fiimina platna* ▼ gotovini.	IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK	IN	SOHOTO.	Ona	poaameiDl	IleTilkl	Din	1*M.
_____————-	-
TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino, industrijo In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se' ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.95».
Leto XIV.	Telefon	št.	2552.	Ljubljana,	v	četrtek,	22.	oktobra	1931.	Telefon	st.	2552.	štev.	121,
Davki za hiše podeželskih trgovcev in obrtnikov
(Dopis iz blejskega kota.)
Dr. A. Gosar:
Za pomnjenje na denarnem trgu
Razburjenje, ki je zavladalo po nesreči, ki se je pripetila angleškemu funtu, tudi na našem domačem denarnem trgu, se je v glavnem poleglo. Zato pa je sedaj čas, da mislimo na to, kako bi preprečili nove take pretreslja-je in prav posebe še, kako bi omogočili, da bi se čim prej popravila škoda, ki jo je naše gospodarstvo utrpelo zaradi neosnovanega dviganja vlog v denarnih zavodih.
Kolikor morem soditi, je nervoznost, ki se je polotila ljudi, da so na vrat na nos hiteli dvigat svoje vloge, izvirala predvsem iz dveh razlogov.
Nekateri so se zbali, da bo država hranilne vloge zasegla ter jih porabila v pokritje svojih troskov. (Tako vsaj posnemam iz urad. komunikeja Dravske banovine.) Psihološko je to tudi precej razumljivo. Ljudem so pač še vse preveč živo v spominu zloglasna avstrijska vojna posojila. Zato ni nič čudnega, ako so nepremišljeno nasedali tudi najbolj gorostasnim govoricam, ki so jih zasejali med nje razni tuji, državi sovražni elementi. Kljub temu pa sodim, da je razmeroma malo takih, ki je bila zanje odločilna vprav ta bojazen. Večina ljudi ve, da ima država danes, kljub vsem finančnim težavam — in kje teh težav nimajo! — vendar še obilo možnosti, da zbere potrebna sredstva na drug načijj, in ji resnično ni treba, da bi s takimi ukrepi ubijala svoj kredit doma in v tujini.
Na drugi strani pa so ljudje hiteli dvigat svoj denar iz bojazni pred devalvacijo dinarja. Strah, da bo dinar izgu bil na kupni moči nasproti tujim valutam, je brez dvoma bolj splošen in zaradi tega tudi bolj nevaren. Iz tega strahu hite brezglavo dvigat svoj denar tudi ljudje, ki so dovolj pametni, da na možnost konfiskacije vlog niti ne mislijo ne. Drugi zopet nočejo prav iz tega razloga svojih prihrankov nič več nalagati, marveč jih raje kakorkoli investirajo, ali pa jih celo kar enostavno in brez prave potrebe trošijo.
Golo zatrjevanje, da ni za dinar ni-kake nevarnosti, je nasproti temu sko-ro brez vpliva in brez moči. Zakaj zgledi iz drugih držav imajo v tem pogledu preveliko prepričevalno moč. Tu treba storiti nekaj več, da se ljudem povrne omajano zaupanje. Najizdatnej-še sredstvo m to pa je, ako ukrenemo, da se tistim, ki imajo denar naložen, ne bo treba bati za njihove vloge, tudi če bi se dinarju res kaj pripetilo. Potem bodo tisti, ki so svoje vloge brez potrebe dvignili, ta denar znova naložili, in — kar je še važnejše — potem bodo ljudje zopet hranili ter tako množili sredstva, ki so nam v gospodarskem . življenju neobhodno potrebna. Posledica tega pa bo, da bo dinar res ostal trden.
Vprašanje je le, kako to doseči, in ali je kaj takega vobče možno?
V	resnici je ta stvar bolj preprosta, nego bi se utegnila na prvi pogled zdeti. Gre namreč samo za to, da zavržemo dosedanje pravno načelo, po katerem se denarne obveznosti plačujejo v nominalnem iznosu državnega denarja brez ozira na njegovo vrednost. Namesto tega treba določiti, da se imajo denarne obveznosti vseh vrst plačevati v iznosu, ki odgovarja vsakokratnemu kurzu denar ja/ nasproti zlatu.
Dokler se vrednost oziroma kupna moč denarja bistveno ne izpremeni, je
to seveda popolnoma vseeno. Drugače pa je to, kadar denar izgubi svojo stalno vrednost, bodisi da znatno pade ali pa zraste. Zakaj v takem primeru je eden, ali upnik ali pa dolžnik nujno oškodovan, drugi pa neopravičeno pridobi. Najbolj drastično se je to videlo proti koncu vojne in po nji, ko so premnogi odplačali svoje, često tudi popolnoma osiromašele upnike s par ničvrednimi bankovci. Upanje, da se utegne to ponoviti, zadržuje danes dolžnike, da nočejo več plačevati svojih obveznosti, tudi če bi to mogli storiti. Na drugi strani pa brani strah pred tem tistim, ki imajo denar, da ga nočejo nalagati, marveč ga skušajo, kolikor imajo še naloženega, čim prej dvigniti. Tako se kažejo slabe posledice načela, po katerem se denarne obveznosti plačujejo vedno le v nominalnem iznosu, že sedaj, ko je dinar v resnici stabilen, in se le nekateri boje, da bi utegnil pasti.
Seveda, dokler denar še ni igral v gospodarskem življenju take vloge, kot jo igra danes, se krivičnost tega načela ni tako živo občutila. Prej so bili v slučaju devalvacije oškodovani predvsem le razmeroma redki premožnejši ljudje, ki so denar za visoke obresti drugim posojali. Večina pa pri tem vobče ni bila, vsaj ne občutnejše, prizadeta. Kljub temu so n. pr. v Avstriji, ko so z znanim »finančnim patentom« z dne 20. februarja leta 1811, prejšne, vsled inflacije razvrednotene novčanice (Bankzettel) razveljavili na eno petino nominala, določili, da se imajo denarne obveznosti, ki so nastale pred 1. 1799 (torej še v dobri valuti), plačati v petkratnem iznosu. To se pravi, kdor si je pred 1. 1799 izposodil 1000 gl., je moral sedaj vrniti 5000, kar je nekako odgovarjalo vrednosti izposojene vsote.
Danes pa je ta stvar še vse drugačna. Danes ne posojajo denarja samo razni vaški oderuhi, marveč delajo to, s tem, ker nosijo svoje prihranke v hranilnice, tudi množice siromašnih ljudi. Poleg tega se danes potom raznih javnopravnih in zasebnih zavarovanj zbirajo in nalagajo neštevilni drobni zneski mnogokrat vprav najsiromašnejših slojev, n. pr. delavcev in nameščencev.
Devalvacija denarja in s tem razvrednotenje hranilnih vlog in zavarovalnih rent je že za časa vojne prizadela na tisoče in tisoče malih, siromašnih ljudi. Danes pa bi bile posledice slehernega, količkaj večjega razvrednotenja denarja še veliko hujše. Kajti število ljudi, ki bi bili pri tem prizadeti, je po vojni silno narastlo.
Zaradi tega celo to vprašanje ni tako nedolžno, kot si predstavljajo tisti, ki se morda že veselijo, kako bodo svoje dolgove poplačali s par koščki papirja. Če bi pri tem izgubili samo bogataši, in bi pridobili res najpotrebnejši, potem bi si človek morda še želel, da bi se ta proces ponovil vsaj vsakih trideset let, ter bi se na ta način v vsaki generaciji enkrat izvršilo nekako izrav-nanje premoženja. Toda stvar ima, kako vidimo, mnogo bolj resne posledice. Koliko manj nezakrivljenega siromaštva in koliko manj nezasluženega bogastva bi nastalo med vojno in po nji, da niso do konca pustili v veljavi določbo, da se denarne obveznosti plačujejo v nominalnem iznosu, ne glede na kupno moč denarja! Ako bi takrat pravočasno predvideli valorizacijo denarnih obveznosti, bi odpadel dobršen del vse gospodarske revolucije, ki jo je vojna povzročila.
