Jugoslavija in njene sosede.            dr. Roman Savnik
 star je slovenski pregovor: kolikor jezikov znaš, toliko ljudi  veljaš. Nastal je že davno prej, prcden so stekle po naših krajih žcleznice, preden je svet spoznal avtomobile, zrakoplove in parnike. Malokdo naših prednikov jc obiskal daljno tujino. Po cestah je škripalo kolesje pocasnega voza, vrh klancev je postal voznik, da sc je konj odpočil od uttudljvvc voinje. Ce )e prihajal \z Trsta, \z Hrvatske, iz Sta-jerske je že vzbujal pozornost domačinov, katcrim je zanosno pripovedoval o lastnih doživetjih in o novicah po svetu. Fa se je dandanes vse spreme-nilo! Elegantni parniki rcžejo valovje oceanov, brzovlaki iz Carigrada in Pariza se vsak dan žurijo preko naših polj in livad, v ozračju brne motorji ogromnih ptic, ki so namenjene bog ve kam, po cestah srecujemo vsak hip tuje obraze. Sami bežni dogodki, ki se nenehoma vrste in ginejo v pozabo. Svet, ki ga človek še nedavno ni mogel pregledati, mu je sedaj že tesen, skoraj pretesen. Celo za neobljudene ledcne poljane ob severnem in južnem točaju nastajajo med državami spori, kdo jim bodi lastnik.
Narodi, ki so preje živeli vsak svoje življenje, so vedno v živahnih stikih z ostalim svetom, vsi se čutijo kot del nerazdružljive celote. Mcdse-bojno spoznavanje je danes nujna potreba vsakogar.
Neki ugledni Nemec se je nedavno modro izrazU, da je kriv njihovcga poraza v svetovni vojni učitelj v šoli, Leta in leta je poslušala mladina zgolj hvalo lastncga naroda, o tujini ni vcdela ničesar in ker je ni poznala, je ni mogla pravilno prcsojati. Potovanje, ki je že od nekdaj mikavno, je danes nujna potreba. Potuj, da si razširiš duševno obzorje in boš lahko potem doma poučil druge! Vsak narod ima svoje posebnosti, slabe in dobrc strani. Slednje posnemaj, predvsem pa vedno druge primerjaj s samim se-boj! Seveda je treba zato najprej sebe, svojo domovino, svoj narod teme-ljito poznati. Pomudimo se torej uvodoma pri Jugoslaviji, potem pa preidi-mo po vrsti na nase sosedc. počenši z Albanijo.
Jugoslavija meri 250.000 km3, kar znači, da obsega eno štiridesetino Evropc. V Evropi je med srednjcvelikimi državami, na Balkanskem polo-toku pa je največja. Slovensko ozemlje v naŠi državi se nahaja v skrajnem severozaiiodnem kotu in obsega 16.000 kmlt. Majhno je tabo, da vidiš raz Triglav večinoma preko mej svoje ožje domovine, z Ljubljanskcga gradu pa četrtino njenega površja.
Letošnje lcto so nasteli v državi 14 miUjonov prebivalcev. Ti se zelo hitro množe. Vsakih pet let se Število Ijudi poveča za en milijon. Jugosla-
vija je še malo obljudena. Večjih mcst pogreša. Le tri mesta, Beograd, Zagreb in Subotica imajo nad 100.000 prebivalcev. Ljubljana s 60.000 ljudmi je na sedmem mestu.
Vodovje nas dobro druži s sosedi. Iz Avstrije vteka v Dravsko bano-vino Drava. iz Madjarske prihaja Donava, ki teče dalje v Bolgarijo in Romunijo, na jugu prestopa Vardar v Grčijo, ob Skadarskem jezeru si po-dajamo roko z Albanijo, na Jadranskem morju pa z Italijo.
