vse občinstvo s potekom in postrožba prav zadovoljno. — Ker. je ipa en slučaj s -to veselico ,v -zvezi, ga mio-ramo v informacijo našemu delavstvu tem potom priobčiti. Kakor običajno, je tudi pri tej .priliki šib nekaj sodrugov po trgovinah nialbirait prostovoljne darove za dobitke na kegljišču. Trgovci, dasi nevajeni takih iboskov, se niso tudi tokrat pro-tivili in je vsa-k rade volje prispevat. Ali ravno vinski trgovec Orel, ki ima dalmatinsko klet v veliki vojašnici, kojo poseča v 'velikem- številu ptujsko in 'Okoliško delavstvo, ki mu je sigurno pustilo že marsikateri dinarček zaslužiti, se je čutil užaljenega, ko ga je delavec prosil za majhen prispevek. V sveti jeza je pograbil delavca za sulknjo ter ga' lastnoročno postavil pred vrata. — To dalmatinsko točilnico priporočamo vsem delavcem, dia 'jo pridno .posečajio, ker g. Orel ima delavski denar tako rad, da se ne more od njega ločiti.
A.:
Spoznanje, ki — ruši!
Rodil sem se v vasi H,, v bližini nekega znamenitega trga v Sloveniji. V istem sem obiskal domačo ljudisko šolo. Vendar kljub moji 'zaposlenosti kot ipastir pri' raznih kmetih, katera mi na! dopuščala! priti domov in vzeti knjigo v roke in se učiti za prihodnji dan, sem bil vedno med prvimi učenci. V tem oziru sem bil torej dobro vpisan pri vseh mojih učiteljih.
Ali eno napako sem imel, jo imam še danes in jo naijbrže nikdar ne bom izgubil. To je radovedno opažanje drugih ljudi. Tako sem najiprvo opazil, da med katehetom in mo(jim razrednim učiteljem ni pravega prijateljskega razmerja. Dolgo sem premišljeval, 'kaj je 'temu vzrok? Pa po-grunta! sem jo! V oči mi je namreč padlo to, da kadar je imel katehet učno uro, ije molil on naprej, pri učitelju pa je moral eden izmed! nas naprej moliti. Pa še eno je, kar sem opazil, namreč, dla učitelji niso redno v cerkev hodili in eni še celo nič.
Kp smo pa imeli spomladi šolske maše, ali na praznik Telovo, posebno pa na cesarjev rojstni dan, takrat so vsi učitelji šli z nami v cerkev. Pri zadnjem prazniku so nas celo pogostili s tem, da smo dobili vsak po eno hrenovko in za dva (krajcarja kruha. Čudno se mi je pri tem zdelo, kako da so tudi učitelji v teh dnevih tako pobožni. No, pozneje sem izvedel, da so bili učitelji narodno navdahnjeni, medtem ko je bil katehet strogo verski. S tem prepričanjem in spoznanjem sem zapustil ljudsko šolo.
Kakor je navadla pri siromašnih ljudeh, ki nimajo sredstev, da bi dali svoje otroke učit v višje šole ali pa preživljali iste na svojih posestvih, sem moral tudi jaz v svet s trebuhom za kruhom.
Prišel sem k mojstru K. na P. Ta mojster sam na sebi ni bil prenapa-čen kar se oskrbe vajencev in pomočnikov tiče; samo pri dtelu ni pioznal nikdar meje. Poleg tega pa je še bil strasten nemčur. Zgodilo se je, da je prišel k njemu kot pomočnik pristen Nemec. Na mah sta postala dobra prijatelja. Govorila sta vedno nemški. Jaz sem se za nemščino zanimal' in se ji kmalu privadil.
Enkrat, ko nas ije mojster zopet predolgo držal pri delu, pa mu ta pomočnik reče: Gospod mojster, dajte no tem iantom več počitka; če ne, ne zmoremo vsega dela mi, pa naj-mšte še koga. Kaj hujšega. Mojster je' zarentačil, da smo zato tukaj, da
delamo. Tri dini nista potem nič govorila. Medtem mi pa pomočnik pravi, da bi bilo dobro za mene, če bi se začel zanimati, zakaj je na svetu tako, dla eni zmiraj delajo, a nikoli nič nimajo, a drugi, ki nič ne delajo, pa imajo vsega. Večkrat sva o tem govorila; z veseljem sem ga poslušal. Mnogokrat, ko je videl, da, sem utrujen, mi je rekel: Pojdi spat, oddahni si; bom pa jaz namesto tebe to napravil! Zopet se mi je čudtno zdelo, odkod1 in zakaj ta prijaznost?
Ko sva oba utrujena sedela ob robu najinih bornih postelj, mi je povedal, kako da misli. Kdor si hoče izboljšati svoj položaj, mora biti zaveden delavec, Nato je segel v svoj kovčeg, izvlekel iz njega neko 'brošuro z naslovom: »Was will die So-zialdemokratie?« (Kaj hoče socijalna demokracija.) Dal mi jo je, da jb v prostem času proučim. In res, z zanimanjem sem' to knjigo čital; ne toliko radi vsebine, ker jo še nisem- razumel, kakor radi tega, da se 'privadim' nemščine.