Toda vsega tega nam danes zaprav niti ni treba spominjati. Kajti za to, da bi se kaj takega ponovilo, ni danes
(Konec na 2. strani.)
Kmetski stan je pri nas res v težkem položaju. Kmetski pridelki nimajo prave cene. Kljub nizki ceni pa se še vedno težko prodajajo. Vlada uvideva težave kmečkega stanu in mu pomaga kjerkoli mu le more. Tudi v davčni zakonodaji uživajo kmetski sloji gotove ugodnosti. Ugodnosti obstoje v tem, da se je zemljiški davek znižal za 2°/o in da se pri kataster -skem čistem donosu do 1000 Din ne pobira dopolnilni davek. Poleg tega so pa kmetovalci oproščeni tudi hišnega davka za zgradbe, katere porabljajo po vaseh in selskih občinah za prebivanje. To ugodnost pa uživajo izključno samo kmetovalci, to je oni, ki sami ali s svojo družino obdelujejo svojo ali v zakup vzeto zemljo, odnosno oni, ki zaposlujejo posle in dninarje, pa tudi sami sodelujejo pri obdelovanju. Nikdar pa ne more uživati za svojo hišo davčne prostosti oseba, ki se bavi trajno s trgovino, industrijo ali obrtom. Mali trgovec in mali obrtnik na deželi mora torej plačevati hišni davek ne glede na to, da sam obdeluje zemljo, kolikor jo ima, da je torej ravno toliko kmetovalec, kolikor oni, ki ima istotoliko zemlje, kakor on, pa nima kupčije ali obrta. Pri tem se prav nič ne ozira na to, da morata mali trgovec in mali obrtnik, kakršnih je pri nas na deželi na tisoče, plačevati od svojega obrata itak razmeroma visoko pridobnino.
Nekateri potniki so neukrotljivi
Kljub še tako strogim predpisom najdemo še mnogo zlasti inozemskih potnikov, kateri nočejo spoštovati obstoječih predpisov. Potujejo po vsej deželi, od hiše do hiše, povsod kjer le slutijo, da je še kaj naivnih ljudij, ki jim bodo nasedli. Pred dnevi je ljubljanska policija zalotila celo potnika, ki je imel v hotelu zalogo klobukov, katere je detajlno prodajal, dasi je prav gotovo dobro vedel, da potnik ne sme nikdar nositi s seboj blaga, ampak le blagovne vzorce. Naravno, da so policijski organi tudi v tem primeru napravili svojo dolžnost. Upamo, da dotični ne bo več detajliral s klobuki, pa če mu bo njegova tvrdka ponudila še tako visoko provizijo. Prej ali slej pride vsak na vrsto. Da pa pridejo taki kršitelji zakonov čimprej vsi na vrsto, je potrebno, da stori vsak trgovec svojo dolžnost in da take ljudi, čim izve za njih nedopustno barantanje, takoj prijavi varnostnim organom. Ako napravi vsak svojo dolžnost, bo tudi v tem oziru prav kmalu vse v redu.
*	* *
Terjatve na Madjarskem
Trgovina in industrija v naši banovini, ki je imela posebno na področju bivše mariborske oblasti živahne trgovske stike z Madžarsko, je z uveljavljenjem strogih deviznih omejitev na Madjarskem prišla v težaven položaj, ker ne more realizirati svojih tamošnjih terjatev. Zbornica za TOI v Ljubljani je opozorila na težave ministrstvo trgovine in industrije, ki je (nlredilo popis terjatev naših državljanov na Ogrskem. Po naših informacijah proučuje ministrstvo način, kako bi se v formi nekakega klearinga omogočilo likvidacijo gornjih terjatev in trgovanje sploh z državami, ki so uveljavile devizne omejitve.
Ravno te dni občutimo mali trgovci na deželi to ostrino najbolj, ko vlagamo prijave za zgradarino za prihodnje leto. Za svojo hišo, ki ima 3 sobe, plačam preko 300 Din davka, moj sosed, ki je samo kmetovalec in ima večjo hišo, pa tudi večje posestvo nego jaz, pa ne plača za hišo ničesar, dasi so njegove pridobitne prilike ugodnejše nego moje in sva oba kmeta in oba sama obdelujeva svoje posestvo.
V	manifestu vlade sem bral, da bo prihodnja narodna skupščina preuredila tudi davke. Prepričan sem, da bo morala ob tej priliki preurediti tudi vprašanje hišnega davka na deželi, ker vendar ne gre, da bi se nas male trgovce in obrtnike na deželi stavilo v isto vrsto z veleposestniki, to je posestniki zemljišč, katerih skupni katasterski čisti dohodek presega 50.000 Din. Ako so vsi posestniki zemljišč, 'ki nimajo na' leto preko 50.000 Din stalno ocenjenih dohodkov iz svojega zemljišča, oproščeni hišnega davka, potem pristoja enaka prostost tudi nam malim trgovcem in obrtnikom na deželi, ki nismo v ugodnejšem položaju nego so kmetovalci, ker delimo njihovo usodo, dobre in slabe čase, pa je zadnjih več nego dobrih.
Mislim, da ni preuranjeno, da na potrebo take preureditve že sedaj opozorim merodajne kroge.
Trihinoskopski pregled mesa, namenjenega za izvoz
V eni zadnjih številk smo poročali o težavah, ki nastajajo našemu izvozu mesa itd. s tem, da se od naše strani vse take pošiljke trihinoskopsko pregledajo, dasi država, v katero se uvaža, takega pregleda niti ne zahteva. Zbornična akcija za olajšanje teh težav je. toliko napredovala, da je dobila Zbornica od merodajne strani zagotovilo, da se to vprašanje v doglednem času zadovoljivo uredi. O definitivni ureditvi, na katero, upamo, da ne bo treba več dolgo čakati, bodemo svoj čas. podrobno pOTOOO^h
Glej v vsaki številki »Trgovskega lista« »Ponudbe in povpraševanja«, ki nudijo ugodne kupčijske priložnosti. Zato jih vsi, zlasti podeželski trgovci, morajo citati!
Fakturiranje v zlatu
Zveza nemških trgovcev je predlagala kartelnemu sodišču, da zapre vse one obratovalnice, ki fakturirajo v zlatu ali devizah. Zveza zahteva, da naj velja za celotno gospodarstvo fakturiranje v markah kot izključni računski edinici. Nadalje izjavlja Zveza, da obžaluje, da vlada še ni zakonito prepovedala fakturiranja v zlatu ali devizah. Ako se to ne zgodi, se bo v gospodarstvu splošno vkoreninilo fakturiranje v zlatu, da se bodo poleg računov izplačevale tudi plače in mezde po zlati pariteti.
Ustanovitev lesne sekcije pri gremiju v Kranju
Za ureditev lesne trgovine.
Za pomirjenje na denarnem trgu.
(Glej članek na 1. strani.)
pač nikake stvarne nevarnosti. Ona bi mogla nastati šele tedaj, ako bi ljudje res popolnoma glavo izgubili, ter bi sami zrušili naš dinar. Prav za to pa je važno, da pritegnemo k pozitivnemu sodelovanju tudi tiste, ki danes naš gospodarski položaj najbolj črno presojajo. To pa lahko storimo samo na ta način, ako jim v naprej zagotovimo, da se jim ni treba v nobenem primeru bati škode, ker bi se v slučaju devalvacije denarne tirjatve valorizirale.