KakŠne so naše sosede, boš sam razvidel iz risbe. Poglej si najprej kroge! Ti predstavljajo velikost držav. Jugoslavija ni med zadnjimi. Le dva kroga. romunski in italijanski, sta ve-čja, a Še to le za malenkost. Daleko najmanjša je Albanija, ta je komaj še enkrat večja od Slovenije. Možje v krogih pa^ predstavljajo prebivalstvo. Cim! večji so, tera več Jjudi šteje do-tična država. Gotovo ti je takoj v oči padel velikanski Italijan. Nič manj kot trikrat višji je od Jugoslovana; to znači, da ima Italija trikrat toliko prebi-valccv kot Jugoslavija. Italijan
gleda čez polovico ven iz svo-                                 
jega kroga. Državo je tako zelo
naselil, da mu je pretesna. Zato sili narod ven. Italijani se že dolgo izselju-jejo. Ni slučaj, da je Italija med vsemi našimi sosedi edina država, ki ima kolonije. Te se razprostirajo v severni AFriki. Tudi Romun po velikosti pre-kaša Ju^oslovana, a ne posebno močno. Ven iz kroga se še ni povzpel, država šc ni tako naseljena, da bi ne mogla vcč preživljati vsega prebival-stva. Vse druge države imajo manj ljudi. Albanec jc celo označen komaj s kratko črtko.
1. Albanija.
Ime Albanija ima čuden zvok. Obide nas misel na nekaj izvanrednega in obencm nedoločnega. Prcdstavljamo si divjo gorsko pokrajino. naseljeno s surovim, bojaželjnim prebivalstvom, ki se vcdno prepira in rado vdaja želji po osveti. Naša soseda je in vendar je manj poznana kot katera po-krajina v Afriki. Le redke trgovce in izletnike zanese pot semkaj. Pokrajina je na vzhodu gorata, ozke rcčne tesni prehajajo na zahodu v položnejše nižavje, ki se polagoma spušča k morju. Obrežje ni skalovito, pred njim n: številnih otokov kot v naši Dalmaciji. Za ravno obalo se često razpro-stirajo vetika  močvirja, okrog  katcrih  divja  strašna bolezen  malarija,
Država ni siromaŠna. V nedrih njenih gora so skriti zakladi razno-vrstnih rudnin, zlasti pctrolcja, ki pa še čakajo pridnih delavcev, da jih spravijo na svetlo. Na enem mestu se nahaja kar 60 jakih toplih žveplenih vrelccv; v drugi državi bi se tam razvilo svetovnoznano kopališče, tu pa navadno srkajo vodo kvečjemu kozc in ovce. Albanija je celo v Evropi edina država, ki še nima železnic. Iz Jugoslavije preko meje drže večinoma lc kozjim  stezam podobne poti.  V zadnjih letih so Italijani  zgradili vsaj
nekaj boljših cest, ki vežejo največje kraje in po katerih se razvija avto-mobilski prornet.
Albanci so zelo skromen narod. Ohranili so nenavadno mnogo prastarih običajev. VeČinoma so pastirji in poljedelci. Toda za dom se malo brigajo. DeJo prepuščajo ženam. Njihov vzor je; javno se udejstvovati in biti junak. AJbanci se ne pozdravljajo kot mi z »dober dan«, tcmvec zlasti v severnem delu države z običajnim pozdravom »ali si krepak mož?« Stari vaščani opetovano posedajo k zborovanju. kjer se suka razgovor o političnih stva-reh. Često se pri mizi sestanejo nasprotniki. kjer se z besedami napadajo in zbadajo. Ljutisko pesniStvo, ki opcva junastvo, je še vedno zelo razšir-
jeno. Take narodne pesmi, ki jih je zložil kak priprost pastir, se brzo širijo od ust do ust.
