_ 2 Politične vesti. Ožje sodelovanje med demokrati in radikalci. Najmočnejši stranki v skupščini, radikalci in demokrati, hočejo še dalje čim tesneje sodelovati, da zasigurajo tako nadaljni razvoj ujedinjene kraljevine. Treba je sedaj izvesti sprejeto ustavo, izdelati in sprejeti volilni red, parlamentarno rešiti državni proračun, posvetiti skrb poljedelskemu in delavskemu stanu in urediti uradniško vprašanje. Za vse to je nujno potrebno, da složno sodelujejo stranko, katerim je res zato, da naša država napreduje. Doslej sta pri državni ureditvi države sodelovali poleg radikalcev in demokratov še jugoslovanska muslimanska organizacija in samostojna kmetska stranka. Komunistična agitacija. Preiskava o komunističnih atentatih spravlja nove podrobnosti na dan. Vidi se, da so hoteli tudi pri nas vpeljati ruske razmere. Polastiti so se hoteli vse oblasti in potem vladati z grozo in strahom. Trn v peti jim je bila zlasti naša disciplinirana vojska, ens, najboljših v Evropi. Dokler se more oblast zanesti na svojo vojsko, ne bi mogli komunisti nič opraviti. Zato so hoteli komunisti zanesti zmešnjavo med naše vojake. Pošiljali so vojakom pisma, kakor da prihajajo od njihovih rodbin. V teh pismih so opisovali v najbolj črnih barvah, kako hudo se godi rodbinam doma. Nasprotno so pa tudi v imenu vojakov domačinom pošiljali pisma in v njih opisovali, koliko morajo vojaki trpeti, kako morajo stradati in kako grdo ravnajo vojaške oblasti z vojaki. Z vsemi takimi lažmi so hoteli pri vojakih in pri ljudstvu na nepošten način zanetiti mržnjo proti naši državi. Zato se poživlja vsakdo, ki prejme tako pismo, naj ga izroči policijskim ali orožniškim oblastim. Te bodo dognale, koliko je resnice v opisanem trpljenju in odkod je prišlo tisto pismo, ali je pravo ali potvorjeno. Grki napredujejo proti Turkom. Grkom je vojna sreča mila, kakor sami poročajo. Po osemdnevnem oddihu so zopet začeli prodirati z namenom, da zasedejo Angoro, sedež sedanje turške vlade. Ob enem se hočejo polastiti Carigrada, ki bi naj postal glavno mesto Grčije, kakor je bil nekdaj Bizanc prestolnica vshodnorimskega cesarstva do prihoda Turkov. Turki so v velikih stiskah. Sedaj vidijo, kaj jim je pomagala združitev z Avstrijo in Nemčijo. Umakniti se bodo morali v azijske pokrajine, odkoder so nekdaj prišli v Evropo. Iz boljševiške Rusije. Po najnovejših poročilih je imenovan znani pisatelj Maksim Gorkij za diktatorja za prehrano vse Rusije. Da ljudstvo ne pogine gladu, je v Rusiji sedaj glavno vprašanje. Temu se mora tudi ukloniti sovjetska vlada. Gorkij hoče pridobiti vso Evropo in Zedinjene države, da pomorejo bednemu ruskemu prebivalstvu. Te države so pripravljene to storiti. Seveda pa morajo Rusi sami pokazati dobro voljo s tem, da odstranijo vzroke, ki so pripravili Rusijo do propada. Neznožna pogubonosna boljševiška — 3 — vlada se mora umakniti novi vladi, ki bo napravila zopet red. Karel še vedno straši. Karel bi moral zapustiti ta mesec Švico. Najrajše bi prišel za kralja na Madžarsko. Tam ima med veliko gospodo, posvetno in cerkveno, zveste prijatelje. Ali sosedne države nočejo, da bi jim Madžari s svojim Karlom delali še večje sitnosti. Zlasti Jugoslavija in Čehoslovaška sta odločni nasprotnici Karlovi vrnitvi. Tudi velik del v Avstriji, v prvi vrsti socialni demokrati, se upirajo Karlu. Drugi del pa, zlasti nekdanji oficirji, bi imeli Karla radi nazaj. Ustanovili so te dni društvo „Stara Avstrija", ki naj bi delovalo z& Karla. Verjamemo, da se tem gospodom toži po starih časih, ko so s svojim Karlom nemoteno vladali. Veliko večji del prebivalstva, posebno pa v novih državah, je vesel, da se je otresel nekdanje dunajske vlade in pravičnosti. Razmejitev z Madžarsko. Dne 13. t. m. se sestane v Zagrebu medzavezniška komisija, ki naj določi natančno mejo z Madžarsko. Delovala bo v Varaždinu. Značilno je, kako se prebivalstvo v Baranji, ki bi imelo priti od nas pod Madžare, brani izročitve. Na mnogih shodih se protivi temu, pač pa prosi našo vlado, naj se zavzame za nje. Pretijo, da se s silo upro priklopitvi taki državi, kakršna je Madžarska. Zanella v Beogradu. Predsednik reške vlade Zanella je prišel v Beograd radi rešitve reškega in baroškega vprašanja. A hotel je, kakor Italijani pritegniti naš Baroš k Reki. Naša vlada pa mu je jasno povedala, da noče odstopiti od svojih pravic v korist Italije. Naj Zanella najprej preskrbi, da postane njegova vlada samostojna in neodvisna, potem bo naša vlada pripravljena, da se pogaja ž njim o reškem vprašanju.