Nevarnost, da bi se to tolmačilo, kakor da je dinar res na tem, da pade, je tako neznatna, da jo je komaj trebil ■omenjali. Večina ljudi ima danes v tem pogledu itak že svoje mnenje, pa naj si bo pravilno ali napačno. Tisti, ki že sedaj zaupajo v dinar, bi ta ukrep brez dvoma prav razumeli. Tisti pa, ki so sedaj skeptični ter si v sedanjih okolno-stih ne upajo naložiti svojega denarja, ali pa komaj čakajo kdaj ga bodo mogli dvigniti, bi se s tem le pomirili, ker bi videli, da se jim tudi z njihovega stališča ni treba ničesar bati. Prav to pomirjenje pa je ‘eden glavnih pogojey za normalen tok našega gospodarskega življenja in s tem tudi za stvarno stabilnost dinarja.
O	tehnični izvedbi tega predloga ne bom podrobneje govoril. Samo to naj pripomnim, da je stvar povsem preprosta. Dokler je dinar stabilen — in če bi to uvedli, bi še bolj gotovo ostal stabilen — se itak ne bi nič izpremenilo. Pa tudi, če bi kdaj nastopila potreba valorizacije, bi lahko vse bančno poslovanje ostalo v bistvu popolnoma neiz-premenjeno. Valorizacija bi se vršila samo ob izplačevanju vlog in iztirjava-nju posojil ter ob sestavljanju bilanc. Pa tudi to delo se da s primernimi računskimi pripomočki zelo poenostaviti. Pri čekovnem in žirovnem prometu bi se valorizacija seveda ne vršila. Tu ni zanjo nikake potrebe, ker denar tu praviloma ni naložen, marveč le kroži.
Samo en, navidezno resen pomislek nasproti ideji valorizacije moram po-sebe omeniti. Ta pomislek je, ali bi denarni zavodi v slučaju inflacije ne prišli v težave, to se pravi ali bi mogli od svojih dolžnikov iztirjati valorizirani znesek? Kajti samo v tem slučaju bi lahko svojim vlagateljem izplačevali valorizirane vloge.
Na splošno moramo reči, da ni v tem pogledu prav nobene nevarnosti. Kajti kolikor se kupna moč denarja zniža, prav za toliko poskoči povprečno cena blaga, in položaj dolžnikov nasproti upnikom se zaradi valorizacije stvarno nič ne izpremeni. Seveda ne poskočijo cene vsega blaga enako. To se pravi, eden bi bil kljub valorizaciji še vedno na boljšem, drugi pa bi trpel nekaj škode. Toda takih izprememb je tudi v normalnem toku gospodarskega življenja vedno več ko dovolj. Pri nas n. pr. je v zadnjih letih kupna moč dinarja znatno poskočila. (Po indeksu en gros cen znaša ta razlika samo v letih 1929 in 1930 celih 14 odstotkov.) Posledica tega je, da mora vsak, kdor je pred leti najel posojilo, danes stvarno več vrniti.
Edino pri takozvanem konzumnem kreditu, to se pravi pri posojilih za vsakdanje življenjske potrebščine je to . nekoliko drugače. Tu bi se res utegnilo zgoditi, da bi ta ali oni v slučaju devalvacije težje vrnil svoj dolg, ker bi se njegovi dohodki stvarno najbrž zmanjšali. To velja posebno o delavcih in nameščencih. Toda taka posojila so povečini tako neznatna, da bi radi delne izgube v enem ali drugem primeru pač težko kak izavod prišel v težave. Sicer pa so denarni zavodi vprav pri dovoljevanju takih posojil že dovolj previdni ter zahtevajo redno tudi primerno jamstvo. Zato tudi ti slučaji ne pomenijo nikake resnejše zapreke za valoriza-cijo.
Končno pa se da tudi v tem pogledu, vsaj do neke mere, bdpomoči. Če namreč vpoštevamo, da je inflacija le izraz splošnega, recimo narodnogospodarskega obubožanja, potem je pač popolnoma v redu, ako v tem slučaju tudi lastniki denarnih tirjatev utrpijo nekaj škode. Kadar postajajo na splošno vsi siro-mašnejši, ne more samo ena skupina ljudi ostati popolnoma neprizadeta. Ne kaj žrtev mora v takem slučaju pač
V	ponedeljek 19. t. m. ob 13. uri je imel gremij trgovcev v Kranju sestanek lesnih trgovcev, na katerem se je ustanovila lesna sekcija, v kateri zamorejo ■ esui trgovci obravnavati svoje težnje in interese.
Podnačelnik gremija g. Fr. B er jak je otvoril sestanek, ki je bil nepričakovano dobro obiskan. Pozdravil je tajnika g. Kaiserja, pojasnil v kratkih besedah namen in pomen današnje ustanovitve ter navzoče vzpodbudil k uspešnemu in složnemu delu.
Nato je g. Kaiser, tajnik Zveze trgovskih greinijev in Osrednje sekcije lesnih trgovcev v Ljubljani podal daljše izčrpno poročilo o današnjem stanju lesne trgovine. Navajal je nekatere merodajne vzroke, kateri današnjo lesno trgovino ovirajo, mnogo nam škoduje PiU-sija s svojim dumpingom. Posebno pa, ker imajo konkurenčne države ipri izvozu ilesa velike ugodnosti bodisi pri izvoznih in prevoznih tarifah, bodisi pri javnih dajatvah, medtem ko je naš lesni trgovec podvržen vsem velikim bremenom in se razume, da tako ne more uspešno konkurirati. Sploh pa tudi kon-suiin lesa od leta 1929. naprej vedno pada, ker razdejanje povojnih let se je uredilo in pride danes ikonsum samo še v normalni poštev.
Na drugi strani kvari pa naš izvoz medsebojna nelojalna konkurenca in desorganizacija naše lesno trgovine, ker se z izvozom pečajo trgovci, ki niso pravi trgovci, ker trgujejo le v času visoke lesne konjunkture ln nam tako samo kvarijo cene in ugled v inozemstvu. Pri nas pa kupujejo inozemci sami neposredno od producenta.
iDa se tem razmeram odipomore, je Osrednja sekcija Ožji odbor izdelal predloge, na podlagi katerih bi se izvoz realno uredil in bi postali izvozniki samo pravi realni srednji trgovci. Ker tudi za v bodoče nimamo mkakih dobrih izgledov za zboljšanje naše izvozne trgovin©, smo prisiljeni, da se notranje reorganiziramo in. da izčistimo vrste lesnih trgovcev in uredimo tako, da pridejo do trgovanja res pravi poklicni lesni trgovci.
Govoru g. Kaiserja so naši trgovci sledili z zanimanjem., G. Berjak se je g. Kaiserju za njegova izvajanja toplo
Zlate rezerve francoske banke.
Tekom zadnjega tedna so se zlate rezerve francoske banke povečale za 726 milijonov frankov tako, da znaša sedaj celokupni zlati kapital Francije 60.539,000.000 frankov, s čemur je dosežena do sedaj največja višina.
* * *
Sadni sejem v Ljubljani Sadni sejem od 25. do 27. t. m. na Ljubljanskem velesejmu bo zelo zanimiv ne le po mikavnosti raznovrstnega sadja, ampak tudi zaradi tega, ker bo to sadje naprodaj le v amerikanskih zabojih po okrog 20 kg. Na ponudbo bo več vagonov najizbranejšega sadja iz Dravske banovine. Kupci bodo imeli tu največjo izbiro po ugodnih cenah.
*	* *
XIV. poročilo Hmeljarskeaa društva za Slovenijo
Žalec v Savinjski dolini, 20. oktobra 1931. V minulih tednih se je nakupovalo po 6—7 Din za 1 kg in je bilo 500 starih stotov prodanih. Zaloge pri hmeljarjih se cenijo na približno 2000 starih stotov, ki pa bodo v najkrajšem času našli odjemalcev. V javni Oznamo-valnici za hmelj se je do danes signira-lo 2257 težkih bal po 150 kg. — Društveni odbor.
vsakdo pretrpeti. Gre samo za to, da nihče ne izgubi brez lastne krivde, samo radi nepopolnosti obstoječega pravnega reda znaten del svojega imetja, drugi pa bi imeli od tega neopravičeno korist. Vse to pa se da lepo urediti, ako bi se določilo, da se valorizacija vrši v nekoliko manjšem razmerju nego se izpreminja vrednost denarja. Tudi to se da tehnično tako urediti, da bi bilo preračunavanje povsem enostavno.
Tako se pokaže, da je ves problem, kako zagotoviti upnikom popolno varnost njihovega denarja ne glede na usodo dinarja, pravzaprav zelo preprost. Za-
zahvalil ter nato takoj prešel na volitev odbora sekcije.
Soglasno so bili v sekcijski odbr izvoljeni: za predsednika naš znani iz-vozničar g. Fr. Gorjanc iz Kranja, g. Joško Veber iz Škofje Loke, Anton B r o 1 i h iz Zg. Bele, Joško Verbič iz Šenčurja, Franc B e m e d i k iz Železnikov ter R o z m a n Franc iz Tržiča.
Pravilnik, sestavljen po Osrednji sekciji, se je soglasno sprejel. Predlog, da se iz novim obrtnim zakonom uvede strokovna usposobljenost kot pogoj pri podeljevanju obrtne pravice za izvrševanje trgovine, so vsi soglasno sprejeli.
Glede nadaljnega predloga, kdo naj bo v bodoče izvozničar, se je otvorila zelo živahna debata, v katero so posegli skoro vsi navzoči trgvei. Predlog Osrednje sekcije, da bi se v tem vzelo kot merilo po doseženem kapacitetu v eno izmed preteklih poslovnih let in sicer v mehkem rezanem lesu 2000 kub. metrov, v tesanem lesu 3000 kub. m z. 150 vagonov drvi ali temu kapacitetu odgovarjajoči denarni ekvivalent v kakšnem drugem lesnem izdelku, se temu predlogu protivijo vsi, ker bi bil z ozirom na male trgovce, ki.imajo žage, velik udarec, kar pa gotovo ni namen Osrednje sekcije. V našem kraju so namreč po večini trgovci, ki so obenem lastniki žag in ki sami producirajo in izvažajo. Z uvedbo gornjega predloga bi se razumljivo tem težko škodovalo.
Po daljši debati in po preciznih pojasnilih tajnika g. Kaiserja se je prišlo do sklepa, da 1. lastniki žag oziroma producenti, kateri imajo tudi obrt za trgovanje z lesom, bi zamogli nastopili kot izvozniki, ako je njih produkcijski kapacitet vsaj SCO kub. m letno, 2. za trgovce pa, ki imajo obrt samo za trgovanje z lesom, naj ostane predlagano merilo z ozirom na kapaciteto, kakor jo predlaga ožji odbor Osrednje sekcije.
Sklene se še, da naj bi bil 10 km široki obmejni pas izvzet iz predloženih pogojev, ker izvažajo. obmejni trgovci les ipo največ z vozovi in hi bila tudi vsaka kontrola v tem oziru skoro nemogoča. V ostalem se sprejeti predlogi Osrednje sekcije, kakor so bili predloženi, odobre.
Predsednik g. Gorjanc je nato ob 16. uri zaključil dobro uspeli sestanek.
j^idbe.poupiaSeuaai?
Vigari & Figli, Brescia, Casella Postale 21, je v stanju prevzeti redno nekoliko sto glav goveje živine, prašičev in divjačine. Interesenti se opozarjajo, da stopijo v direkten stik s tvrdko.
Bosiljka Perič, Beograd, Hadži Pro-danova 19, želi stopiti v stik v tukajšnjimi tvrdkami, ki prodajajo sadje na veliko.
Keramische Rohstoff A. G., Ziirich, ki
proizvaja »Carlonit« — sredstvo za čiščenje mineralnih in drugih olj —, išče zastopnika za Jugoslavijo.
Kugellagerwerke J. Schmid — Roost A. G., Oerlikon — Ziirich, ki izdeluje razna ležišča (Kugel- und Rollenlager) za motorna vozila, stroje in transmisije, išče zastopnika za Jugoslavijo.
Franfois Gautier, Pariš XIV 5, Bou-levard Jourdan, želi stopiti v stik s tukajšnjimi izvozniki sadja.
Kurt Hess, Agenturen, Berlin W. 30, Gossovstr. 9, želi stopiti v stik s tukajšnjimi izvozniki sadja in zelenjave.
vest te varnosti pa je največjega pomena za normalen tok gospodarskega življenja in s tem tudi največjega pomena za stabilnost dinarja. Če bi ljudem na ta način vlili to zavest, bi se denar zopet hitro povrnil v zavode, odkoder so ga dvignili, in gospodarsko življenje, ki je sedaj zastalo, bi zopet oživelo. Še važnejše pa je: Potem bi se, vsaj v domačem prometu, nihče več ne bal, kaj bo z dinarjem in zato ga tudi ne bi brez potrebe prodajal ter na ta način slabil njegove cene na mednarodnem denarnem trgu. To pa bi bila najboljša garancija za njegovo stabilnost.
Samo v frankovi vrednoti dela oferte kovinska industrija Zahodne Francije in je praktično prešla od dolarja k franku.
Obrtniških podjetij v Jugoslaviji je
bilo na koncu leta 1928. nad 134.000, danes jih je nad 120.000, med njimi v območju TOI Ljubljana nad 32.000.
Za rehabilitacijo srebra se je izrekel
panameriški gospodarski kongres. Priporoča proučevanje možnosti, če bi se moglla sklicati tozadevna svetovna konferenca.
Obtok bankovcev v Holandiji je krit v čistem zlatu z 80 odstotki, obtok bankovcev v Švici pa po zadnjih podatkih Švicarske Narodne banke s 116%.
Kritje bankovcev v Danski so znižali do 31. julija 1932 na 33 in eno tretjino odstotka, kar je pač v skladu z gospodarskim gibanjem zadnjega časa.
Število brezposelnih v Angliji se ie v zadnjih dneh prvič po dolgem času znatno znižalo, in prav tako tudi število tistih, ki delajo s skrajšanim delovnim časom.
Cene v Angliji so začele polagofria rasti, vendar nikakor še ne v takšni izmeri kot se je funt razvrednotil.
Čsiov. avtomobilno podjetje »Tatra« je menjalo svojega lastnika in je večino delnic prevzela neka praška skupina pod vodstvom Emila Meissnerja.
Tovarne ledu v USA, ki trpijo zmeraj bolj vsled konkurence zmrzilnih strojev, priporočajo svojim delničarjem delno prelevitev tovarn v velepralnice. Velepralnice Ne\vyorka n. pr. imajo na leto nad 75 milijonov dolarjev dohodkov, ker tudi v revnejših ameriškv.i družinah ni običajno, da bi se pralo doma.
Proti špekulantom lire so odrejene najstrožje kazni, ki gredo od navadnih denarnih glob do pregnanstva na otokih.
Litvanska vlada je zvišala carino za več vrst blaga, zlasti luksuznega; zvišanje se giblje med 30 in 50%. ' Trgovska bilanca Poljske v septembru je bila visoko aktivna; proti izvozu v znesku 171-5 milij. zlotov je znašal uvoz farno 113-3 milij. zlotov.
Tudi Bolivija je odredila za inozemske dolžne obveznosti moratorij, in sicer zaenkrat za dobo enega meseca. Obenem je odpravila carino na poljedelske stroje in na semena.
Burniah Oil Comp. bo razdelila 5% interimno dividendo proti 10% v preteklem letu.
Švedska in Norveška banka sta obrestno mero zopet znižali, in sicer od 7 na 6%. Zvišanje je bilo izvršeno šele pred kratkim časom po odpravi zlatega standarda v Angliji.
Obrestna mera za inozemske vloge v Newyorku je bila pred par dnevi zvišana za pol odstotka.
Zunanja trgovina Francije je letos močno padla; im.po.rt prvih devetih mesecev je bil v znesku 33.374 mJijonov frankov za 5842 milijonov manjši kot v prvih devetih mesecih preteklega leta, eksport v znesku 23-405 milij. frankov pa za 9264! milij. frankov manjši.
Danska banka je v soglasju s položajem znižala obrestno mero od 7 na 6%.
Kritje bankovcev v Italiji je približno 37%. Doslej Italijanska banka zlatega kritja ni navajala, odslej mora biti kritje izključno le zlato.
Vse francoske kolonialne banke so postalo žrtve krize. Kot zadnja naznanja Banque Commerciale Africaine, da bo začasno ustavila izplačila; njena glavnica znaša 40 milijonov frankov.
Amerika je pod zlatim diktatom Francije; to je v bistvu zaključek zadnjih gospodarskih pogajanj v Ameriki. Ameriški gospodarski krogi pravijo, da bo moralo prinesti gospodarstvo velike žrtve za vzdrževanje ameriške vrednote.
Zopet enajst bank v USA je ustavil.> izplačila; imajo glavnico ca. 12 milijonov dolarjev.
Izmenjava med ruhrskim premogom in brazilsko kavo je padla menda v vodo, ker se brazilski kavni producenti bojijo, da bo izmenjalna kava zelo pritisnila na cene.
Zadnja pot Saše Kneza.
Včeraj popoldne je bil pogreb zem-■skih ostankov našega prijatelja, veletrgovca g. Saše Kneza. Kako priljubljen je bil pokojnik v vseh slojih, je najbolj vzgledno pričal žalni sprevod, ki se je premikal v dolgi nepregledni vrsti od ljubljanskega glavnega kolodvora proti Sv. Križu. Svoje sožalje nad izgubo prerano umrlega so hoteli z udeležbo na njegovi zadnji poti pokazati prav vsi sloji. Videli smo poleg težko prizadete družine in sorodnikov pokojnika med mnogimi drugimi komandanta dravske divizije generala g. Iliča, pomočnika bana g. dr. Pirkmajerja, predsednika Zbornice za TOI g. Jelačina s tajnikom g. dr. Plessom, predsednika velesejma g. Bonača, predsednika Zveze trgovskih gremijev g. Kavčiča, predsednika Slov. trgovskega društva Merkur g. dr. Windischerja, načelnika ljubljanskega gremija g. Gregorca z gremijalnimi odborniki, predsednika Društva bančnih zavodov g. dr. Slokarja in predstavnike vseh naših denarnih zavodov, župana ljubljanskega g. dr. Puca, zastopnike Društva industrijcev in veletrgovcev, celokupen konzularni zbor, klub Rotarijcev z vsemi člani, ministra v p. g. Hribarja in še mnogo drugih. Na pogrebu je bilo zlasti mnogo trgovcev, obrtnikov in indusitrijcev iz Ljubljane, pa tudi iz dežele, ki so hoteli izkazati pokojnemu zadnjo čast.
Sprevod je impozanten. Pomikal se je proti pokopališču pod težkim doj-mom velike izgube, katero, smo utrpeli s smrtjo našega dobrega prijatelja Saše.
* * *
Blagopokojnik je, kakor smo že v zadnji številki omenili, sodeloval tudi v društvu industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani, v katerem se je jako intenzivno udejstvoval. Društvo nam piše, da je z gosp. Sašo Knezom izgubila društvena Sekcija kisarnarjev svojega agilnega predsednika, ki je sekciji predsedoval od njene ustanovitve. Kot mož širokega obzorja in veščak v gospodarskih vprašanjih je z njemu lastno taktnostjo in spretnostjo načeloval sekciji, vodil stalno njene seje ter neumorno deloval v procvit kisarniške obrti, ki ima baš njemu zahvaliti za marsikak uspeh. Pokojnik je bil konciljanten mož plemenitega značaja, ki ni poznal soci-jalnih razlik in bil enako ljubezniv in prijazen napram podrejenim kot na-pram njemu enakim, vedno pripravljen nuditi pomoč vsakomur.
Društvo industrijcev in veletrgovcev bo blagopokojnika ohranilo trajno v hvaležnem spominu.
Fotoaparate, očala, daljnoglede, ure in zlatnino, kupite najboljše pri tvrdki Fr. P. Zajec, optik in urar, Ljubljana, Stari trg 9.
Carinski kurzi z zlato pariteto.
1 zl. lev — 27 pap. blago le 20, oz. 15
gari j a : 'za gotovo vov).
oni j a : 1
ja:	1	zl.
i j a : 1 zl. >slavija n.
‘ r i j a : 1 lija:	1
:set (velja ra).
I ž ar s k a mp. kron
zl. frank — 0'75 est. drahma — 15 pap.
lira — 3'67 pap. lir. 1 zl. Din — 11
zl. krona = 1'44 šil. zl. pesela = 2'1349 za zadnjih 10 dni
:	1 zlata krona —
= Ti 6 pengo.
Sovjetsko-francoska pogajati ja
Kakor poročajo časopisi so naletela sovjetsko-francoska pogajanja na težko-če. Sovjeti so namreč zahtevali, naj bi Francija kreditirala njih naročila v Franciji, kar pa je le-ta odbila. Pač pa je Francija stavila predlog, naj bi se osnovala močna finančna družba, ki bi skrbela za izravnanje sovjetskih plačil v Franciji in obratno. Kupnina za ruski petrolej bi služila za plačilo sovjetskih naročil pri francoski industriji. Na tej podlagi se pogajanja nadaljujejo.
3i iu3ih ormimi
Kontrolne knjige za prodajo moke v tuzcmstvu po čl. 7 zakona žitnega režima dobijo člani Sreskega gremija trgovcev v tajništvu. — Načelstvo.
Izvoz orehov v Ameriko
Amerika je zelo dober trg za orehe; sama producira le nezadostne množine orehov, ker je njih produkcija vezana na gotov klima. Tako mora Amerika večino svojih potreb kriti z uvozom iz drugih držav, med katerimi je omeniti v prvi vrsti Francijo, Italijo, Kanado, Kitajsko in Romunijo. Od vseh uvoženih orehov odpade približno 70% na jedra.
Amerika pa stavi na inozemske produkte gotove zahteve, katere mora vsak izvoznik izpolniti, ako hoče najti primernega kupca. Predvsem se 'zahteva, da so orehi sortirani po barvi (bele ali krem barve), da so sortirani po velikosti ter da so numeri-rani, t. j. da se jedra dajo na rešeta raznih odprtin, ki potem prepuščajo orehe raznih velikosti in z ozirom na to numerirajo (v 1 kg mora n. pr. biti 560—800 jederc). čim več jederc se nahaja v 1 kg, tem višjo ceno imajo. Za jedra, ki se zdrobe ob priliki transporta, se daje 5—8% popusta. Dalje morajo biti polovična jedra cela in ne zlomljena ter jih je treba pakirati v lesenih zabojčkih pa 25 kg.
Orehi se dele v dvoje vrst: bele in harlekins. Ti poslednji so temnejše barve ter jih ni mogoče uporabljati za garniran j e slaščic. Razlika v ceni je za 6—7 centov za funt v korist belim. Zlomljena jedra se plačujejo 10 centov za funt ceneje.
Sicer pa opravlja vso trgovino z orehi v Ameriki družba »The Diud Fruit Association of New York (Nju-jorška družba za suho sadje). Ta družba je izdala tudi poseben pravilnik glede trgovine s suhim sadjem — »Standard« imenovan — katerega interesenti lahko dobe pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu.
Vsa plačila se izvršujejo z dvema kreditnima pismoma v roku 90 dni. Prvo se glasi na 85% kupnine, drugo na 15%, ki se pa izplača le, če je bilo med tem dobavljeno blago odobreno. Za eventualne spore fungira posebno razsodišče gori omenjene družbe.
Kakor izgleda, bi naši producenti in trgovci z orehi lahko našli v Ameriki dober trg, zlasti še ker ameriške družbe same nudijo pomoč solidnim firmam, seveda bi mi morali v tem primeru prilagoditi naše blago vsem zahtevam ameriških uvoznikov. Ker se nahajamo pred sezono, ki traja od januarja do maja, bi bilo dobro, če bi interesenti podvzeli potrebne korake.
RO-LEX
knjigovodstvo
VSAK DAN BILANCA
..KARTOTEKA" d. z o. z. Llubliana, Šeienburgova 6/1
Telefon štev. 33-38
Tečaj 21. oktobra 1931.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din ’
DEVIZE:		
Amsterdam 100 h. gold.	2276-53	228337
Berlin 100 M		— •—	—•—
Bruselj 100 belg ....	786-49	788-85
Budimpešta 100 pemrO	-•—	—•—
Curih 100 Ir		1098-45	1101*75
Dunaj 100 šilingov . . .		—■—
London 1 funt		217-37	224-87
Newyork 100 dolarjev .	6591-01	5608-01
Pariz 100 fr		220-65	221-31
Praga 100 kron 		165-86	166-36
Stockholm 100 Šved. kr.	- • —	- •—
Trat 100 Ur		287-97	29397
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo opozarja vse poslovne kroge, ki pošiljajo blago v Hercegovino in Južno Dalmacijo po železnici, da mora glasom odloka Generalne direkcije železniška uprava računati počen-ši s 1. novembrom t. 1. vozne cene za relacijo preko Raštelice in Bradine (Ivan-predor) na osnovi oddaljenosti, ki so objavljene v Daljinarju od 1. januarja 1931. Dosedanje vozne cene za relacijo južno od stanice Ra-štelica se torej znižajo za oddaljenost 9 km.
Terjatve naših državljanov napram madžarskim tvrdkam
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani poziva vnovič vse interesente, da ji takoj prijavijo svoje terjatve na Madžarskem, katerih ne morejo izterjali radi tamošnjih deviznih omejitev. V prijavah naj se izkaže iznos računa, ime in naslov dolžnika in posel, iz katerega izvira terjatev.
i	Veletrgovina ČaraLn
n • m	im t3«ir«lDOIl v Ljubljani
m	priporoča
•	špecerijsko blago
	več vrst žganja, moko
m	ter deželne pridelke —
u	kakor tudi raznovrstno
m m	rudninsko vodo
M	Lastna pražarna za
	kavo in mlin za dišave
A	z električnim obratom
o	Telefon 2 6-66
'cftetrrmncr/nrj
Devizno tržišče
Tondenca izvzcmši Londona stalna — Promet Din 12,475.516-76
Zbog postopne učvrstitve skoro vseh deviznih tečajev je v .minulem tednu zavladala na tukajšnji borzi znatnejša rezerviranost pri deviznih kupčijah in je celotedenski promet znašal komaj dvanajstinpol milijona dinarjev napram 23-200 milij. Din v predzadnjem tednu-D očim je groš zaključkov v predzadnjem tednu omogočila pi^ivsem privatna ponudim, je bilo tokrat komaj za eno tretjino zaključkov v privatnem blagu in nad dve tretjini v intervencijskem blagu. V tem ‘so prevladovali Newyork (2-985 milj. Din), Curih (2-673 milij. Din) in deloma Praga (1-953 milijonov dinarjev), znatno manj je pa bilo Londona (644 tisoč Din) ter .malenkost Pariza in Italije. V privatnem blagu so prevladovali zaključki v Italiji, katere je bilo nabavljene za približno en milijon sedemstotisoč Din.
Iz naslednjih prometnih številk:
12.oktobra Din 2,417.716-23 Curih-Newyork
13. oktobra Din 2,566.482-27 Curih-Praga
14. oktobra Din 3,085.750 02 Newyonk4’raga
15. oktobra Din 1,632.206-69 Curih-Praga
16. .oktobra Din 2,773.361-55 Praga-Curih
je razvidno, da je zaključil sredin borzni .sestanek z največjim, petkov pa z najmanjšim dnevnim deviznim prometom in da so na posameznih borznih dnevih prevladovali zaključki zlasti v devizi Curih, iNewyork, Praga.
Skupni promet v posameznih devizah, dosežen tekom pretečenega tedna, je bil v primeri s predzadnjim tednom (številke v oklepajih) sledeči (vse v milijonih dinarjev):	Newyork 3-430
(4-859), Curih 3-250 (4-047), Praga 2-229 (2-513), Trst 1-714 (4-799), London 0-731 (3-706), Pariz 0-481 (0-715), Berlin 0-384 (1-449), Dunaj 0-200 (1-080), Bruselj 0-028 (0-013), Budimpešta 0-019 (0), Stockholm 0-008 (0-015) in končno Amsterdam 0 (0-004).
(V devizni tečajnici .prejšnjega tedna je opaziti le neznatnejše tečajno fluk-tuiranje pri Amsterdamu, Trstu in deloma pri Bruslju, medtem ko sta bili devizi Curih in Praga na vseh borznih sestankih pretečenega tedna trgovani ob nespremenjenih tečajih in sicer Curih na bazi 1098-45 za denar, 1101-75 za blago, Praga pa na bazi 165*86 za denar in 166-36 za blago. Edini London je od ponedeljka na petek nekoliko popustil. Radi lažjega pregleda in ugotovitve tekom zadnjega tedna dosežene tečajno razlike navajamo notice deviz od 12. in 16. t. m.
Dne 12. oktobra 1931 denar	blago
Amsterdam	2268-28	2275-12
Berlin	ni	beležil
Bruselj	784-84	787-20
Budimpešta	ni	beležila
Curih	1098-45	1101-75
Dunaj	ni	beležil
London	214	06	221-56
Newyork	ček	5585-50	5602-50
Newyork	kabel 5596-50	5613-50
Pariz	220-24	22090
Praga	165-86	166-36
Trst	286-32	29232
Amsterdam Berlin Bruselj Budimpešta Curih Dunaj London Newy.ork Newyork kabel Pariz Praga Trst
ček
Dne 16. oktobra 1931 denar	blago
2273-78	2280-62
ni beležil 788 14	790-50
ni beležila 1098-45	1101-75
ni bedeŽil 213-51	22101
5591-01	580801
220 68 165-86 ‘287-42
221-34 166 36 •293-42
Notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče.
Tendenca nestalna. — Promet srednji.
Ljubljanska kreditna banka je bila skozi ves minoli teden zaključevana po 115 dinarjev, Vevče pa 12. in 13. t. m. po Din 120-—, sicer pa po Din 115-—. Praštediona je bila 13. t. m. nudena po 950-— in 15. t. m. pa po 900-— Din.
Vsi ostali efekti so notirali na Ljubljanski borzi ob nespremenjenih tečajih. Za Blair pa so bile notice sledeče: dne 12. t. m. 60-—, 13. t. m. 62— za 8%, na ostale borzne dneve po 61-— in za 7% 56-— 12. t. m., 58-— 13. t. m. ter po 57-— na ostalih borznih sestankih.
Lesno tržišče.
Tendenca še vedno slaba.
Vse, kar se more trditi o situaciji na lesnem trgu, je to, da lesna kupčija še vedno ni oživela. Producenti so prenehali z izdelavo na zalogi in sprejemajo le naročila, ki se takoj izvršijo. Stare zaloge se le počasi izčrpavajo. Na novo se izdelujejo le trami, pa tudi to v veliko manjši meri kot pretečeno leto; temu je vzrok slab odjem, nizke cene in že zelo občutno pomanjkanje gotovine. Drva se producirajo posebno po malih producentih, da se pač izplni delo v producentih, da se pač izpolni delo v gozdovih. Kupčija v drvah ni živahna, ker se cene še niso popravile. Večja pa je produkcija v oglju.
V trdem lesu se zaključi le tu pa tam kak vagon v parjeni bukovini, v lipovih •plohih I., II. kvalitete ter v hrastovih plohih za izdelavo vagonov.
Povpraševanja:
1 vagon parjene bukovine, neobrob-Ijene, samo la kvalitete, debeline 40, 50, 60 mm, večinama 50 mm. — Cena franko meja.
15 m3 jelovih desk 18 m,m III., 4 m medija 25 cm; 5 m3 mecesnovih desk 30 mm III., 4 m; 5 m8 mecesnovih desk 35 mm III., 4 in po možnosti nekaj 5 m; 5 m3 mecesnovih desk 40 mm III., 4 m. Franko meja Postojna tranzit.
Že v 24 urah
leke. klobuk« itd.
Skrnbi in avetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, »uši. manga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
Padec funta in cene na svetovnem trgu
Takoj po padcu funta so se razširile vesti, da so cene blagu v Angliji poskočile ter da so nekatere tvornice povečale svojo produkcijo. Skoro ni dvoma, da so cene blagu v Angliji res poskočile, toda to samo cene, izražene v papirnatih funtih in nikakor ne v zlatih. Gotovo je, da če vrednost denarja pada, da cene blagu rastejo; ta porast je torej le relativen. O pravem porastu je mogoče govoriti le tedaj, če cene na-'prain zlatu rastejo, kateri primer pa nastopi le tedaj, če se poveča povpraševanje ali zmanjša ponudba.
Ako pa pogledamo cene blagu na svetovnih trgih tekom zadnjega meseca dni, tedaj vidimo, da te ne samo, da niso porast'.e, da, oelo padle so, kar nam jasno kažejo sledeči podatki z ameriškega trga:
	17. sept.	1. okt.
baker	7-12	7-— cen.
jeklo	25-05	22-12 »
srebro	27-5/a	28-— »
žito	51-—	47-25 » ■
koruza	38-50	35-25 »
sladkor	1-31	1-39 >
kava	7-47	6-92 »
kakav	4-42	4-30 »
bombaž	6-65	5-80 >
svila	2-36	2-28 >
Vidimo torej, da so cene		padle, zlasti
pri tein cene pšenici, ki se je v Chicagu prodajala po 45 centov, tako da jo je farmar moral prodajati po 32 centov; 'tako nizka cena pšenici še ni zabeležena. Vzroke temu je pač iskati v splošnih vzrokih, o katerih se danes lahko razpravlja, ovržena pa je s tem domneva, da bi padec funta povzročil porast cen blagu.
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 150 m telefonskega kabla in 24 komadov akumulatorskih celic. — Str vini oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. oktobra t. I ponudbe glede dobave 3900 kg pločevine. — (Pogoji so na vpogled pri onn-njenih oddelkih). — Direkcija državnega rudnika Scnjski Rudnik sprejema do 26. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 60.000 kg poitland-cementa; do 31. oktobra t. 1. pa glede dobave nosilnih kolut in spojk za jamsko žičarno. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 26. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 1200 kg vulkan olja, 200
kv. metrov luberoid-strešne lepenke in 100 kg lepila Ruberoid; do 28. oktoora t. I. glede dobave 1500 kg koruznega zdroba, 15.000 kg pšenične moke; do 2. novembra t. 1. pa glede dobave 500 ■metrov vodovodnih cevi. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 29. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 600 m cevi. — Direkcija držav, rudnika Banja Luka sprejema do 29. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 600 kg masti za jamske vozičke, 1500 kg čiste svinjske masti, 1000 kg namiznega olja, 10 tisoč kilogramov karbida, 500 kg bencina in 300 kg petroleja. — Dne 2. novembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave pisarniškega materijala. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 28. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 1 ventila, 5 komadov nosilcev, 300 škatel j kreme za čevlje in 300 zavitkov Persila. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 29. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave mizarskega orodja. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 4. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 2500 komadov hrastovih pra-
gov, 150 plošč črne železne pločevine in
1	stroja za izdelovanje ledu. — (Pred metni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Oddaja popravila dimnikov in peči v pekarni se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 3. novembra t. 1. pri inže-njerskem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku).
poročila
mariborsko sejmsko poročilo.
Na svinjski sejem dne 16. oktobra je bilo pripeljanih 340 svinj; cene so bile sledeče:
Mladi prašiči, 5—6 tednov stari, komad Din 40—75, 7—9 tednov stari 80 do 100, 3—4 mesece stari 150—250, 5 do 7 mesecev stari 300—400, 8—10 mesecev stari 450—500, 1 leto stari 580 do 900; 1 kg žive teže 7—8, 1 kg mrtve teže 9—10.
Prodanih je bilo 154 svinj.
RAZGLAS.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razglaša po členu 11. naredbe gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 27. junija 1928, št. 14402/III., o legitimiranju‘trgovcev, industrijcev, obrtnikov in njih potnikov, kadar zbirajo naročila, in o izdajanju legitimacij za trgovinske potnike (Uradni list z dne 24. avgusta 1928, štev. 289/81), da je izdala v razdobju nadaljnjih treh mesecev in sicer od 20. novembra 1930 do 19. februarja 1931 naslednje nove legitimacije:*
81 Gradišnik Majda, Maribor — škof M., razpečavanje no-
vosti, Maribor.
82 Simerl Josipina, Šoštanj — Herceg-Bosna, zavaroval-
nica, Ljubljana.
83 Sladek Gustav, Osijek — Vitek Josip, trgovina s kan-
diti na debelo, Ljubljana.
84 Stiškovsky Mihael, Ljubljana — Lindič Josip, trgovska
agentura, Ljubljana.
85 Novak Ivan, Maribor — Ornik L., trgovina z gu-
menimi dežnimi plašči, podveznicaml, naramnicami, pasovi, žepnimi robci in drugim impregniranim blagom, Maribor.
86 Ogrizek Mirko, Maribor — Ornik L., trgovina z gu-
menimi dežnimi plašči, podveznicami, naramnicami, pasovi, žepnimi robci in drugim impregniranim blagom, Maribor.
87 Obersnel Milenko, Maribor — Ornik L., trgovina z gu-
menimi dežnimi plašči, podveznicami, naramnicami, pasovi, žepnimi robci in drugim impregniranim blagom, Maribor.
88 Malavašič Ciril, Vrhnika — Kocbek Edmund, tovarna
perila, Kranj.
89 Kosmatin Ivah, Vižmarje — Ljubljanski oblačilni bazar,
družba z o. z., trgovina z manufakturo, Ljubljana.
90 Suknaič Bogdan, Ljubljana, Hradeckega vas 70 — Vza-
jemna zavarovalnica, Ljubljana.
91 Lukane Mihael, Strohinj — černilec Mihael, čevljarstvo,
Strohinj.
92 Wirth Josip, Celje — Tvornice Zlatorog, preje C. Bros,
tovarna mila, Maribor.
93 Kočič Gjoka J., Sušak — Tvornica Zlatorog, preje C.
Bros, tovarna mila, Maribor.
94. Golubev Pavel, Ljubljana — Arnež Pavla, slaščičarna Jesenice-Fužine.
95 Weith Alfred, Maribor — Jarc M., komisijsko skla-
dišče »Poldičelik«, Maribor.
96 Curhalek Jože, Kranj — Majdič Franc, trgovina z
deželnimi pridelki itd., Kranj.
97 Marčič Fr&no, Hrastnik — Zorko A., trgovska agen-
tura, Maribor,
98 Šugman Anton, Ljubljana — Baraga Lud., specijalna ,	mehan.	delavnica, Ljubljana.
* Na prvem mestu je navedena številka legitimacije z
imenom in bivališčem lastnika legitimacije, na drugem mestu je navedena tvrdka, za katero potuje imenovani.
