■	IJEIULUU
THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI' UST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV.. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/ VAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
I NAJSTAREJŠI I IN NAJBOLJ I PRILJUBLJEN
SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
STEV. (No.) 30.	CHICAGO, ILL., TOREK, 14. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY 14, 1928.	^__LETNIK XXXVIL
Sporazum med Francijo in Italijo. - Rudniška nesreča.
ITALIJANSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK MUSSOLINI JE PRI VOLJI SPREJETI FRANCOSKE POGOJE ZA SPORAZUM. — BRIAND IN MUSSOLINI SE BOSTA SESTALA PO FRANCOSKIH VOLITVAH.
Pariz, Francija. — Pariški listi poročajo te dni vesti o sporazumu med Francijo in Italijo. Pravijo, da je tozadevno obvestilo, ki pa je bilo nekoliko zakasnjeno, te dni prejel Quai D'Orsay od francoskega poslanika Beaumarchaisa. Mussolini je pri volji sprejeti francoske pogoje za sporazum. Kakor je že bilo poročano, ie Francija obljubila Italiji nekatere koncesije, da bo Mussolini nekoliko odnehal od svojega rožljanja s sabljo, s katerim vznemirja celo Evropo.
Beaumarchais je že pred mesecom dni šel v Rim z nalogo, da se pogaja z Mussolini-jem. Francija je popustila nekoliko na južni meji Tunisa in obljubila, da bo bolj strogo postopala proti nasprotnikom fašizma, katerih je vse polno v Franciji.
Po francoskih volitvah se • bosta sestala francoski zunanji min i štet Briand in Mussolini. Privesti hočejo tudi do tega, da bi prišla skupaj italijanski kralj Victor Emanuel in predsednik francoske republike. Kot prostor za sestanek se navaja neko francosko letovišče.
pojasnila davkopla-cevaycem.
Neporočene osebe, ki zaslužijo $1,500 ali več, morajo plačati dohodninski davek. Temu davku so povrženi oženjeni, ki zaslužijo $3,500 ali več. Davku podvrženi morajo izpolniti tozadevne listine, najkasneje do 15. marca 1928. Preskrbeti si morajo forme 1040 A in 1040; kjer so vsa podrobna pojasnila. Poldrugi odstotek normalnega davka je od prvih $ 1,000. ki presegajo eksistenčni minimum, torej pri samcih $1,500, pri oženjenih $3,500 ali več. Za naslednjih $4,000 pa tri odstotke, kar je čez, pa po pet odstotkov. Surtax morajo plačati vsi, ki imajo čistih dohodkov nad $10.000.
Forme za izpolnitev dohodnine posameznikov se zdaj dobijo. Kopije bodo poslali ko-lektarji davkoplačevavcem. Kdor forme ne. dobi se mora sam pobrigati, da plača do določenega časa. ker nihče ne bo izvzet. Vsak naj se zglasi do gori navedenega časa pri davčnem kolektarju, da mu da formo in pojasnila.
Osebe, ki so zaslužile lota 1927, ali katerih dohodki od kupčije ali obrti niso presegle $5,000, naj izpolnijo formo 1040A. Osebe katerih" čisti dohodki, bodisi v kupčiji, obrti ali na farmi, kakor pri prodaji posestva ali skozi najemnino, niso dosegli $5,000, naj se po-služijo forme 1040. Ista forma se tudi rabi za tiste, katerih čisti dohodki so znašali nad $5,000.
-o-
— Berlin, Nemčija. — V soboto se je otvorila telefonska služba nied Zed. drž. in Nemčijo. Iz Berlina, Frankfurta in Hamburga lahko govore z vsakim mestonf v Zed. drž.
ogenj v rudniku.
Veliko število rudarjev zajetih v rudniku, kjer je izbruhnil ogenj; več delavcev mrtvih in ranjenih, škoda je velika.
—O—
Toronto, Ont. — V Hollin-ger zlatem rudniku v Timmins, Ont., je nastal ogenj, ki je zajel 47 delavcev, plameni so jim preprečili, da niso mogli do izhodov, da bi se rešili. Pet trupel so kmalu nato reševalci našli in zgubili upanje,, da bi jim bilo mogoče katerega izmed zajetih oteti žalostne smrti. Dušljivi dimi so ovirali delo reševalcev, ki so vršili svojo dolžnost v nevarnosti za svoje življenje. Nad tisoč delavcev je bilo v jami, ko je nastal ogenj, a so se rešili, le 47 jih je ostalo, ker so bili bolj oddaljeni od izhodov. Pet od teh se je pozneje rešilo, skupno število mrtvih je torej 42. Kolikor je znano, je nastala eksplozija, nakar so se vneli prazni zaboji, v katerih je bil poprej smodnik. Ogenj je povzročil velikansko materijalno škodo, ker je večina strojev pokončanih.
-o-
eksplozijska nesreča
Pri Beacon Oil kompaniji v E-veret je nastala eksplozija; enajst oseb je prišlo ob življenje, petdeset je ranjenih.
Everet, Mass. — V petek se je prebivalcev tukajšnjega me-' sta polastila panika, ko je pri Beacon kompaniji nastala eksplozija ; enajst oseb je prišlo ob življenje, petdeset je ranjenih. Razstrelbo je bilo slišati več milj naokrog. Plameni so švigali do 100 čevljev visoko v zrak.
Cumberland, Md.—V Spring Gap, v tukajšnji bližini je neka mati šla k sosedu v vas, o-troke je pa same pustila doma. Nastal je ogenj v hiši, katero je do tal uničil, v plamenih so našli žalostno smrt tudi štirje otroci.
UNITED STATES CIVIL SERVICE EXAMINATION.
Chicaški poštni urad sprejme v službo kot klerke in pis-monoše več moških, z začetno plačo po $1.700 letno. Tozadevne prošnje morajo biti v u-radu do 7. marca 1928. Uradniki United States Civil Service izprašajo aplikante. Tozadevne "Application Blanks" in Vsa podrobna pojasnila dobite v Federal Building, Chicago, 111., okno št. 2. pritličje, ali pa pišite na U. S. Civil Service Commission, Chicago, 111.
-o-
— Chicago, III. — Prohibi-cijski agenti so kot nepovabljeni gostje prišli v "soft drink" "gostilno na 7070 Glen-wood a ve., kjer so pa našli tudi precejšnjo množino "kicka", katerega so zaplenili in lastnika zaprli.
STRIC SAMOVO LETOVIŠČE
■ mi ■■ jmkTmm m ji'iipw* ■ ~ • n ■
mm --Sk	. v.* «:-	S	»t*! »W'ajjSMf	»i »SjotgMOgaMKsuHSa* »S3t«S«BHMa n
Na 75,000 akrov obsegajo čem zemljišču je vlada Zedin jenih držav v osrčju Mount Baker narodnega gozda, severoza padno v državi Washington, z gradila krasno poletno bivališče za turiste. Slika nam predstavlja par poslopij za tujce, kjer so z vsem potrebnim preskrbljen "
Iz Jugoslavije*
KAKO STA PRIBIČEVIČ IN RADIČ rogovilila na SHODU V ZAGREBU in rušila vlado ter se je-\ ŽILA NA DAVIDOVIČA. —druge zanimive vesti.
proti tretjemu terminu.
Predsednik Združenih držav je lahko le dvakrat izvoljen, ne pa trikrat, tako so odločili senatorji s 56 proti 26 glasovi.
—o—
Washington, D. C. — Dolgo je bilo prerekanje, ako je predsednik Združenih držav, ki je že dvakrat zaporedoma sedel v Beli hiši, tudi v tretje lahko izvoljen. Do tega prerekanja so privedli nasprotniki predsednika Coolidgea, da bi imeli orožje proti njemu, če bi izjavil, da bo kandidiral. Sicer pa pri Coolidgeu ne pride tukaj tretji termin v poštev, ker prvič ni bil od ljudstva izvoljen, temvep je prevzel kot podpredsednik mesto umrlega predsednika. Zdaj je to vprašanje rešeno. Prišlo je do glasovanja v senatu. 56 članov senata je bilo proti in 26 za tretji termin, torej so slednji pogoreli. Po tem se lahko sodi moč radikalnih republikance^, ki so v zvezi z demokrati, kadar gre za kakšen boj proti Coolidgeovi administraciji.
-o-
O PREISKAVI PROTI MORILCU CENA BEGA.
Praga, Češkoslovaška. — O zaključku preiskave proti morilcu albanskega poslanika Cena bega v Pragi Alcibijadu Be-bija poročajo sledeče: Bebi je prišel na Dunaj v spremstvu dveh Albabncev, ki sta mu tam kupila revolver in mu dala denar, takoj po njegovem odhodu pa da sta se spet vrnila v Albanijo. O ^uspehu preiskave je-bila Tirana obveščena diplomatskim potom, vedar še ni prišel noben odgovor. Razprava proti Bebiju se bo vršila naj-brže meseca maja.
-o-
EKSPLOZIJA V LONG BEACH, CAL.
Long Beach, Cal. — V čistilnici olja na 32 in Atlantic cesti je'nastala eksplozija, ki je povzročila veliko paniko med prebivalci. Detonacijo je bilo slišati daleč naokrog. Ena oseba je bi|a težko ranjet& ta štiri dvfgalaice za olje (derricks) so poškodovane.
KRIŽEM SVETA.
—	Washington, D. C.—Mrs. Coolidge, o kateri je bilo poročano, da je obolela, je izven nevarnosti, bila je ie nekoliko prehlajena.
—	Huntsville, Tex. — Tukaj, je bil usmrčen na električnem stolu George J. Hasseil, ki je imel po vesti trinajst u-morov. — Ista usoda je tudi doletela črnca,%R. L. Stanleya, ki je umoril neko belo žensko.
—	Cabr.v, 111. — Policija iz Streator, 111., je aretirala 17 letno Evelyn Bearer, ki je delala eno leto na farmi preoble-Čna v moškega. Izpovedala je, da so njeni starši, trije bratje in ena sestra prišli ob življenje pri neki avtomobilski nesreči, ostala je sama in se je preoblečena v moškega lažje preživela. Da je dekle, jo je spoznal trgovec, pri katerem je kupovala jestvine.
—	Bismarck. N. D. — Na državni konvenciji stranke, kateri nripadajo nepristranski, so sklenili, da bodo podpirali za zopetno izvolitev v senat Lynn J. Frazierja in Lowdena za nominacijo predsedniškega kandidata.
—	Berlin, Nemčija. — Nemci so pokazali svoje zobe britanskemu levu s tem, da so pričeli z gonjo za zonetno polastitev se izgubljenih kolonij v Vzhodni Afriki. Izdelan imajo načrt, po katerem upajo, da iim bo uspelo.
—	Chicago, 111. — Tukaj se je nahajal po ooravkih iz Denver. Colo. W. G. Banning, star 55 let, nretjsednik Banning korporacije. Na Randolph in Clark cesti mu je prišlo slabo, prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer je izdihnil.
-o-
—	New Philadelphia, O. — William Herron, star 41 let, je priznal, da je umoril 22 letno Violo M.ay, katere truplo je vrgel v Tuscarawa reko. Morilca so zaprli.