Kdo so Albanci, si še vedno ni-smo povsem na jasnem. Navadno jih smatramo za potomce starih tlirov, iti so živeli pred prihodom Slovanov in Rimljanov v davni dobi tudi na Slovenskem. Sami se zovejo Skipetari, državo pa imcnujejo Skipijo. Z\\c v nt:kakih zadrugah kakor stari Siovani. V eni hiši Živi do 50 bližnjih sorod-nikov. ki jim poveljuje najstarejŠi, Go-spodarstvo je skupna last vseh, opra-vilo pa ima vsak svoje. Od moških upravlja eden polje, drugi nadzira ži-vino, tretji trgujc s pridclki. Tudi žene si dele delo, peko kruh, perejo obla-čila, dtlajo na polju itd. Ideal Albanca _ ije stanovuti v čim številnejši zadrugi. " ftele v njej se počuti varncjia, k^jti narod se deli na plemena, ki se hudo sovražijo. Še jako udomačcna je krvna osveta. Težek zlocin, zlasti umor, morajo osvctiti sorodniki umorjen-ca za vsako ceno. Tu velja strogo pra-"vilo zob za zob. Če že ne morejo do živcga morilcu. morajo ubiti vsaj njegovega najbližjega moškega so-rodnika. Zato je število slučajev nasilne smrti pri možeh izredno visoko. So grobišča, kjer je izmed sto moških mrtveccv umrlo komaj deset naravne smrti, zaradi bolezni ali starosti. Vsi druj^i so padli kot žrtve krvne osvete. Morilca zasledujcjo umorjenčevi sorodniki z neverjetno vztrajnostjo. Često se zgodi. da ta opetovano nienja svoje bivališčc, skušajoč s tem preganjal-cem zabrisati vsako sled za seboj. Toda ti ne mirujejo prej, doklcr ni zlo-Činu primerno zadoščeno. Le v zadrugi jc Albanec Čisto varen. Nerad hodi sam na polja, a če kam potuje, puške in pasu z naboji nc pozabi nikdar doma.
Zivljenje Albanca je zelo skromno. Glede obleke nima nikakih želja. Preprosta narodna noša z belim fesom je še povsod v navadi. Tudi s hrano je hitro zadovoljen. Košček ovcjega sira sma'tra za poseben priboljšek, meso mu je prav redka sladčica. Ker sc zanima Ie za javno življenje in ga
9
vescli najbolj modrovanje s sovascani, dela Ic toliko, kolikor potrcbuje zase. Srce mu pač ne visi na domačiji. Na svojo in tujo Iastnino ne pazi pcscbno. Krajo sadja in poljskih pridelkov gleda kar ravnodušno. In če si lahko skrajša pot, gazi meni nič tebi nič preko žita in tujih njiv.
Večina naroda je mohamedanske vere. Precei je tudi pravoslavnih in katoličanov. Mcsta so majhna in mcd seboj zelo podobna. V sredi je trgov-ski del, tako zvani bnzar. Tu je prostoren trg, kamor prinašajo kmetje svoje pridelke naprodaj. Obkrožajo ga lesene, v sprednjem delu odprte kolibe trgovcev in obrtnikov. Tu prodajajo blago, ki ga Albanija nima in ga mora uvažati, tako sladkor, kavo, moko itd. V bližini trga so dalje gostilnice, kavarne in brivnice. V tem mestnem delu vlada ob tržnih dneh zelo živahno vrvenje. V drugem mestnem delu so uradi in stanovanja uradnikov in pre-možnejših trgovcev. Glavno mesto Tirana ima 15.000 prebivalcev, je torej štirikrat manjše od Ljubljane. Leži sredi države 40 km proč od morja.
Albanska država )e nastala po balkanskih vojnah šele lcta 191S. Prcje je bila del Turčijc, ki je dancs skoro docela izrinjena iz Evrope. Državi načelujc Zogu, ki se je pred nekaj leti oklical za kralja. Albanija nima lastncga denarja. Povsod kroži raznovrsten srebrn in zlat denar. Vsi novci te ali one državc, stari in novi, so enakovredni, Če so si le slični po snovi in teži. Papirnatega dcnarja nihče ne mara.
Državo naseljujc milijon Ijudi, ki so skoro izključno sami Albanci. Precej albanskega prebivalstva Živi onstran državne meje v Jugoslaviji in Grciji, nckaj tisoč jih je celo v južni Ttaiiji. Slednji so potomci beguncev, ki so ostavili prcd vec stoletji domovino iz strahu pred turškimi jirozodej-stvi. Albanija je v živahnih stikih z HaHjo, ki si mnogo prizadeva tn pokra-jino gospodarsko okrepiti.
(Nadaljevanje v 3. številki.)