99	Mangjukič Muharem, Tešanj — Banka Pehani & Ko., družba z o. z., Ljubljana.
100 Pirman Anton, Videm-Dobrepolje — Junc Milka »Cen-
tra«, trgovina šivalnih strojev, gramofonov, koles itd., Ljubljana.
101 Cupovič Petar D., Skoplje — Milama & svečama d. d.,
Ljubljana.
102 Fabian Alojz, Celje — »Sana« družba z o. z., tovarna
čokolade, Hoče pri Mariboru.
103 Borkanovič Žarko, Graz — »Kokra« tekstilna d. d.,
Kranj, podružnica Maribor.
104 Zajc Anton, Ljubljana — Kobald Ferdinand, izdelava
in prodaja samoveznic, Ljubljana.
105 Trpinac Pero, Zagreb — Tvornice Zlatorog preje C.
Bros, tovarna mila, Maribor.
106 Vrenk Franc, Ljubljana — Krisper Ant., Coloniale,
Ljubljana.
107 Patz Anton, Celje — Herceg-Bosna, zavarovalnica,
Ljubljana.
108 Trampuš Franc, Gorenja vas-Reteče — Lindič Josip,
trgovska agentura, Ljubljana.
109 Romih Ivan, Zabukovca pri Celju — Tehnični biro
»Tehna« družba e o. z., Ljubljana.
110 Gjačlč Ivan, Karlovac — Kos Franc, izdelovanje ple-
tenin in trgovina s pletilnimi stroji, Ljubljana.
111 Vivlič Petar, Skoplje — »Jugo-Rhomberg« & Co.,
družba z o. z., tvornica čipk, Bled.
112 Hercigonja Martin, Ljubljana — Kocjančič in drug,
družba z o. z., tekstilna industrija in razpošiljalnica, Vir-Domžale.
113 Malner Rudolf, Sušak — Slanovec L. »Jugospecial«
družba z o. z„ trgovska, agentura, Ljubljana.
114 Likar Ivan, Ljubljana — Mokronoška tovarna usnja,
preje F. Penca, družba z o. z., Mokronog.
115 Kunstek Štefan, Ljubljana — Mokronoška tovarna usnja
preje F. Penca, družba z o. z., Mokronog.
116 Brinskelle Karl, Kočevje — Herceg-Bosna, zavaroval-
nica, Ljubljana.
117 Popovič Milutin, Split — Tvornice Zlatorog preje C.
Bros, tovarna mila, Maribor.
118 Male Tomo, Ljubljana — Tvornice Zlotorog preje C.
Bros, tovarna mila, Maribor.
119 Peternel Franc, Žiri — Tiskarna »Kolektor« Albin
Pogačnik, Stražišče 'pri Kranju.
120 Gutenplan Maks, Zagreb — Mally & Demberger, to-
varna za čevlje, Tržič.
121 Zornik Joško, Ljubljana — Kocjančič in drug, družba
z o. z., tekstilna industrija in razpošiljalnica, Vir-Domžale.
122 Rojs Franjo, Studenci — Lipošek Gustav, agentura in
komisija, Maribor.
123 Peršolja Ivan Jožef, Maribor — Lipošek Gustav, agen-
tura in komisija, Maribor.
124 Peheim Alojz, Maribor — Lipošek Gustav, agentura in
komisija, Maribor.
125 Zupanc Franjo, Žalec — Prometna bančna družba z
o. z., Maribor.
126 Mažir Roman, Sv. Ana v Slov. goricah — Prometna
bančna družba z o. z., Maribor.
127 Jug Ivan, Ljubljana — Močivnik & Ogrizek, veletrgo-
vina z manufakturo, Maribor.
128 Favai Karl, Ljubljana — Bouvier Clotar, tvornica sekta
in vinske kleti, Gornja Radgona.
129 Pihler Josip, Maribor — Urbanc Feliks, veletrgovina z
manufakturo, Ljubljana.
130 Naglič Andrej, Selo — Naglič brata, čevljarstvo, Žiri.
131 Goinič Dobroslav, Žiri — Naglič brata, čevljarstvo, Žiri.
132 Ahačič Anton, Tržič — Mally & Demberger, združene
tovarne za čevlje, Tržič.
133 Klasnič Milan, Ruškovac — »Merkator« Kavčnik & Ca,
bančni zavod, družba z o, z., Ljubljana.
134 Simončič Miloš, Ljubljana — Sok Ivan, agentura in
komisija, Jesenice.
135 špunt Vinko, Ljubljana — Zajc Ivan, ročna delavnica
za čevlje, Žiri.
136 Dželič Asim, Banja Luka — Razpošiljalnica »Minerva«
Rojina & Kosem, Ljubljana.
137 šoba Franc, Loke — Zorko A., trgovska agentura in
komisijska trgovina, Maribor.
138 Nikovič Anton, Perast — »Radiol« družba z o. z., ke-
mični ln kozmetični izdelki, Ljubljana.
139 Mulec Gustav, Ljubljana — »Tribuna« F. Batjel, to-
varna dvokoles in otroških vozičkov, Maribor.
140 Demšar Anton, Selca — Lindič Josip, trgovska agen-
tura, Ljubljana.
141 Prijatelj Franc, črmošnjice — Habbe Otmar, agen-
tura in komisija, Glavno zastopstvo Oblačilnice »Ilirija« v Ljubljani, Novo mesto.
142 Kos Josip, Sisak — Slanovec L. »Jugospecial« družba
z o. z., Ljubljana, trgovska agentura.
143 Jeran Franc Ks., Zlata vas — Zorko A., trgovska
agentura in komisijska trgovina, Maribor.
144 Abranšek Albin, Ljubljana — Pogačnik Jos., fotograf,
Ljubljana.
145 Isopp Josip, Vič pri Ljubljani — Pogačnik Jos., foto-
graf, Ljubljana.
146 Koluder Ibrahim, Predhum — Ornig L., specialna tr-
govina z gumenimi dežnimi plašči, podveznicami, naramnicami, pasovi, žepnimi robci in drugim impregniranim blagom, Maribor.
147 Roesner Georg, Maribor — Jugosl. P. Beiersdorf & Co„
družba z o. z., kemična tovarna, Maribor.
148 Sherbes Maks, Maribor — Tvornice Zlatorog preje
C. Bros, tovarna mila, Maribor.
149 Buljugič Asim, Prijedor-Vareš — Štirn Josip, ključav-
ničarstvo, Kranj.
150 Stolzer Gustav, Kranj — »Jugočeška« jugosl.-češka
tekstilna industrija d. d., Kranj.
151 Germovšek Ivan, Zagreb — »Merkator« Kavčnik & Co.,
družba z o. z., bančni zavod, Ljubljana.
152 Gašperič Velimir, Ljubljana — Oblačilnica »Ilirija«,
trgovina za manufakturo, Ljubljana.
(Konec.)
VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske robe
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna in solidna postrežba 1 Zahtevajte ceniki
KUŠE|E
vse/i vrsl- joof •foiografiiak. ali risbah,
i*vrf n/e
najsolidnejše ki §& €M r*no
5T-DEU
UUBL1ANA
DAIMATIN0VA13
>2
VJ
N
Vinocef
Tovarna vinskega kisa
d. z o. z.
Ljubljana
nudi
najfinejši in najokusnejši
namizni kis
iz pristnega vina
Zahtevajte ponudbo 1 Tehnično in hlgijo* nično naimodernejo urejena kisarna v Jugoslaviji Pisarna: Ljubljana, Dunajska c. la II. nadstr.
Telefon štev. 23-89
£
0 N
$£ is 3 a**
S «
•M
a S
N* 6*
SL «
51 N*
0 h 8
85
8
£
S
£
c*
t
8)
h
£
•N
U
*
0
&
A 8 A tl
h ^ * *
‘S1
8! 8
'Iren dr. IVAN PLESS - Za frf«vako- industrijsko d. 4 »ME1KUI« kot lsdajatelja ln tiskarja: O. MICHALEK. Ljubljana.