-o-
POTRES V MEHIKI.
Mexico City, Mehika. — V petek so v tukajšnjem mesta čutili silne potresne sunke. Treslo se je par minut, o žrtvah ali ako4i poročilo, jje pove.
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA**
yihar ¥ angliji - pet oseb mrtvih.
Velika Britanija je zelo prizadeta po strahovitem viharju, ki je povzročil veliko škodo in zahteval človeške žrtve.
London, Anglija. — V soboto zvečer je divjal v Vel. Britaniji vihar, kakršnega že dolgo ne pomnijo, dasi so zadnje čase Angleži veliko prestali pred viharji in raznimi vremenskimi katastrofami. Naj-1 hujše je divjal vihar po Liver-poolu pa tudi v Londonu in o-kolici ni bilo dosti boljše. Kolikor je znano, je prišlo pet o-seb ob življenje, mnogo je bilo ranjenih, škoda je ogromna, ki pa še ni precenjena. Vihar je tudi bil na morju in v kanalu je več parnikov poškodova-, nih.
-o-
AVSTRIJSKA SODBA O ITALIJANIH.
Dunaj, Avstrija. — Soci/al-nodemokratski poslanec dr. Ellenbogen je rekel o Italiji sledeče: Italija je država, o kateri ve vsa Evropa in ves svet, da s polno zavestjo pripravlja vojno. Njene sovražnosti so naperjene na eni strani proti močnemu sozavezniku Franciji, na drugi strani proti drugemu zavezniku v vojni, Jugoslaviji. Italijansko oboroževanje proti Jugoslaviji dobiva izraz v poskusih pošiljanja orožja preko avstrijskega o-zemlja na Madjarsko. To postopanje je zarota Italije z Madjarsko proti evropskemu miru, pred vsem proti Jugoslaviji, ki se je začela z okupacijo Albanije in tiranskim paktom, pri Romuniji in Bolgarski pa ni imela uspeha, se je pri Madjarski popolnoma posrečila. Proti Jugoslaviji so italijanske vojne priprave prišle tako daleč, da se je tekom zadnjega pol lpta že večkrat zdelo, da bo izbruhnila vojna, ki se je le s posredovanjem drugih velesil mogla s trudom preprečiti. Ta močno pripravljena Italija je sedaj našla zaveznika proti Jugoslaviji tudi v na vojno pripravljeni Madjarskil
-rO——
ŠIRITE "AMER. SLOVENS^
Ljudsko zborovanje v Zagrebu i
V	nedeljo, 22. januarja, sta sklicala v Zagreb Radič in Pri-bičevič ljudsko zborovanje. — Zborovanje naj bi se vršilo v senci hrvaških zastav. Pokazalo pa se je, da je hrvaški kmet zgubil veselje za take manifestacije in je ostal doma. Rribi-čevič je po stari navadi začel pri solunski fronti in jugoslovanskih dobrovoljcih. Potem je poudaril, da je on del vladajočega naroda in da je postavljen izven zakona. Današnji vladodržci se ponašajo kakor barbari, pred katerimi mora Pribičevič čuvati temelje jugoslovanske kulture in civilizacije. Nato je Pribičevič napadel vlado, zlasti takratnega predsednika Vukičeviča. Govoril je proti radikalni stranki in končno je preciziral svojo politično zahtevo.
Radič je najprej povedal vsem zborovalcem, da so pametni, potem je pripovedoval, kako sta s Pribičevičem ud mladih nog prijatelja, je napadal "slovenačke pope", govoril' o prosveti v Črni gori in očital j politični položaj po svoje. Rekel je, da narod je mož. vlada je žena, ki vara svojega moža. Radič je takrat upal, da bo Da-vidovič storil svojo dolžnost", dejal je, če je ne bo storil, bosta on in Pribičevič napravila z njim isto, kakor z radikali. Izrazil je upanje, da bosta Radič in Pribičevič zrušila vlado. Torej, ta želja se jima je izpolnila, le tega ni Radič takrat vedel, da bo njega doletela čast, da mu bo poverjen mandat za sestavo nove vlade.
-o-
Prvi slovenski župan v Kočevju umrl.
V	nedeljo, 22. jan. ob dveh popoldne je v Kočevju umrl od kapi zadet g. Viktor Medved, sodni oficijal v pok. Leta 1921 je bil izvoljen za župana kočevske mestne občine, je torej imel čast biti prvi slovenski župan v Kočevju. Po svojem prepričanju je bil narodni socialist, ne samo teoretičen, ampak tudi praktičen. Za časa žu-panovanja je izbruhnil splošni štrajk rudarjev, ki ga kar ni hotelo biti konca. Da bi štraj-kujoči vendar ne stali brez dela in vsaj nekaj zaslužili, je dal očistiti Rinžo, katero je bil čez in čez prerastel lokvanj. Ko je kot župan prevzel občinsko blagajno, je bila prazna, po svojem odstopu je pustil gotovine pol milijona dinarjev in ko bi se bila občina vodila po njegovih smernicah, bi bilo lice mesta drugačno. Bil je bratranec pesnika Antona Medveda, rojen 11. februarja 1859 v Kamniku.
Splavarska nesreča v Novem Sadu.
V	nedeljo, 22. jan. popoldne so bili v Novem Sadu številni getalci ob donavski obali priča groznemu prizoru na vodi. O-pazili 30, ka&o plove z največjo naglico sredi drveče Donave
[splav s tremi moškimi. Pod mostom se je splav zadel v steber in se takoj razbil. Dva moška sta se rešila na breg s plavanjem, tretji pa je utonil. Oba rešena sta se na bregu vsa izmučena in premražena onesvestila ter so ju takoj prepeljali v bolnico. Ko sta tam prišla k zavesti, sta povedala svoji imeni. Prvemu je ime Mehmed Kurtovič, drugemu pa Maža Velačič, utopljencu pa je ime Meho in je brat prvega. Na Donavo so se spustili ob dveh ponoči iz vasi Ledincev.
-o-
Krvav napad na zagrebškega trgovca.
A" nedeljo, 22. jan. zvečer se je pripetil v Zagrebu v trgovini Vida Pernarja dosedaj še napojasnjen napad. V trgovini je sedela družba ljudi, ki so mirno pili in se zabavali. Trgovec je sedel za svojo mizo. ne da bi se vmešaval v pogovori« svojih gostov, ki so prihajali in odhajali. Malo, preden je ; trgovec nameraval trgovino za-i preti, je planil notri neznan • možakar in skočil proti Pernar-! ju. Neznanec je naglo potegnil nož in večkrat zabodel z njim trgovca v vrat in v glavo. Gostje so bili nad prizorom tako presenečeni, da niso niti priskočili Pernarju na pomoč. Šele, ko je napadalec pobegnil, so skočili za njim, da ga ujamejo, toda brez uspeha. Napadeni Pernar se je ves krvav zgrudil. Pozneje so ga prepeljali v bolnico. Njegovo stanje je zelo težko.
-o-
Drzen napad pri Splitu.
V občinsko pisarno v Jesenicah pri Splitu je v nedeljo, 22. januarja zvečer nenadoma vdrlo več roparjev. V pisarni se je nahajal tedaj le blagajnik Mato Šaulič. Roparji so vrgli blagajnika na tla in ga zvezali. Nato so odprli blagajno in odnesli iz nje ves denar, o-kroglo 35.000 Din.
-o-
širite amer. slovenca!
Širite "amer. slovenca"
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din .....................$ 9.40
1.000 Din -__________________ 18.50
2,500 Din________46.25
5,000 Din________ 92.00
10.000 Din__________ 182 00
100 Lir	.........................$ 6.10
200 Lir	........................$11.90
500 Lir	...........................$28.75
1000 Lir	________________________$56.50
Pri večjih svotah poseben pojflist.
Poštnina je v teh cenah že vraču-nana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO.
Pisma ,ti pošiljke naslovite na:
ZAKJUUŠEK & ČESARK,
«5 W. 42nd ST.. NEW YORK. N. Y,
'I	'	t	•
AMumnm afcoygmc
_Torek, 14. februarja 192$.
—mw^ui m mi 11—-■ n lib« u mi
IMttt&IKANiKI SliOVENEC I
t f innnn.ivi	M - -.i>M.-.i M—JEžig...... .....-i,... ■ , ■ ■ ■
Jtg^L IkW^starejii afcvesuki lisi The First and the Oldest Slove-,	p AMkk	man Newspaper in America.
tiTtotoiUdl btelML	ErtsMishtd 1881.
Maji taak dad nntl a*d«Ij, po- Issued dally, except Sunday, Mon-iWS^ll *m4tr po prssnilrih. day and the day after holidays.
XadaSa In tiaka:	Published by:
HHNOST PUBLISHING CO* EDINOST PUBLISHING jCO.
ttCMtra in oprave:	Address of publication office:
IfroW. rm&m., Chieaio, in. 1849 W. 22ad St.> Chicago, Iti.
lfr«1Wofl: CAOTL 0098	Phone: CANAL 0098.
meetBSnai	Subscription:
-•■ -	For one year-----—$5.00
ta fW ft »ti — - -■ - •-••■- - 2.10 For half a year----2.S0
%a ftBCtepTvKAadt fa Kvto&o:	Chicago. Canada and Evrope:
f-	flUgft For one yeAr----$6.00
2»	myfri i ^ \ ,,	3-fo For half a year------3.00
TOfivRfi—-^twHlka polef vašega naslova ha Hitu znači, jdo bdaj Imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno» ker fe tem veli ho pomagate listu.
POPIH ^ffflfof* polena ca hitro objavo morajo biti doposlani na ured-tailM) volte fe ptfl pred dnevbtt, kO islde list.—Za zadnjo številko v tednu J« 'Ssu Gpeptttife dopdldne^-Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov
tefcflttft cWs matter November 10, 1925. at the post office at lu&et tte Act of March 3. 1879. _
Škof Slomšek pride na oltar.
Pod naslovom: Zbirajmo za Slomškov sklad je i2šel pred par t-edfti v Amerikanskem Slovencu članek izpod peresa Rev. Černe-ta, ki me poziva, naj jaz, ki sem prišel še-le iz domovine, o tej stvari kaj več napišem. To storim srčno rad.
Kolikor je meni znano, je zadeva, da bi postavili škofa IŠlomšeka na oltar, takole dozorela.
Lavantinsko škofijstvo v Mariboru se je na prošnjo mnogih posameznih in celih družb z vs6 vnemo lotilo dela, da se uvede redno postopanje za proglasitev škofa Slomšeka blaženim, kakor zahtevajo cerkveni predpisi. Sedanji mariborski škof dr. Andrej Karlin si je postavil takoj ob nastopu svoje službe za eno glavnih in najvažnejših nalog, Slomšeka povzdigniti na oltar. Po njegovem naročilu vodi to delo stolni dekan v Mariboru prelat dr. Ivan Tomažič.