Neko nedeljo popoldne sedim na klopi za mojstrovo hišo, čitajoč iz te knjige. V! tem prikolovrati mojster pijan domlov. Vpraša me, kaj delam? Citam, je bil moj odgovor. On! prisede k meni'. — No, pa čitaj glasno, da bom videl, kako znaš nemško črtati, mi reče. 'Bil sem ravno pri poglavju, ki govori o izkoriščanju delovnega človeka od pridobitnih krogov. Pre-čital sem mu kar ta odstavek. Nekaj časa čl tam, naenkrat me pa vpraša: Kdo ti je dlal to knjigo? — Naš pomočnik, rečem. — Ta knjiga ni za tebe. — Vzel mi jo je in šel. Čudil sem se njegovemu obnašanju. Ko pride pomočnik domov, mu vse povem. Je že dobro, mi' odgovori.
Drugi dlan je prišel v delavnico tudi mojster ter v nemškem jeziku napovedal pomočniku 14dnevno odpoved. Pomočnik ga vpraša, zakalj? — Mojih vajencev ne pustim pohujševati, je bil njegov odgovor. Pomočnik ni na to nič odgovoril. Silno žal mi je bilo. Kakor hitro pa sva bila sama, ga vprašam, zakaj je bil pravzaprav odpuščen? Zato, ker sem ti dal tisto (knjigo, je odgovoril. Kakor bi mi bil' nož zasadil v moje srce, tako mi je Mo težko, ker sem se zavedal, da sem bil jaz povod 'temu.
14 dni je kmalo preteklo in pomočnik je dbbil svojo knjigo. Skrivoma se je poslovil od mene z besedami: Obdrži v srcu, kar sem te učil; koder b'oš hodil po svetu, pomagaj svojemu bližnjemu, človeku. Razjokal sem se. Naenkrat mi je prišla v
za perilo samo
Persil!
To je prava pomoč!
n o g l a s n o
doni hvala vseh, ki ga poznajo. S Persilom — polovico manj dela, poceni pranje in neoporečno perilo! — tako pravi vsaka
gospodinja, katera ga je enkrat poskusila.
i
spomin moja šolska doba. Živo sem imel pred očmi vse učitelje in kaplane; spomnil sem se Telovega in drugih praznikov. Ali vse skupaj se mi je zdelo nekam v temo zavito, koti nekaj, kar nisem mogel doumeti. Spomnil sem se zopet mojstra in njegove prepovedi. Naenkrat sem čutil v duši nek silen odpor. Zasovražil sem kateheta in učitelja, ki mi ni dal take knjige; zasovražil sem mojstra, ki je pomočnika odpustil menda radi mene. Zasovražil sem vse. V moji priprosti duši se je začelo rahlo svetlikati in v tej svetlobi sem videl pomočnika kot človeka vedno .lepšega. Njegove besede so mi donelo po ušesih. Spoznanje je 'prihajalo v mojo dušo, da ni bil moj pravi vzgojitelj ne katehet, ne učitelj in še manj pa' moj mojster. Moj pravi
vzgojitelj je bil delavec-pomočnik — in s tem spoznanjem sem šel v širni svet, v ;— življenje.
Dolga doba let je pretekla od takrat1; težka' je bila moja pot skozi življenje, ali moja vera v vstajenje delavca-človeka ®e ni omajala.
Na letošnji dan 1. maja, ko sem prečita! uvodnik »Slovenca« in »Jutra«, pa mi je v še silnejši meri stopil v spomin začetek spoznanja iz mojih mladih dni. In to spoznanje, upam, da so občutili vsi oni stotisoči in milijoni, katere vodi ista pot skozi življenje, kakor mene.
In to spoznanje — ruši!
Sirite naš iist!
Koulnnrll im Teznu m Mnritom.
Tajništvo posluje na Ruški cesti štev. 5 vsako nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne in vsako sredo od 18. do 20. ure zvečer. Člani dobe istotam vse informacije.
Ali ste ie krili?
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica št. 20
Eksportna hiša „LUNA“ Maribor, Aleksandrova cesta	i t*	Sodrugi! Vsled brezposelnosti sprejemam vsa popravila, ki spadajo v čevljarsko stroko ter jih bom izvrševal točno, solidno in po ceni.	
Naj cenejši nakup galanterije, vezenine, otroških igrač ter pletenine domačega izdelka:		Martin Kaplan, čevljarski pomočnik, Ljubljana, Poljanska cesta 49.	
otroške nogavice od Din 5-— naprej damske „ „ „ T— ,		Išče tudi stanovanje.	
moške nog. (sokni) „ „ 6*,— „ , vezenine „ „ lv-čipke , „ „1-— „	TuorniSi zmoto perilo		
Pleteni telovniki t rokavi, puloverji, cele obleke, perilo za dame in gospode, opreme za novorojenčke lastnega izdelka. Nadalje nudim: kravate, samoveznice, svilene trake, gumbe, sploh vse potrebščine za šivilje in krojače po brezkonkurenčnih cenah	zato izredno nizke cene pri največji izbiri. Samoveznice, nogavice, konfekcija, fevlji pri JOS. KARNIČNIK, Maribor Glavni trg štev. 11		
 mr
m ' w v-
v
:f§::§:
s##:
sgjttaj&s
Premem gostilne i
Dovoljujem si cenjenemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem prevzel staroznamo gostilno
„Prl StosIrliT ® minski ulici 9.
Potrudil se bom, da bodejo cenj. gosti ob vsakem času s prvovrstnimi jedili in pijačo dobro in točno postreženi. Na razpolago bode tudi lep senčni vrt in prenovljeno prvovrstno kegljišče.
Za obilen obisk se priporoča
JOSip Gajšek, gostilničar.
Pridobivajte naročnike
za »Delavsko Politiko 1“
liska. Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavite!} Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru,