Gospodarske stvari. Ormnžko hranilno in posojilno drnštvo. Novo ustanovljeua zadruga dobro napreduje; 20. januarja sem dobil od c. k. okrožne sodnije v Celju odlok od 8. januarja štev. 85., daje naša zadruga po postavi regiatrirana; živi toraj glede postavne podlage; živi pa tudi glede na podporo jenib prijateljev. Daairavno ae je le druatvo svoje delovanje začelo, že šteje danes 86 udov s 110 deležev po 50 gld., zaloga društva že toraj zdaj znaša 5500 gld. — Da pa bode društvenikoin podpora polajšana, so nam naš deželni in državni poslanec gospod M. Herman obljubili 3000 gld. pri druatvu vložiti in sicer 300 gld. za 6 opravilnib deležev, 2700 gld. pa kot vlogo proti 6 % obrestini; društvo namreč sprejema od udov tudi vloge, ki se labko po pravilni odpovedi vzdiguejo, kakor pri navadnib branilnicab; vsakega pol leta se takim vlogam 6 % obresti pripisuje. V imenu društva, pa tudi v imenu ormužkega okraja se blagodušnemu gosp. H e r m a n u za to zdatno podporo lepo zabvalujem, ktera nam posebuo zdaj v začetku jako koiisti; skoz to podporo naš g. poslanec kažejo, da ne zagovarjajo uašib pravic le s krepko besedo, nego da tudi djansko poniorejo, kjer je ruogoSe; da bi le več takib poslancev imeli! Opravilni deleži se labko plačujejo v mesečnib obrokib po 2 fl. 50 kr. iu vleSejo 5 % obresti; kar pa društvo prigospodari, to se ima po odštetem doprinesku za reservni fond razdeliti nied društvenike na njibove deleže kot dividenda, tako da deleži vlecejo morebiti po 6 do 7 % uamesto 5 %• — Vpisnine in za reservni fond je razun tega platiti 2 fl. 15 kr. — Pristopi laliko vsak svojepraven državljan; toraj se to diuštvo sSasom lahko razširi po celem spodnjem Štajeru. K obilnemu udoleževanju vabi uačelnik društva: Dr. Ivan Geršak, c k. notar v Orinužn. (iospod Adam Skrbina in jegovi sosedi. Kako travnike ali senokoše obnoviti in poniladiti. Oskrbnik grasčine J . . . ske, g. Adaru Skibina bil je razutnen, mnogoskušen gospodar, a tudi blaga duša, ki je svojiui sosedom kmetoni in želarjem, z izgledom pa tudi z besedo pomagal do napredovanja v iiitnem gospodarenju. Zlasti po zimi jib je rad vabil v svoje stanovanje ter jim je razlagal razne gospodarske reči. Poslušalcev je irnel čedalje več. Najmarljivši je bil Janko Iliter, ki je nekaj 5asa bil na kruetijski šoli v Grottenhofu pri Gradcu. Bilo je v nedeljo na večer, ko je živabni Janko Hiter seboj prignal 3 sosede. Ti so uamreč slišali, da je mogo5e stare travnike prav lepo obnoviti in omladiti; le poizvedeti niso zamogli, kako? Obruili so se tedaj do svojega prijatelja g. Adarna Skrbine. Janko Hiter mu je prošajo v imenu vseh predlagal in priliSno tako govoril: Blagi g. oskrbnik : jaz iniam travnik, ki meri blizo 2 orala. Spodnja ali mrtva zemlja niu je ilovica, pomešana s peskom in laporjem. Nekdaj je bila ondi precej dobia njiva; tudi je nekaj casa dajal mnogo dobie zelene krme; a sedaj  je vse drugače. Čedalje menj nakosim, in krtna  je vsako leto slabša, čeravno sem mu že nekoliko  gnoja pokazal. Sam ne vem odkod toliko mahu  in ščetavja? Kaj mislite, g. oskrbnik, se li da  tukaj pomagati ? G. Skrbina mu odgovarja; se ve, da se  zamore pomagati; nekaj se mora storiti v jeseui,  nekaj v spomladi, drngo pa po letu. Meseca sep-  tembra, ali oktobra, tedaj brž po otavini kositvi, zapreži svoja 2 mo6na vranca pred železno dvojno brano, katero si lani kupil, in za5ni po travuiku vlaSiti sem in taj, gor in dol, brez V8ega usmi-  ljenja, dokler ga drobičko ne prepraskaš in pro-  trgaš . . . Sedaj sega Janko Hiter gospodu Skr-  bini v besedo: za božjo voljo, gospod, ljudjo \)i  se mi debelo smejali, ako bi kaj takega po5enjal. . . . Bodi miien,/ Janko, pusti ljudem govoriti, kar hočejo. Daj si le sledeče dopovedati! Kdor na svojem travniku po 25—20 let, vsako leto po 2krat kosi, ta dobi po njem šeetinasto travo z na- sršeniin, štorkljastim koncenjem in steblovjem. Se hujše je pod zemljo. Tukaj je traviuo koreničje preraš5eno in prepreženo, kakor gosta klobueina.  Mnogo starib koreninic je že mitvib, druge so oslabele, da so.na travniku to, kar na drevju suho in subolasto vejevje. če se tedaj v travniku po- trgajo in potrebijo stare korenine, bodo te kmalu popolnem strohnele in mesto njih bodo nove, mlade pognale, in iz mladih korenin bo v kratkem ves travnik veselo ozelenel. Pa tudi drobno Š6avje in mab se inorata potrebiti. Mah na travniku kaže, da je zemlja polna gnjilobe in čem bolj se mab  zareja, tem hujše in slabše postaja zemljišče. Mah  zapira zraku pot, zemlja ne more gujilobnih so- parov izblapljati ia med tem tipijo dobre rastline in zapoiedom poginejo in se slabim čedalje bolj umikajo. Krualu je ves travnik spriden. Tukaj  pomaga sedaj le železna brana; ta pretrga mabov kožub, zrak pristopi v zemljo, ta zgubi gnjilobne soparje, vse zemljiš5e se zboljša . . . Juri Hiter: ,,gospod, malo manjka, in ves bodem prepri5an, toda vedite, jaz imam doma novo brano  ki ima dolge, ostre zobe, tudi ima na prvib 3 re- brib 3 ostre nože, ki vse prerežejo; ali bi ne bilo to preve6?" G. Skrbina: Nikakor ne, bodi brez usruiljenja, 5em globl.jeje in ostreje ves travnik preriješ, tem bolje. Ali nisi videl, kako so moji trav niki nagloma lepo zazeleneli, ker so predlanskem požrešni ogerci jiin zastarelo koreničje preglodali in prejedli ? Enaka je, 5e travnik z brano pretrgaš . . . Jan. Hiter: ,,no sosed Debeljak, kaj pa ti misliš o nasvetovanem piaskanju tiavnikov? Debeljak, najbolj na denarjib težki posestnik v okolici, odgovori v precej počasni besedi: prav, prav, vae prav, le svojega travnika tam-le pod njivo ne  dam spraskati, 6e že čete — pa naj bo, ovega pod brastovim gajem, ki je v mahov kožub ves povit, hocem brž prepraskati, naj re6ejo ljudje, kar jim drago in ljubo, samo to bi še rad vedel, ali je tako razpraskanim travnikom tudi gnojiti treba?" G. Skrbina. Rea, na gnojitev ne smemo pozabiti. Razdiapana zemlja kar gladuje po gnojni hrani. Srečen, kdor jej ga ima dati. Naj ga le lepo enakomeino raztrosi. Dež, rosa, sneg, ki gnoj zamo.ijo, bodo kmalu vzbudili v zemlji novo rodovitnost. V zemljišču sknto seme in korenine poženejo brž^ lepo mlado travo, da človeku srce veselja igra. Če le mogoče, bodi gnoj dobro strohnjen, ker je tako bolj izdaten. Janko Hiter. rto bi bila nam kmetoni res velika dobrota, kaj ne sosed Grabljivec?" Ta odgovori: ,,vse prav, ,,kak' se reče", pa jaz imam največi ,,grunt" v celi fari ,,kak' ge reče" in jaz tedaj ne bodem vozil gnoja na travnike, ker še ga za njive nimam zadoati, vendar ,,kak' se re.e" kaj pa je z gnojnico, ali bi ta ne veljala?1' G. Skrbina. Dobra gnojnica, enakomerno razlita, je še boljaa, kakor gnoj, in 5e se po polivanju z gnojnico črez razpraakan travnik razgrne le tanka gnojna odeja, bo gospodar kmalu dobil stroake stotero uazaj .... Janko Hiter: ,,gospod, kaj se pa ima z maboin storiti?" Skrbina. Mah se ali pusti ležati, da črez zimo služi koreninicam za odejo, ali se pa pograblja in za steljo porabi . . . Janko Hiter-. ,,rad bi še vedel ali se hlevni gnoj tukaj nebi dal z drugim nadomestiti?'1 G. Skibina: tudi to je mogoče, dober kompo8t je najboljši. Sprstenela zemlja, nekoliko pomešana s hlevnim gnojem in z gnojnico večkiat polita, neizrečeno travnik zboljaa. Treba je le, da si nje gospodar pripravi in že na jesen pred snegom na razdrapani travnik pogrue. Noveji eas rabijo kmetovalci na Nemškem tudi umetno izdelani gnoi, ki mu pravijo superfosfat in se v posebnih fabrikah izdeluje in na cente ali sedaj na 100 kilogramov prodaja. Sedaj se oglasi Vibanov Pivko, krčmai- z rudečim nosom in rnodro glavo, rekoč: ,,gospod, kaj pa je z ngnojno soljo", o katerej je poslednji _Slov. Gosp." vedel povedati, da se dobi za 1 fl. 34 kr., 100 kilogramov ali no vi cent?" G. Skrbina : prav, oče Pivko, da ste nas opomnili na važno reč, tudi imenovana sol je dobro gaojilo. Na oral 8e nje pred vlačenjem z brano ali potem potrosi V/2 centa. Vendar se bolje stori gospodar, ako gnojno sol meaa z gnojnico. Tako, dragi sosedi, to bodi dnea zadosti! Prihodnjič se bodemo pogovarjali, kako se stari oslabeli travniki zboljšujejo v spomladi! Krave mlekarice zgubijo precej mleka, če se po zimi lednomrzle vode napijejo. Zato gospodarji dobro storijo, če svojim poslotn ukažejo, da opazno napajajo in če le mogoče vodo poprej nekoliko razgrejejo, n. pr., da jo več časavhlevu stati pustijo. Včasih akodi mrzla voda in bladni zrak kravam mlekaricam ne samo za par dni, ampak na več tednov; in nekatero žlahtno živinče si neprevidni gospodar za vselej pokvari. Tudi naglo naganjanje krav iz paše, od napajanja itd. jim škodi na mleku; naj se jim tedaj pusti navadna, bolj počasna boja! Mirno in poblevno ravnanje a kravami ima velik upljiv na — inolzno posodo in na kravji zarod. Trdoglavca, jezljivca nebi smeli nikdar pustiti v kravji hlev! Stoteio in tisočero skušenj nam potrduje ovo resnico! Nova mera velja od 1. jan. t. 1. naprej tudi pri kupovanju vojaških konj. Menjši od 155 cm. t. j. centimetiov, iu večji od 166 ctn. se ne jemljejo. Najnižja mera konjev za artilerijo in vožnjo znaša 161 cm. Sejmovi na Štajerskera. 1 febr. v Jurkloštiu 3. febr. pri sv. Jurju na Šavnici, v Jarenini, v Kostrivnici, v Vidmu in na Zelenem travniku. 4. febr. pri sv. Barbari v Halozah in 5. febr. pri sv. Petru pod sv. Gorami. Sejmovi na Koroškem. 3. febr. v Koticab in v Frežab. 28. febr. v Trebnjeni, v Paternijonu in v Kotaričah. 1. •marca v Gor. Draubergu.