Potrebne podatke zbirajo že nekaj let. Leta 192(5 so bile izdane posebne vprašalne pole od škofijstva, ki so bile poslane vsem župnijam. Te pole so marsikaj prinesle. Preiska- i ve so doslej napredovale toliko, da se je lansko leto meseca septembra zadeva naznanila v Rim kongregaciji za sv. obrede.
Dva meseca pozneje in sicer 7. nov. 1927 pa je izdala ista kongregacija v Rirtiu posebno pismo — reskript, ki nas navdaja z najboljšimi nadami. Poročilo škofijstva je sv. kongrega-cija odobrila, ter je dovolila, da se pri lavantinskem škofijstvu sestavi "posebna komisija, ki bo imela trojno nalogo — kakor se to vrši vedno ob enakih slučajih z veliko natančnostjo.
Prva naloga imenovane komisije je, da mora zbrati vse Slomškove spise, jih urediti ter poslati v Rim. To delo bo sicer | težko, ker je goreči in delavni škof mnogo pisal, pač pa bo iz j teh mnogoštevilnih spisov lahko dokazati škofovo sveto življenje, saj so vsi njegovi spisi tako lepi in spodbudni.
Druga naloga škofijskega odbora bo, da preišče in uradno potrdi aluh svetosti, v katerem je umrl božji služabnik. Slom-' š'ek je umrl 1. 1862. Večina onih, ki so ga poznali, so že pomrli, vendar pa še tudi zdaj živi marsikdo ki je od zanesljivih ljudi slišal, kakšen je bil Slomšek, kako je živel in so ga že živega spoštovali vsi radi njegovega svetniškega življenja. Dognati se mora, da je lfhel junaško heroično stopinjo čednosti in čudežno uslišanje na njegovo priprošnjo. Marsikaj se je že poizvedelo. Eno čudežno uslišanje je že zdravniško dokazano. Slovenski nabožni časopisi vedno bolj pogosto prinašajo zahvale Slomšku za uslišanje v tej ali oni zadevi.
Tretjič bo moral škofijski odbor potrditi, da se Slomšku doslej ni izkazovalo javno češčenje. Sv. Cerkev namreč strogo prepoveduje, da bi Verniki koga javno častili kot svetnika, dokler ni bil svetnikom proglašen. Lahko se mu priporočamo na tihem, z javnimi molitvami ali s kakršnimi koli cerkvenimi pobožnostmi pa ne prej, da izreče Cerkev svojo odločilno besedo.
In kdaj se bo to zgodilo? Mogoče ne bo treba dolgo čakati! Eno vprašanje bo tukaj najtežje, kakor sem dobil pred par meseqi poročilo od mariborskega škofijstva: "Največ težav nam bo delalo pri proglasitvi Slomšeka za svetnika finančno vprašanje, ker smo Slovenci tako majhen in reven narod." Seveda bo kdo rekel: Tudi to stane, če hoče kdo postati svetnik! Denar je pač vse! Naj to zadevo malo razložim. -— Nihče ni v svojih preiskavah tako natančen, kakor Cerkev, posebno pa giede postopanja za proglašenje svetnikom. Tukaj je treba vse do pičice natančno obravnati in preiskati. In to stane denarja — te razne komisije. Saj vemo, koliko že stane najmanjša sodnijska obravnava. Tukaj bo pa treba toliko prič, toliko zdravniških spričeval, toliko sej in zapisnikov, toliko voženj, da se vsaka stvar natančno dožene. Prav je torej zaklical Father Cerne : Zbirajmo za Slomškov sklad ! In res,
amerikanski Slovenci bodo tukaj lahko največ pomagali. Nt' treba bogve kakšnih velikih svot dardVati — dolar pomeni v Starem kraju mnogo. Sami starokrajski Slcrvenci bodo to težko Emogli pri tako slabih raztarah. Po nekod obetajo posebne cerkvene kolekte, kjer pa teh ne bo, zlasti po onih naselbinah, kjer nimajo slovenske župnije, oni bi naj poslali svoje darove kar na "Ave Maria", Box 443, Leittont, Hi. Vsak dar bo tiskan v Ave Maria. Amerikanski Slovenci, pomagajte spraviti prvega slovenskega svetnika na oltar!
Rev. Odilo Hajnaek, O. f. M.

O DRUŠTVENI PROSLAVI V MILWAUKEE, WIS.
Društvo sv. Janeza Ev. štev« 65 KSKJ. je imelo pomenljivo proslavo. — Kratka zgodovina milwauike naselbine.
Dne 22. januarja 1928 je društvo sv. Janeza fev. št. 65 KSKJ. proslavljalo obletnico društva. Zdi se frii umestno, da napišem v tem članku kratko zgodovino naše naselbine, ki se je tako rekoč rodila z našim društvom vred.
Slovenci so se pričeli naseljevati v Milwaukee okrog leta 1901. Takrat se je pričela naselbina dvigati, ker posamezni rojaki so bili že nekaj let poprej ttikaj naseljeni, ko še o naselbini kot celoti ni bilo govora.
Spodaj podpisani sem prišel v Milwaukee leta 1902, ko je bilo naseljenih že kakih sto rojakov in rojakinj. Nekako istočasno se je ustanovilo prvih pet slovenskih hiš, kjer so dobili samci stanovanje in hrano. — Takrat sta bili tudi dve gostilni in ena grocerijska trgovina. Seveda o kakih podpornih društvih še takrat ni bilo govora, še manj pa o kakih izobraževalnih društvih, pevskih ali dramatičnih. Takrat smo se zabavali maloštevilni prijatelji v j posameznih skupinah samo pri j sodčku dobrega piva in govorili o bodočnosti, ker smo pač čutili potrebo, da se bomq morali pričeti organizirati za medsebojno pomoč, če že ne bo drugače. Kako velika izprememba od tistega časa. Danes šteje naselbina 20 društev, štiri pevska, dva dramatična kluba, čitalnico, dve organizaciji, Slov. Dom. Poleg tega vidimo danes v naselbini veliko število slovenskih trgovin vseh vrst in nekatera podjetja ter stotine domov, ki so last naših rojakov. Pa naj kdo reče, da nismo napredovali na vseh straneh. Za najpotrebnejše v naši naselbini, to je za lastni dom, se pa zdaj deluje z veliko vnemo na Vseh straneh. Kakor sem že poprej omenil, ni bilo leta 1902 še nobenega podpornega društva v naselbini, pač pa smo že o tem govorili in se posvetovali.
Konečno pa je le prišlo do tega, da je iz besed stalo meso in 19. januarja 1. liJ03 se je ustanovilo prvo slovensko podporno društvo v naši naselbini in sicer društvo sv. Janeza Evangelista, katero smo priključili K.S.K. Jednoti pod številko 65. Kako potrebno je bilo to društvo, je pač vsakemu umevno in kaj je društvo v te-
ku teh let storilo za svoje člane in Članice, pa se razvidi iz sledečih številk: Društvo samo je izplačalo bolniške podpore in posmrtnine v znesku $20,070. Skupaj izplačanega v različnih podporah v teku teh let pa je bilo $S8,951.00. te številke govore za sebe. Koliko solz je to društva obrisalo vdovam in sirotam, koliko muk, trpljenja in skrbi je olajšalo bdlnikom in njih družinam. Samo tisti, ki so bili deležni podpore, vedo to pomoč v polni meri ceniti. Ta-, ko in še boljše podpore bo društvo delilo tudi v bodoče.
Cenjeni rojaki in rojakinje, če še kateri ni član podporne organizacije, naj pristopi takoj — še danes — k našemu društvu in naj se na ta način zavaruje za slučaj nesreče ali smrti bratsko pomoč in podporo.
To društvo je proslavljalo dne 22. januarja svojo petin-dvajsetletnico v South Side Turn dvorani. Slavnost se je vršila v najlepšem redu in razpoloženju ter pri nepričakovano obilni udeležbi. Slovenski običaj je, da se povabi k godo-vanju ali obletnici sobrate, so-sestre, prijatelje in znance, tako je storilo tudi naše društvo ter doseglo zelo lepe uspehe, da je lahko ponosno na to svojo veliko prireditev.
Vabilu so se odzvali sledeči sobratje glftvni uradniki naše jednote: Sobrat Anton Grdina, glavni predsednik, Cleveland, Ohio; John Germ, gl. podpredsednik, Pueblo, Colo.; Joseph Zalar, gl. tajnik, Joliet, 111.: Martin Shukle, gl. nadzornik, Eveletli, Minn.; Frank Fran-cich, gl. nadzornik, West Allis, Wis.; Michael Hočevar, glavni nadzornik, Bridgeport, O.; Fr. Gospodarich, finančni odbornik, Rockdale, 111. Zastopana so bila tudi sledeča bratska društva: Društvo sv. Jožefa št. 103, West Allis, Wis.; društvo Marija Pomoč Kristjanov štev. 173, Milwaukee, Wis.; Samostojno podporno društvo "Lilija". Udeležili so se sledeči pevski klubi: Slov. pevski klub "Danica", ženski pevski klub "Planinska roža", ženski pevski klub "Zarja". Poleg številnega občinstva sta bila navzoča tudi westalleski župan, g. Albert MilTer in sloyenski alderman tega mesta, sobrat Mike Benesh. Ob deseti uri dopoldne je bila slovesna sv. maša, ki jo je daroval domači župnik č. g. Marcus Pakiž. Po sv. maši smo se podali h kosilu in potem v dvorano, ki je bila
za to prireditev pripravljena. Ob tretji uri je bila že prostorna dvorana napolnjena. Društveni predsednik, sobrat Joseph Windishman je imenoval sobrata Franka Frančiča, gl. nadzornika in društvenega blagajnika za stoloravnatelja. Sobrat Frank nato otvori slavnost s primernim nagovorom. Po Otvoritvenem nagovoru sobrat Frančič odda stoloravnatelj-stvo sobratu Antonu Grdini, gl. predsedniku. Mr. Grdina je potem vodil v humorističnem tonu program do konca. Ne bom tukaj opisal celi program, vzelo bi preveč prostora, omenil bom le nekatere točke. Kot prvi je bil pozvan k govoru vsem priljubljeni in spoštovani č. g. župnik Marcus Pakiž. Občinstvo je govornika mirno poslušalo. Potem je nastopil mladinski oddelek s petjem in dekla-macijami. Nato je občinstvo razveselila tamburaška mladinska godba; svirali so "Hej, Slovani". Potem so se pričele proizvajati pevske tičke. Prvo je zapel slovenski pevski klub "Danica", drugo ženski pevski klub "Planinska roža". Krasne slovenske pesmi so donele po. dvorani. — Drugi govornik je nastopil sobrat Martin Shukle. Povedal je, da se moramo vsi zavedati principov in ravnati se po njih. Potem sta bila pozvana k besedi g. D. Miller, westalliski župan, in slovenski alderman istega mesta, sobrat Benesh. Zatem so bili pozvani k besedi sobratje John Germ, Mike Hočevar in Frank Gospodarich. Nato je bila dana beseda sobratu Zalarju. Govornik nam je povedal dosti lepih besed, tako da je občinstvo mirno in pazno poslušalo.
Predno se je program zaključil, je pa nam zapel sobrat Germ več slovenskih in angleških pesmi; njegov lepo doneč glas je privabil od občinstva viharni aplavz. Zaključni govor je imel sobrat gl. predsednik Grdina, dobri in skrbni voditelj naše Jednote.
Tem potom se v imenu društva prav prisrčno zahvalim č. g. župniku Pakižu za darovano sveto mašo in za pouk mladine. Prisrčna hvala sobratom gl. u-radnikom za ves trud in za naklonjenost, kakor tudi za lepe govore v dvorani. Lepa hvala sobratu John Germu za petje, kakor tudi lepa hvala vsem društvom in pevskim klubom, pa tudi vsemti občinstvu, ki je bilo navzoče. Prav lepa hvala pevovodjem Miheku in Heimu ter dramskemu odseku "Lilije" za vprizoritev šaloigre. Hvala tudi vsem delavnim članom in članicam ter sploh vsem, ki so pripomogli do tako lepega u-speha. Društvo bo znalo vso to pomoč in izkazano naklonjenost vpoštevati pri danih prilikah. Slučajno, če ni bil kateri izmed gostov primerno postre-žen, prosim, da oprosti. Torej še enkrat: prav srčna hvala vsem!
Za pripravljalni odbor, Joe Windishman, prods.
Opozarjajte svoje prijatelje in znance na zanimive povesti ▼ "Amerikanskem Slovencu!"
-o-
Širite amer. slovencai
Valovi navdušenja za dnevnik "Amerikanski Slovenec" se dvigajo.
MILWAUSKA NASELBINA NA PRVEM MESTU.— DRUGO MESTO ZAVZEMA BAJE JOLIET. — PUEBLO NA TRETJEM MESTU—KDO BO NA PRVEM MESTU PRIHODNJIČ?
Ravno ob zaključku zadnje številke smo prejeli iz Milwaukee, Wis., od naše navdušene in požrtvovalne naročnice Mrs. Lucije Gregorčič 15 novih naročnikov.
Slovenska naselbina v Milwaukee je s tem gotovo pokazala veliko zavednost napram katoliškemu dnevniku "Amer. Slovenec". Ta vrla slovenska naselbina se je sicer izborilo pokazala še v vsaki naši kampanji, ali tako navdušeno, tako požrtvovalno kot to pot, pa še ne doslej. Ako pojde tako naprej, kar brezdvomno bo, kajti preveč dobro poznamo zavednost naših Milwaucanov, tedaj je sigurno, da bo prva nagrada romala v slovenski Milwaukee. Vsa čast in pripoznanje zavedni in požrtvovalni naši naročnici Mrs. Luciji Gregorčič. Ta . blaga slovenska žena je nam tudi v bivših kampanjah vedno pridobivala novih naročnikov. To pot pa zgleda, da hoče v tem oziru spraviti ugledno slovensko naselbino v Milwaukee na prvo mesto na zemljevid naše ameriške Slovenije.
Seveda, pojavlja pa se baje že tudi konkurenca, ki bo pa tudi huda. Na uho nam je prišlo iz upravništva. da se nekaj posebnega kuha v ugledni slovenski naselbini, v Jolietu. Ker o tem še nimamo natančnejšega poročila, zato bomo o tem poročali prihodnjič. Tudi ta vest nas nad vse veseli, kajti naselbina, kakor je Joliet, ki je ena najboljših in prvih naših slovenskih katoliških naselbin, je gotovo, da ne bo zadnja, kadar se gre za tako važne stvari, kakor je vprašanje katoliškega tiska. Po poročilih sodimo, da je ugledna jolietska naselbina že na drugem mestu.
Na prvem mestu prednjači slovenska naselbina Milwaukee, na drugem mestu, po poročilih sklepajoč, bo Joliet, in na tretjem je slovenska naselbina Pueblo, Colo.
Kdo bo na prvem mestu prihodnjič? Katera naselbina bo tako srečna?
Gg. zastopniki(ce), somišljeniki(ce), prijatelji(ce) katoliškega tiska, zdaj je čas dela za katoliški tisk. Zdaj je čas, da pokažemo svoje prepričanje v dejanju. Zato vsi na krov, vsi na plan in naprej za dnevnik "Amerikanski Slovenec". Organizirajte se po svojih naselbinah. Zberite se skupaj prijatelji in idite skupaj na delo. Vsaka naselbina naj bi imela svojega kandidata za glavne nagrade, ki so določene v tej kampanji za one, ki bodo pridobili največ novih naročnikov. Obenem pa ste deležni nagrade tudi od vse naročnine, ki jo pošljete na upravo za nove naročnike v tem času. Od vse naročnine za nove naročnike dobijo agitatorji (ce) polovico v tej kampanji. Ako dobite dva celoletna naročnika, glejte, Vi dobite «$5.00. Ni samo prilika do prve nagrade, marveč tudi prilika do lepega zaslužka. Radi sedanjih slabih časov, v katerih se nahajamo v Ameriki, je list "Amerikanski Slovenec" priredil to kampanjo, da pomore tudi onim,^ki so brez dela, da lahko agitirajo in pri agitaciji nekaj zaslužijo. V tej kampanji ne dela nihče zastonj. Zato, bratje in sestre, naprej! Ponesito list "Amerikanski Slovenec" v vsako slovensko hišo po vaših cenjenih naselbinah.
Obenem pa, prijatelji (ce) "Amer. Slovenca", zavedajte se velike potrebe katoliškega tiska. Spomnite se, koliko bojev je že bojeval ta naš pijonir na obrambnih nasipih vašega prepričanja in vaše vere! Spomnite se, kako ste ga potrebovali tedaj in danes, ko vas ta stari pijonir, ta vaš stari zanesljivi stražar kliče v vrste svojih razširjevateljev, bote na njegov klic molčali? Ne! Vsi zavedni Slovenci bodo te dni na delu za katoliški dnevnik "Amerikanski Slovenec"!
Mestni otrok na kmetih. —
Mestni otrok je prišel na obisk v kmetsko družino. Pokazali so mu tudi krave, ki so ga pozdravile z mukanjem. Otrok je rekel: "Zakaj pa imajo krave rogove, če pa tudi brez njih
znajo trobiti, jaz pa ne?"
+
Ponosen na svojo plešo. —
Kmet je podražil svojega mlajšega soseda, ki je bil že popolnoma plešast: "Kako je mo-moče, da si že plešast, čeprav si mlajši, dočim sem jaz le o-sivel, a lase imam še goste?" Plešec: "Sivih oslov sem že
videl dovolj, golega pa še nobenega."
Čarovnik. — Kako predstavljaš, četudi si velik, majhnega pritlikavca? Za tebe, ki stojiš ob mizi, naj stopi drugi, pa si da svoje roke skozi tvoje rokave, pa si na svoje roke natakni čevlja in predstavljaj noge, pa bo stal na mizi majhen človek s*tvojo glavo. Z rokami in nogami lahko giblješ, kot da je elio malo bitje!
-o-
SlmtE AMER. SLOVENICA!
-fflffltwnniiiiitiflM
I * PODtISTEK * I
L...............................a..............m-Jd
Rev. K. Zaferajšek, O.F.M.:
MOJI SPOMINI.
In več amerikanskih katoliških listov ga je priobčilo, med drugimi dnevnik Daily American Tribune. 'Protestiral sem tudi na Cathoiifc News Service v Washington, ki so ml obljubili, da se kaj takega ne bo več agodllo. ^akrWt SO mi *pa pisali zopet, da žele imeti posebnega dopisnika v Jugoslaviji, ki bi poroča! hafravfcost Vl Jugoslavije. Povfedali so, da imajo sami težave, ga dobiti, ker za jugoslovanskega poročevalca ni kredita dovoljenega. Noben jufeoslovan-fc&i Č&scifrife v Aftieriki ni namreč naročnik
tega urada. Tako se potem ne da ničesar storiti. Oni saj ne morejo. Pisal sem že takrat domov raznim voditeljem, da bi dobili koga, ki bi poročal brezplačno, ofciroma bi mu narod plačal, saj gre za narodno delo. Pa je vse ostalo tiho. Ničesar se ni storilo.
Ko sem bil letos spomladi Zopet v Wa-shingtonn v zadevi čč. sgster, smo zopret v tem uradu govorili o poročevanju iz Jugoslavije. Ker sem se že odločil, da bom šel domov, sem obljabH, 'da bom tukaj, osebno to stvar uredil. Vendar sem svetovfel, naj pišejo še sami g. škofu Jegliču, kar tudi so.
Zato sem tudi sedaj g. dr. Korošdi povedal o tej zadevi, da se ukrene mekaj stalnega glede tega, ker je stvar važna in nujna. Upam, da se bo glede ttega uredilo vse potrebno. Za sedaj s£m pa Sam sprejel to deio, dokier se drugega ne dobi.
Govorila sva Wi»o sedanjih naseljeni-Skih postavah, kftotejufejo izseljevanje v
Združene države. Povedal sem mu, kako velik blagoslov je to za ameriške Slovence, zlasti glede verskih razmerr Zadnja leta namreč ni prihajal tja najboljši element. Poleg tega so pa tudi delavske razmere v Ameriki take, da je bolje za vse izseljence In za deželo, da se je omejilo. Bilo bi tam samo več bede in revščine in brezposelnosti.
Da, spomnil sem se pri odhodu besed našega izvrstnega chfcaškega generalnega konzula g . Jankoviča, ki je dejal v nekem svojem govoru, da morajo biti Slovenci veseli in ponosni na svojo tako odlično, delavno, fiarodno čutečo, pa tudi požrtvovalno duhovščino, da ne more razumeti, kako more bitf le en Slovenec taki duhovščini nasproten.
Samo tega moža p6g4ejmo. Bobm je. In potreboval bi popolnega mirq in oddiha, jfiti prfcv lahko bi ga imel. Kot zmožen du-
hovnik bi gotovo lahko dobil dobre službe, kjer bi lahko shajal in pa pri tem mirne živel. Pa je pozabil nase popolnonn in ga njegova ljubezen žene do tolikih žr tev za narod. Č. sestra prednica mi je rekla sama začasa volilne kampanje: "Take bi bili gospod potrebni počitka, pa se toliko ženo. Po štiri ali pet shodov imajo na dan. Tako utrujeni in izmučeni pridejo domov, da se mi kar smilijo!"
Da, ali bo kedaj slovenski narod dovolj hvaležen tem možem za to njih delo?
Psl kdo pravi, "saj je plačan za to!"
S čim pa? Ž nehvaležnostjo in z bojem! Kako-jih strupeno napadajo verski odpadniki! Kako pišejo sramotno o njih nasprotni časopisi. In te časopise bero tudi katoliški Slovenci, jih naročujejo in tako ta boj proti svojim dobrotnikom plačujejo..
Kako ga sramoti tudi laško časopisje po celi Italiji! Saj še življenja ni varen. Kar
čitajte chikaške liste, kaj znajo Italijani! Kakoršni so tam, taki so tukaj!
Da, naš slovenski narod le pre v čkrat svojim možem dobrotnikom ne priznava njihovih zaslug. Čim bolje mu kdo hoče, čim več se zanj žrtvuje, tem bolj jim *'ra-ča nehvaležnost. Mi le preradi verjamemo hinavcem in "farbarjem". Treba nas samo znati "nafarbati", dobro nam govoriti, laskati se nam, pa bomo šli takoj v boj proti tistim, ki nam dobro hočejo. Smo pač še mlad narod. Saj je v Ameriki ravno tako.
Zato, če čitate po listih' napade na dr. Korošca, vedite, da tega moža napada samo tisti, ki je sovražnik našega naroda. — Kdor piše proti njemu, ta je ali od Italijanov plačan izdajalec ali pa podel breZver-ski nestrpnež, kateremu je boj proti veri več kot narod in njegova prihodnost.
Takega ne poslušajte!
Dalje skledi.)
^Torek', 14, februarja lft28.
A_MERl^ANgiaAU3yENEC
Sirili 1
1|-—--—-—-i-—--
i Tvoj nedeljski tovariš.
v
TEDENSKI KOLEDAR.
19	Nedelja — Sv. Konrad.
, 20	Ponedeljek — Sv. Eleuterij.
21	Torek — Sv. Maksimijan.
22	Sreda — Pepelnična.
23	Četrtek — Sv. Peter Damijan.
24	Petek — Sv. Matija.
25	Sobota — Sv. Tarazlj.
-0-
Rev. K. 2.:	* i"
TRETJA PREDiftOSTNA NEDELJA.
3. predpelnicna: Jezus Ozdravi slepca. (Lk. 18, 31—43.)
Bet-Hb je vzeto iz pisma sv. Pavla Korintskim kristjanom. Zgodbe, stran 871, na desni zgoraj, tretja vrstica s besedami: "Ko bi ^ovori! človek. . ." cel odstavek do konca.
V sredo se začne sveti postni čas, spomin trpljenja in smrti Gospodove, s katero nam je s svOjo krvjo pokazal in dokazal neižrtVemo svojo ljubezen. Kaj Čuda, da potem zahteva! Gospod tudi od nas pred vsem ljubezen.
Resen je nauk tega berila, ako ga prav pomisliš. Poklicani i smo, da Bogu rlužimo. Toda ni dovolj izvrševati svoje dolžnosti samo povl-šno. Vera sama nas ne bo zveličala. Veruje tudi satan, r^ z&to nikdar ne bo zveličan. Prečita j pazno to berilo. Potem pa premisli svojce srce. "Sin, daj mi svoje sr-le!" je zahtevi Boga. Bog hoče samo ljubezen. Zato, ako bi tudi "govoril vse človeške in angelske jezike", ko bi bil velik prerok, bil najučenejši človek, imel "vero, da bi gore prestavljal," razdal svoje premoženje ubogim, da, ko bi pretrpel; lmlče: >sko smrt za vero, ako bi pa pri tem ne imel v si-cu 1 ju-; bežni do Boga, bi mi vse to nič ne pomagalo. Vsa moja do-; bra dela, vse moje spokorno življenje, vsa služba božja, vse to! bi bilo nič pred Bogom. Toliko bi imel pred Bogom zasluže-; nja, kolikor ga ima zvon, ki zvoni k službi božji. Prav nič!
Pa mislimo pogosto, da se bomo zveličali s svojo lahko-; mišljeno in površno vero, površnim izpolnjevanjem božjih za- | povedi, svojih dolžnosti do Boga, z mlačnostjo. Kako britko! sc varamo! Vse to je nič, ako ne ljubimo Boga nad vse. Ne-i kaj doni, nekaj brni, zasluženja pa nič. "Mi vse to nič ne: pohiaga".	i
Človek, ljubiš Boga nad vse, iz celega srca? bolj ko de-i r.ar? bolj ko svoje telo? svoje premoženje? svoje sorodnike? Si pripravljen radi denarja Boga žaliti? Opuščaš svoje dolžnosti, ker si prelen v cerkvi? Pomisli, prav resno pomisli, če! nisi t udi ti samo zvoneč zvonec in doneč bron, drugega pa nič. i Sveti postni čas je tu, ki te uči velike ljubezni božje do tebe. S Premišljaj Kristusovo trpljenje, da se vname tudi tvoje srce1 ljubezni do njega ,kakor je on tebe ljubil.
Nadalje popisuje sv. Pavel, kakšna je prava ljubezen. Pre-čitaj te znake ljubezni do Boga in potem premišljuj, je tvoja ljubezen do Boga taka?
Ljubezen bo naše plačilo v nebesih, ko se bo duša združila v večni ljubezni s svojim ljubljenim Bogom. Nebesa je pripravil Bog samo tistim, ki ga ljubijo. Ga ti ljubiš?
Sv. evangelij je vzet iz evangelija sv. Luke 18. poglavje, :»1. do 43. vrste. Zgodbe stran 126.
"Glejte gremo gori v Jeruzalem in vse se bo dopolnilo, kar je pisano o Sinu človekovem. Izdan bo, zasramovan, bičan, zapljuvan in umorjen." To je napovedal Gospod svojim učencem, kaj ga čaka v Jeruzalemu. Večkrat je to že napovedal. Sedaj jim je to še enkrat ponovil. Pa "oni tega niso razumeli in beseda jim je bila skrita in niso razumeli", pove evangelist; in povdarja dvakrat: "Niso razumeli."
Sv. cerkev nas pripravlja s temi besedami na sveti post. ' Gremo sedaj v postni čas." Pred tvojimi očmi se bo duhovno obnovilo trpljenje Gospodovo za te, s katerim' je dokazal toliko ljubezen do tebe. Boš to "besedo razumel"? Boš razumel, ali vsaj skušal razumeti toliko nezmerno ljubezen tvojega Boga do tebe? do svoje duše? Boš vzljubil svojega Boga in inu vrnil ljubezen za ljubezen?
"Oni niso razumeli", se potoži evangelist črez apostole. Kaj pa mi? O, človek razumi to besedo ljubezni! Razumi in spoznaj ljubezen tvojega Zveličarja! Obrni se k njemu s celim srcem! Opravi sveti postni čas v tem duhu*! •
Prilika o slepcu, ki je tako prosil Gospoda, da bi ga ozdra-\ il, je samo nadaljni pouk za te. Bog te opominja, da ne bodi tudi ti slepec za vse te jasne dokaze njegove ljubezni. Temveč prosi ga, kriči celi post k Bogu: "Gospod, daj, da vidim!" Daj, da vidim resnico! Da vidim, kdo ima prav: Ti, ali tisti, ki me uče tebe prezirati, te sovražiti, služiti samo telesu in svetu ! "Gospod, daj da vidim." Samo spoznanje mi daj ! Samo to mi daj v tem postnem času, da bom spožnal namen Svojega življenja, spoznal tebe in te začel ljubiti in ti z ljubeznijo služiti !	.	» m
O, svet je velik, velik in nesrečen slepec. Tako krasno mu sveti solnce vse resnica, ki je razodeta po Sinu božjem. VsA skrivnost našega življenja je pojasnjena, kakor svetla luč dneva. "Gospod gre mitno" s svojo milostjo, množice mu slede. Milijoni verjejo vanj, mu služijo, Ga ljubijo. Drugi milijoni so slepi za vSe to. X3b( potu grešnega in brezverskega življenja sede in prosijo miloščine. Morda celo zmerjajo tiste, ki slede JežušU. mečejo kamenje zašramovanja vanje. O, človek ti ne bodi tak! Nikar tako, kakor vidiš svet, vidiš tega Velikega in tako nesrečhega slepca! Ti pa stori, kakor je storil ta slepi ob cesti. Kriči ves postni čas s celo svojo dušo:
"tefctfc, sin Davidov, daj m\, da vidim!" %
Obiskuj postne pridige ! Citaj o veri knjige in spise, ki so ti dostopni! Obiskuj postnte pobožnosti! Tudi več tnoM in se posti! Pripel vi se na dobro velikonočno spoved, ki naj te ob-hovi na tvoji duši in v tvojefci duhovnem življenja.
5|! *
Nauk za črez teden; "Aft ni brezverec 'samo nesfTečen tio-hovsti sfreftefc ?" Sra$več§a, nesreča za telo je slepota. Največja nesreča za d«$o je duhovna slepota — brez verstvo, tahko-itaišljenost V Verskih rečeh, gfcešno življenje.
Raznoterosti.
ZRAČNI "FORDI".
"Tisoče dejstev je, po katerih sklepam* d« bo v bližnji bodočnosti aeToplan tako vdo-mačen, kakor je avtomobil. Vsakdo ga bo lahko imel, kakor zdaj avto, ker ne bo več stal, kakor $1,000." Tako trdi Commander Byrd, ki je prvi krožil z letalom nad severnim tečajem.
Dve Največji industrijski korporaciji na svetu, Ford Motor kompanija in du Pont, sta pričeli izdelovati zrakoplove, katerih cena bo tako nizka, da si ga bo vsakdo, ki si lahko nabavi avtomobil, nabavil tudi aeroplan.
Po univerzah se uče letalstva in lansko leto je nad tisoč dijakov in dijakinj napravilo izpit v aeronautiki. Privatne letalske šole odpustijo doma-lega vsaki teden po par sto o-seb, kjer so se izvežbale v letalstvu. Privatni šoferji se tiči-' jo letalstva, da bodo pripravljeni za vse slučaje, ko bodo gospodarji potrebovali namesto šoferjev — pilote. Lastniki nekaterih garaž že iste o-premljajo z vsem potrebnim za popravila letal, pa tudi za postajališča.
Čas, ko bo letalo postalo prevozno sredstvo za privatnike pa ni daleč — Čez dobro leto bomo že videli švigati po zraku vse polno ptičev, kateri se hranijo z benzinom.
Kakšen tip letal za privatnike bo najbolji, še ni znano. Byrd pravi, da je več vrst, ki se že zdaj izdelujejo priporočljivih, dočim so nekatere vrste nepriporočljive.
Privatna letala bodo v prvi vrsti tako zgrajena, da bodo varna in zanesljiva, na hitrost se ne bo oziralo.
Cena privatnega letala bo okrog $1000. Danes stane dobro letalo veliko več, ker se izdelujejo le v malem številu; če bi bilo več naročil, bi bila cena nižja.
Najmajši pilot na svetu je enajstletni James V. Boland iz Long Island City, N. Y. Ta deček je,- kakor bi bil rojen pilot. Inštruktorji, ki so ga izvežba-li trdijo, da prekosi marsikak-šnega starega izkušenega letalca. Z najboljšim uspehom je končal šolo za avijatike, bil je eden izmed najboljših pri izpitu. Izučen je tudi za graditelja letal.
V Angliji imajo v delu dva velikanska zrakoplova za redno prekoatlantsko potniško službo. Pv-100 b'o v kratkem zgrajen in upajo, da bo meseca aprila že prenašal potnike iz Londona v Ameriko. To bo "leteča palača", dolga 700 čevljev in 130 čevljev visoka. Opremljena bo s šestimi Stroji, skupno 4200 konjskih sil. Lahko bo plula s hitrostjo 75 milj
DROMKAMTIKA;
je tako popularna med na--j šim ljudstvom, da jo najde-1 te skoro v vsaki slovenski katoliški hiši. Mi smo jih že prodali na tisoče in povpraševanje po njej še vedno narašča. Ker imamo ie še ne-: koliko izvodov za leto 1928 v zalogi, priporočamo vsem, ki jo še žele dobili, da si jo« takoj naroče, pTedno zaloga1 i poide. Cena je 25c za ko-J mad.
Knjigama "AMER. SLOVENEC" 1849 West 22nd Street,
Chim.
----- - ■•• ■ •■ ■- •■ •••■ ■ ™ ■
na uro, bo dvakrat tako velika, kakor največji Zeppelin. Prostora bo za sto potnikov in deset ton pošte. Voznina bo stala na vsako stran $600 za osebo, polet iz Londona v Newyork bo trajal do 48 ur.
Aprila meseca bo v Detroitu prva letalska razstava, na kateri se bodo videli domači in tuji izdelki. Tozadevne priprave so v polnem teku. Razstava bo znana pod imenom- "All A-merican Aircraft Show". Vršila se bo v prostorih konvenčne dvorane (Convention Hall). Takrat bo tudi odprto Fordovo letališče in bo na razpolago letalcem.
NA VSAK NAČIN HOČČ V ZAKONSKI JAREM.
Iz Amsterdama poročajo: Dober, toda nekoliko prismuknjen kmečki fant iz vasice Am-merstol na Nizozemskem se je hotel na vsak način poročiti. Toda nastopila je nenavadna zapreka: Državno pravdništvo je našlo, da je mladi mož nekoliko preneumen, ali lepše rečeno, da "mladi mož radi pomanjkljivega razvitka svojega' duševnega daru ne more svojevoljno odločati o zakonski zvezi". Drž. pravdnik najbrže ni hotel s tem načenjati težavnega problema svobodne volje v splošnem in pri zakonskih zvezah še posebej. Toda kmetiču je bilo to vseeno. Poročni kandidat — mogoče in skoraj še najbolj verjetno poročna kan-didatinja — je apelirala na sodišče : Sicer je res, da ni dosegel v ljudskošolskih predmetih, "v računanju napamet in na tabli, branju in pisanju", izredne popolnosti, toda končno pa le zna podpisati svoje ime in za izvrševanje poklica mu to popolnoma zadostuje. Sodišče je odredilo "preiskavo duševnih zmožnosti" za zakon vnetega moža, in sicer v tej smeri, če se v resnici lahko odloči prostovoljno za zakon, za kar je po mnenju sodišča potrebna, "gotova mera zavesti o pome-' nu in vrednosti zakona in dolžnosti, ki jih prevzameta zakonca nase". Kmetič je končno le dokazal, da poseduje to "mero zavesti" in tako je dobil dovoljenje za sklenitev zakona. Sodnija je k svoji razsodbi še dodala, da obstoji sicer resen dvom, ako bo poročni kandidat v resnici glava družine in če se lahko tudi z gotovostjo računa na poslušnost žene, katero dolguje možu; temu nasproti pa stoji, da mož potrebuje nadzorstva, katero sicer tudi sam želi. Utemeljitev razsodbe konča: "V resnici se i mož razlikuje od ostalih poročnih kandidatov samo v tem, da pričakuje in že vnaprej o-
Zdravniške recepte izvršuje točno.
JOŠ. HLAVATY zanesljivi lekarnar. Zaloga fotograf i č. potrebščin. Kodaki in Kamero. Prinesite k nam filme v i2-
deljavo. iHl W. 21* ftmt In Wo*a, Chicago, m.
Izvrstni sladoled, mize za goste
. ... —..
VINKO ARBANAS fedfei tfotfendri ctetftčar v Cftkagl
Phone: Canal 4340.
1Š20 VVT. lfctfc St. Chicago, I ft.
Vence za pogrebe, iopke n (te in vsa ▼ to stroke (padajoča ddi iavtfujeiB točno po narottla. Docttt-linm na dom.
I dobrava svoj novi položaj, kamor jih večina zaide nolens volens šele po sklenitvi zakona." Splačalo bi se zvedeti, če je fca Sodnik, ki je izrekel to salaittonsko razsodbo, še vedno samec ali pa že zakonski mož.
-o-
DESET MLADIH PRINCES, . GODNIH ZA MOŽITEV.
Po računu nekega angleškega statistika, je danes 10 princes, ki se imajo omožiti, dasi mož še ni najden. To so: Marija Jožefa belgijska, stara 19 let, Giovanna savojska, stara 20 let, Lujza nizozemska, stara 17 let, Beatrice španska, stara 17 let, Ileana romunska, stara 18 let, Hilda luksenbur-ška, stara 20 let, Eudoksija bolgarska, stara 28 let, Feodo-ra danska, stara 17 let, Marta švedska, stara 25 let in Irena grška, stara 22 let.
-o-
NAJLEPŠI ZRAKOPLOV NA SVETU.
Najlepši in najudobnejši zrakoplov za potniški promet so zgradile Zeppelinove ladjedelnice v Friedrichshafnu. Ta zrakoplov bo oskrboval promet med Sevillo in Buenos Ai-resom. Velika kabina je 30 m dolga, 6 m široka, 2 in pol metra visoka ter ima dve vrsti o-ken. Potniki lahko občudujejo istočasno oblake na nebu, zrak desno in levo ter zemljo pod nogami. S palisandrovim lesom obita jedilnica meri 6x5 m. Zadaj je 20 spalnih kabin za potnike.
-o-
VJERNIJ.
Mesto Vjernij, kamor je bil Trockij pregnan, leži v semi-rečenski oblasti na meji kitajskega (vzhodnega) Turkesta-na. Pred vojno je imel Vjernij 24.798 prebivalcev. Najbližja železniška postaja je Taškent, ki je oddaljen 779 verst (ver-sta 1.067 km). Ima pa s Taš-kentom redno poštno zvezo.
-o-
REKORD KRVNlSKEGA DELOVANJA.
Lani decembra se je v Mos-j kvi praznovala desetletnica ob-
stoja Čeke, slovite državne policije sovjetske Rusije. Čeko sta ustanovila Ljenin in Trockij dec. 1. 1927. Do 1. 1921. izdajala Čeka uradno statistiko. Po tej statistiki znaša število od Čeke na smrt obsojenih in usmrčenih oseb od 1917— 1921 1,^66.098 oseb in sicer: 3755 učiteljev, 8800 zdravnikov, 1243 duhovnikov, 405.-250 intelektualcev sploh, 290,-000 vojakov, 192.350 rokodelcev, 864.700 kmetov. L. 1921. se je Čeka reorganizirala v G. P. U. = Državno politično u-pravo, ki pa ne izdaja nobene statistike o svojem delovanju. Računa se, da znaša število smrtnih žrtev okoli 3 milijone oseb.
-o-
j PRAVDA, D! NIMA PARA.
J Dunajsko civilno sodišče se i peča te dni s slučajem, ki pač menda nima para. Nelly Gro-savescu, ki je lani ustrelila svojega drugega moža — bila je ločena in se je v drugo poročila — znamenitega opernega pevca Trajana Grosavesca in bila pred porotniki oproščena, toži sedaj zapuščino svojega umorjenega moža na plačilo dolgov, ki jih je pri njej napravil Trajan Grosavescu! Tožni-ca dokazuje, da je posodila svojemu možu enkrat 6000 mark, enkrat 7500 šilingov in , enkrat 1000 šilingov. Poleg toga zahteva tudi povračilo stroškov v sanatoriju, ko se je zdravila tamkaj vsled prezgodnjega poroda, te stroške je bila tedaj sama poravnala, ker Trajan Grosavescu ni imel denarja. Končno zahteva ta čudna žena tudi plačilo 1000 šilingov, ki jih je bila svoj čas založila za kožuh, katerega ji je bil njen mož podaril, ne da bi bil zanj poravnal račun. — Zastopnik zapuščine, katere dedič je 2 in pol letna hčerka u-morjenega opernega pevca in tožiteljice — Marija Pija Grosavescu, je na obravnavi 16. m. m. ostro napadal tožiteljico. Dokazoval je, da pred zako-jnom z Grosavescom sploh ni imela nikakega premoženja, marveč je bila še zadolžena.
Dobili smo
ZALOGO KNJIG
I Goriške 1 Mohorjeve j Družbe p
ZA LETO 1928.
Knjige so sledeče: KOLEDAR.
ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM, družinska vzgojna čitanka, F. Terčelj.
OB SREBRNEM STUDENCU, povest F. Jaklič. .
ZGODBE SV. PISMA STARE ZAVEZE.
OČE BUDI VOLJA TVOJA, povest, Dr. Pregelj
(Kdor želi, lahko dobi mesto te zadnje povestne knjige: Dr. A. Ravnik: Kako zdravimo živino.)
Cena peterim knjigam skupaj je
in 10c za poštnino.	A* W
Te knjige smo naročili od Goriške Moherjeve Družbe pred vsem zato, da podpiramo to družbo v njenem plemenitem namenu, vzdržavati in gojiti slovenski jezik med Slovenci pod italijanskim jarmom. Zato smo prepričani, da bodo ameriški Slovenci pridno segli po teh knjigah in s tem pokazali svojim zasužnjenim bratorrt, da sočustvujejo z njimi in so jim pripravljeni po možnosti pomagati. Nas bi jako veselilo, ako bi mogli vse knjige hitro razpečati in družbi poslati znatno pomoč, ter za prihodnje leto naročiti najmanj 5000 izvodov. Od odziva ameriških Slovencev bo to odvisno, zato vsi sezite po teh knjigah, ki so vredne najmanj dvakratno ceno.
Knjigarna Amerikatiski Slovenec
Hrti WfiST 22nd SUfcEfeT,	CHICAGO, ILL.
Njeni dokazi o posojilih umorjenemu soprogu so toliko vredni, kakor so bili 'dokazi, s katerimi je na tako premeten način pred porotniki opravičevala svoj zločin. — Sodišče je dovolilo nove dokaze obema strankama. — Značilno za Nelly Grosavescu je tudi dejstvo, da se brani vzeti k sebi in skrbeti za svojo hčerko Marijo Pijo.
-o-
RESNICA IN SLUTNJA.
Alice Salt, 17 letna delavka v tovarni za igrače v Leice-stern, je pripovedovala pri delu, da je sanjala ponoči grozne sanje. Zdelo se ji je, da je izbruhnil v tovarni ogeiij in da se je v dimu zadušila. Ta mora je ves dopoldan mučila dekle. Pri kosilu je zopet vse povedala starišem. Popoldne je šla zopet na delo in pol ure pozneje se je res vnelo skladišče celuloze v drugem nadstropju poleg delavnice, kjer je bila Alice. Vse delavke so našle vrata, da se rešijo, le Aliie Salt se je v dimu ožgala in zadušila. Ognjegasci so njeno napol sežgano truplo našli med razvalinami.
REKORD DVEH TATOV.
Ceško-slovaško vojno ministrstvo poroča da sta dva licenca vojaške zrakoplovne šole, iz katere sta bila izključena, vdrla pri belem dnevu v hangar omenjene šole, pretepla stražnika in ga zvezala, nato pa odprla hangar in pripravila neko letalo na polet ter urno odletela neznano kam. O vkrcanem letalu dosedaj še ni nobenega sledu, čeprav je policija obvestila o dogodku domačo in inozemsko policijo.
Nič več strahu pred prehladom!
Ako čutiu-. dii >c vas prijem-Ijju i»rchla;l, priženiti- k a s Trinrrir-vim jtrenkim vinom! 1'rtvc-č ljudi i-, ki se tic zavedajo, da v takiii .slučajih h- navadno očiščen ii* črrv zelo vhžiio. Ravno radi tega Trinvricvi > yrciik 1 vino s svoio odvajalno toniko to zr!<> koristno. Ono čisti črrva in i>ia< a m-xivotui sistem. V vsoli K k;irnar. Pi sito na los. Triiur Co.. 13.U S. \-li-land Ave.. CliicaRO. 111., i»o P.RM/ IM.AČNI VZORKC\ priložite HK- /a pošiljatvene t roške.	(A. 4)
Kupon za brezplačni vzorec
Intc ..............................................................
Naslov ........................................................
Mesto .................................................
ugodna prilika
ZA SLOV. DRUŽINO!
Proda se po ugodni ceni dvonadstropna zidana hiša z dvema stanovanjema v vsakem po pet sob- Hiša se nahaja samo pol bloka od slovenske cerkve in šole. V hiši je elektrika, plin, kopalne in vse udobnosti. Pod hišo izvrstna cementirana klet. Oba stanovanja prenovljena. Eno stanovanje je ravno prazno in se kupec lahko takoj priseli v hišo. Je kakor nalašč za kako slovensko družino, ki ima za pošiljati oh-oke v šolo. Kupi se jo lahko, če ima kupec le $2000.00 gotovine, ostalo pustim rad na vknjižbi. Prilika, kakoršne ni vsak dan. Za podrobnosti in ceno vprašajte pri lastniku: John Je- * rich, 1925 West 22nd Place, Chicago.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naroČila za premog — drva in preva--' žanje pohištva ob časa selitve.
Pokličite Telefon: Roosevelt 8221.
LOUIS STRITAR
j 2013 W. 21 st Place, Chicago, ill.,
Phone: CANAL 590S
JOB&m PATLAK
MfcVl JUGOSLOVANSltl POfcRfcBNIK V CHICAGO t.
lfel4 South T£*o*fr Street	tfcftcafl** IIIAMI*
Afe	-Sfert^iicito ob MflltMii. Alvaiflki
Torek, 14. februarja 1928
Širite "Amen Slovenca"!
PISANO POLJE
Big-time entertainment
at small cost
OB PETDESETLETNICI OTONA ŽUPANČIČA.
Petdesetletnico pesnika Otona Župančiča slovesno praznujemo vsi Slovenci brez razlike; brezpogojno priznavamo velik narodni pomen tega moža. Iz našega majhnega naroda je izšel umetnik besede, čigar ime s Prešernom in Iv, Cankarjem vred lahko stavimo poleg najboljših imen, ki jih poznamo pri večjih narodih. S tem Slovenci še posebej dokazujemo, da se narod ne razvija in uveljavlja le po svojem številu, marveč se ohranja predvsem iz svoje trdne volje do življenja ; opravičujejo ga samo njegove notranje sile in globokost njegove duše. Čudovita volja do samostojnega narodnega življenja nas je ohranila preko temnih stoletij, dokler nas ni iz boja za samo življenje dvignila tudi v plemenito tekmo duhov. Naš narod no šteje v svoji preteklosti vladajočih dinastij, naša najvidnejša zgodovina jo borba za čistega duha našega naroda. — Tn to borbo so vodili vedno možje, ki so vzrasli iz korenin preprostega ljudstva. Tudi Oton Župančič j so je rodil iz tega preprostega naroda.
Ako praznovanje Župančičevo petdesetletnice kot kulturni dogodek omenjamo še posebej na političnem mestu, se nam najprej zdi potrebno povedati. kako si je naša dnevna politika že večkrat lastila najvišje kulturne avtoritete zase in za svojo politično agitacijo. Rada jih je zlorabljala kot žrtev ozkosrčnosti in mračnaštva na naši strani. Tudi Župančičevo ime so jo že imenovalo, da-si so zraven isti ljudje molče ali glasno tajili vrednost usta-j rov in ljudi drugačnega duhovnega kroga. Prek tega najnižjega pogleda na narodno življenje in ozira na vsakdanje politično poslovanje pa vemo, da je treba ločiti vse osebno od vsega skupnega, treba je ločiti dnevnega človeka od njegovega dela! človekove slučajnosti od zadnje njegove besede. Kljub temu vidimo, da pri ras v površnih vodah ne bo nikoli končana borba za Prešerna in Iv. Cankarja. Nočemo splavati v to vode. zato danes tudi mi s prepričanjem slavimo O. Župančiča. Župančičev dull se sicer tu in tam ne krije s tistimi duhovnimi temelji, na katerih gradimo mi narodno stavbo. Župančičeva pot je šla večkrat trdo mimo krščanstva; njegova struna je sicer v mladih letih ranila naše najgloblje prepričanje, toda od Črtomira, ki se je zaril v zemljo, in od Kvarnera vodijo mnoge tihe in samotne steze, ki s šlagerskim slovenskim svobodnjakarstvom nimajo stika.
Župančiča brezpogojno priznavamo kot največjega mojstra slovenskega jezika: on Je poleg Prešerna izoblikoval nekdanji "jezik kmetov in slu-žinčadi" do najvišje duhovne moči in oblikovne prožnosti, da v tem jeziku lahko merimo in s polno vrednostjo prelagamo tudi Shakespea^ejeva dela. Jezik, ki ga nam je izoblikoval Župančič, je posebno v sedanjih dneh dragocen poudarek Slovenstva. Seveda pri tej priliki ne smemo pozabiti na oni trpki čas, ko se je ta naš jezik moral upirati sistematičnemu pačenju, doslednjim in premišljenim1 poizkusom, da bi zabrisali njegov čisti značaj ; ne smemo pozabiti na čas, ko se beseda Slovenec in Slovenstvo v gotovih krogih ni zapisala. Še posebej bo treba spomniti na čas pred sedmimi leti, ko je 43 slovenskih kulturnih delavcev podpisalo izjavo, v kateri so povedali, da "v i-
menu mirnega medsebojnega delovanja in napredovanja, medsebojne bratske edinosti zagovarjajo takšno ustavo, ki daje državi potrebne moči na zunaj, a obenem možnost razvoja imanentnim silam posameznikov in gospodarsko-kul-turnih edinic na znotraj". Ob tej izjavi je O. Župančič molčal. Vemo. da zoper svojo slovensko dušo, in vemo, zakaj. Protislovenska politika pa je njegovo ime zlorabila v svo-io agitacijo, zraven pa smešila in blatila marsikakega izmed podpisanih. To ugotavljamo danes, ko jo lahko biti Slovenec, ne da bi bil kdo pri tem separatist in defetist. Razvoj je sicer šel svojo pot naprej, vendar pa je spomin na tisti čas šo skeleča rana.
Največji duhovi v narodu so njegovi suvereni, so možje vere v svoje poslanstvo in vere v narod, katerega glasniki moralo biti. Oton Župančič je bil mod vojno viden glasnik slovenskega trpljenja: v strnjeni vrsti in v nevarnih dneh jo nastopal za pravice in poveliča-nje Slovenstva in za uresničitev pravega svobodnega Jugo-slovanstva. Kdo je kriv, da danes ta jubilej radi dogodkov poslej ni brez grenkobe?
Xe odobravamo nobenega glasu, ki bi v teh dneh hotel na <"a ali oni način zmanjševati Župančičevo narodno in umetniško vrednost. Kar smo povedali. smo storili zato, da bo o raz nova n j e Ž u p ančič evega uibileja tudi pri nas brez vsako hlinjenosti; povedali smo. kar je v naših srcih. Kakor jo Goethe Čast in ponos vsem Nemcem, in kakor je Sienkio-vvicz oboževan od vseh Poljakov, tako vsi slavimo Župančiča velikega Slovenca.
In takrat je začutil tako neizmerno bolest, da se je prebudil in se ogledoval z osuplimi očmi okoli sebe, ali pa je prisluškoval vetru, kateri je žvižgal v kaminu, v stenah, na strehi z raznimi glasovi in se igral, skozi vse špranje kakor na orglah.
Toda prikazni so se vračale. Olenka in domovina sta se zlivali v njegovi domišljiji v eno in isto, katero je grabil Vreščovič, govoreč T "Prepozno, prepozno!"
Tako je bedel gospod Andrej vso noč. Ko se je zavedel, je mislil, da bo moral obležati, in je že hotel poklicati Soroko, da bi mu puščal kri. Toda vtem se je začelo svitati. Kmi-tic je skočil po konci in šel ven pred gostilno.
Jedva je prvi svit razganjal temo. Dan je napovedal lepo vreme. Oblaki so se sicer na zapadu zbirali v podolgovate skupine, toda vzhod je bil čist. Na polagoma bledečem nebu so migljale zvezde, ki jih niso zakrivale sparine. Kmitic je zbudil svoje ljudi, se praznično oblekel, ker je baš nastopila nedelja, in vsi so krenili dalje.
Po težko prečuti noči je bil Kmitic utrujen na duši in na telesu.
Niti to jesensko jutro, bledo, sveže, vlažno in vedro, ni mo^lo razpršiti otožnosti, ki je stiskala vitezovo srce. Nadeja je zgorela v njem do zadnjega in ugasnila kakor svetilj-ka, ki ji je zmanjkalo olja. Kaj mu prinese ta dan? Nič! Isto žalost, isto trpljenje, gotovo prej še doda novo breme njegovi duši, nego ga odvzame.
Jezdit je torej molče, uprši svoj pogled v neko točko, posebno se bleščečo na obzorju. Konji so prskali v lepem vremenu; ljudje so začeli prepevati z zaspanimi glasovi jutranjo pesem.
Medtem se je jasnilo čimdalje bolj, bledo nebo je postalo zeleno in zlato, a ona točka na obzorju se je začela bleščati, da je kar jemalo vid očem.
Ljudje so nehali prepevati in vsi so gledali v ono stran, naposled je rekel Soroka:
"Mar je to čudo, ali kaj? . . . Saj je tam vendar zahod, a zdi se, kakor bi solnce vzhajalo?"
In res, ona svetloba je kar rasla v očeh, iz točke je nastal obroček, iz obročka obroč — iz daljave se je zdelo, kakor bi bil kdo obesil nad zemljo ogromno zvezdo, sipajočo neizmerne bleske.
Kmitic in njegovi ljudje so začudeno gledali to svetlo drgetajočo prikazen in niso vedeli, kaj imajo pred seboj.
Vtem je dospel od Krušina kmet z vozom. Kmitic se je obrnil k njemu ter opazil, da drži v roki čapko in moli, gledaje v ono svetlobo.
"Kmet," ga je vprašal gospod Andrej, 'kaj se tam tako sveti?"
"Jasnogorska cerkev!" je odgovoril kmet.
"Slava presveti Devici!" je zakričal Kmitic in se odkril; za njim so storili isto njegovi ljudje.
Po tolikih dneh trpljenja, obupa in omahovanja je gospod Andrej naenkrat začutil, da se je zgodilo z njim nekaj čudovitega. Jedva sta zabrneli na njegovo uho besedi "jasnogorska cerkev", že £a je zapustila žalost, kakor bi jo bil vzel kdo z roko.
Viteza je prevzela neka neizrekljiva bolezen, polna spoštovanja, a obenem neznana velika, blaga radost. Od te cerkve, bleščeče se z višine v prvih solnčnih žarkih, se je odbijala nadeja, katere gospod Kmitic davno ni poznal, tolažba, katero je zaman iskal, ne-odoljiva sila, na katero se je hotel opreti. — Vanj je stopilo neko novo življenje in mu začelo krožiti po žilah obenem s krvjo. Oddahnil se je tako globoko kakor bolnik, budeč se iz vročice, iz nezavesti;
A cerkev se. je lesketala čimdalje bolj, kakor bi bila vsrkala vase vso solnčno svetlobo. Vsa krajina je ležala pred njenimi nogami, ona pa je gledala nanjo z višine, kakor bi hotela reči, da je njen stražnik in pokrovitelj.
Vtem se je oglasil zvon v tihem zraku.
"S konj!" je zaklical gospod Andrej.
Vsi so skočili s konj, pokleknili na cesti in začeli moliti litanije. Kmitic je molil naprej, vojaki so mu odgovarjali. Medtem so dospeli novi vozovi. Ko so kmetje videli ob cesti moleče ljudi, so se jim pridružili in bilo jih je čimdalje več.
Ko je bila naposled molitev končana, je vstal gospod Andrej, za njim tudi njegovi ljudje. Toda pot so nadaljevali peš, vodeč konje za uzdo in prepevaje: "Witajcie jasne podwoje."
Gospod Andrej je korakal tako čilo, kakor bi imel krila -na ramenih. Na cestnih ovinkih je cerkev izginjala in se zopet prikazovala. Kadar so jo zakrivali griči od megle, se je zdeio Kmiticu, kakor da je padla na svet te-
ma; ko pa se je zopet prikazala, takrat so zažarela vsa obličja.
Tako so šli dolgo. Cerkev, samostan in objemajoče zidovje, vse je postajalo izrazitejše, postajalo je vse sijajnejše, ogromnejše. Naposled so ugledali v daljavi tudi mesto, a pod goro cele vrste domov in koč, katere so se zdele spričo velikanske cerkve tako male kakor ptičja gnezda.
' Bila je nedelja. Ko se je torej solnce dvignilo že visoko na obzorje, je cesta oživela od vozov in pešcev, ki so hiteli k svetemu opravilu. Z visokih stolpov so začeli doneti zvonovi, večji in manjši, ter napolnjevali ozračje z veličastnim zvonjenjem. V tej prikazni in v teh glasovih je bila neka sila, neko neizmerno veličanstvoma obenem tudi mir. Ta kos zemlje pod nogami Jasne Gore ni bil nikakor podoben ostali pokrajini.
Truma ljudstva se je gnetla okoli cerkvenega obzidja. Pod goro je stalo na stotine voz, kočij; ljudska govorica se je mešala z rezgetanjem konj, privezanih na kolce. Dalje na desno ob glavni poti, vodeči na goro, si ugledal celo vrsto šatorov, kjer so se prodajali odpustki iz kovine in voska, sveče, podobe, škapulirji. Val ljudstva je plaval povsod svobodno.
Vrata so bila široko odprta; kdor je hotel, je šel notri, kdor je hotel, je šel ven. Na zidovih, pri topovih ni bilo niti enega vojaka — morda pa so zaupali tudi v pismo Karola Gustava, s katerim je zagotovil varnost.
An Orthophonic Victrola brings you the best in reproduced music of cvc;ry kind—for a very moderate sum. Especially when you consider that one of these splendid instruments will give you years of constant £.r.d satisfactory entertainment.
Pay us a visit at your earliest opportunity. Have us play you the latest Victor Records, and ask about our convenient payment plan. Come in—today!
Od vrat trdnjave so se plazili na kolenih proti cerkvi kmetje in šlahta, meščani iz raznih krajev, ljudje vsake starosti, obojega spola in vseh stanov ter prepevali pobožne pesmi. Ta reka je plavala zelo počasi in njen tok se je ustavljal vsak hip, ko je postala gneča pretesna. Prapori so plapolali nad njimi liki mavrica. Včasih so pesmi umolknile in trume so začele moliti litanije. in takrat se je grom besed razlegal iz enega konca v drugi Med pesmijo in pesmijo, med litanijami in litanijami so trume molčale in se tolkle s čelom ob zemljo ali se metale ob tla; slišali so se le proseči in presunljivi glasovi beračev, ki so. sedeč ob obeh bregovih ljudske reke, kazali javno svoje pohabljene ude. Njihovo vpitje se je mešalo z žvenketom drobiža, ki so ga metali v kositraste in lesene sklede. In zopet se je reka glav pomikala dalje in zopet so brnele pesmi.
Čimbolj se je bližal val cerkvenim vratom, tembolj je naraščal ogenj in se izpreminjal v navdušenje. Videl si proti nebu dvignjene roke, navdušene oči. obraze, blede od ganu-tja ali razžarjene od molitve.
Razlike med stanovi so izginile: Kmečke suknje so se pomešale s kontuši, vojaški o-vratniki z žoltimi suknjami meščanov.
Pri cerkvenih vratih se je gneča še povečala. Človeška telesa niso tvorila več reke, temveč tako trden most, da si lahko hodil po. glavah, ramah, ne dotaknivši se z nogo tal. Prsim je zmanjkalo sape, telesom prostora, le duh jih je oživljal in jim dajal železno odpornost. Vsak je molil, nihče ni mislil na kaj drugega, vsak je nosil na sebi gnečo in težo vse te množice, a nihče ni klonil in, gnan od tisočev, je čutil v sebi silo za tisoče in s to silo se je rinil naprej, zatopljen v molitev, o-pojen, navdahnjen.	✓ '
Kmitic, ki se je plazil s svojimi ljudmi v prvih vrstah, je dospel s prvimi vred v cerkev7 ; potem ga je val odnesel v Čudovito kapelico, kjer so se trume vrgle na obraz, pla-kale, se dotikale z rokami tal in jih poljubo-vale" z vzhičenjem. Tako je ravnal tudi gospod Andrej; ko pa se je naposled osmelil dvigniti glavo, ga je občutek razkošja, sreče in obenem smrtnega strahu skoraj spravil ob zavest.
V kapelici je vladal rdečkast mrak, katerega niso mogle popolnoma razpršiti plameni sveč, gorečih pred oltarjem. Barvasta svetloba je padala tudi skozi šipe in ves ta rdeči, vijoličasti, zlati, ognjeni blesk je drgetal na stenah, se plazil po kipih, krivinah, prodiral v temne globine ter odkrival nekake nejasne predmete, ki so bili kakor pogreznjeni v sen. Tajinstveno brlenje se je razširjalo in se vezalo s mrakom tako neznatno, da je izginila vsa razlika med svetlobo in temo. Sveče na oltarju so imele zlato zarjo. Dimi iz kadilnic so tvorili škrlatasto meglo; beli ornat redovnika, ki je opravljal sveto daritev, se je svetil v mavričnih barvah. Vse je bilo tu Ie napol vidno, napol zakrito, nadzemeljsko: bledk nadzemeljski, mrak nadzemeljski — vse tajinstveno, svečanostno, blagoslovljeno, napolnjeno z molitvijo, oboževanjem, svetostjo. . .
OKRAJNA BOLNIŠNICA V CHICAGI NAJVEČJA NA SVETU.
Chicago, 111. — Cook County bolnišnica bo kmalu največja na svetu, v kateri bo prostora za 3,200 postelj. Vsakemu oddelku bodo dodali še nekaj postelj, ker paeijentov je vedno več. da so bo lahko vsakemu postreglo.
NAJSTAREJSI ITALIJANSKI DUHOVNIK UMRL.
V Turinu je umrl najstarejši duhovnik v Italiji in najbrže tudi najstarejši na svetu sploh, don Oreste Perogalli. Bil je do zadnjega čil in zdrav ter mla-deniško živahen. Samo noge so mu odpovedale in je zadnja štiri leta življenja preživel v naslanjaču. Preživel je 6 papežev in 5 kraljev ter doživel vse vojske od 1848—1918. Spominja se dobro Cavourja in Silvi-ja Pellica. Perogalli je bil izvršen latinecjn je zlagal lepe pesmi. 50 let je poučeval v tu-rinskih gimnazijah latinščino in grščino.
— Chicago, III. — 24. marca bodo imeli letalci v Stevens hotelu plesno veselico, na katero vabijo tudi Lindyja. Če bo vabilo sprejel, še ni znano.
Stran g
AMERIKANSKI SLOVENEC
PLOŠČE
<	NAJNOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE.
5 79483	Nagajivka Mazurka — Coklarji, Šmarjanka, slov. godba .75
? 79484	Vesela Gorenjka — Korajia velja, polka. slov. godba.........75
5 80059	Napitnica — Srbska himna, moško petje ...............................75
£ 80061	Malo kolo — Veliko kolo, tamburica ....................................75
j>	80082	Ženina volja — Zaljubljeni Ciro, hrvatska scena in petje .75
;	80085	Duna Csardas — Drava Csardas. tamburica ........................75
S	80106	Don-Bon, valček — Boom-sti-dri. polka, orkester	75
t	80183	Nova stara pesem—Oj, ta zakonski stan, slov. scena s pet. .75
?	80184	Radi kotla v keho — Ravbar na gauge, smešna srena s pet. .75
GODBA.
?	68674	Lizi, polka — Sladke rožice, valček; ban da, 12 in...........$1.25
5	68716	Dve srci, polka — Nočni jastreb, valček; banda. 12 in____1.25
2	72321	Štajerska (štajeriš) — Pomladanski dan, polka.................75
p	73119	Dunavski valovi — Ljubavna sreča, harmonika duet.............75
5	73957	Vaška kr£ma, polka — Lovec, valček; orkester. 10 in-------- .75
P	73976	Barbara, polka — Milijonarska polka; banda. 10 in..............75
5	77119	Ljubim te, valček; kvartet — Bleščeče oči, polka; banda .75
?	77165	Za domovino in brate, marš — Adelajda, polka; banda— .75
£	77166	Uboga dekKca, marš — Dunajski dečko, marš; banda .75
77336	Zakaj premišljaš, polka — Rajža v tujino, polka; banda .75
p	77423	Na poskok, harmonika.— Gorenjski valček, harmonika.....75
^	77491	Razpoloženje, valček — Marička, valček; banda.............. .75
5	77492	O Izabela, valček — Strelčeva ljubica, šotiš; kvartet...... .75
^	77557	Kavalerijski marš — Tirolski marš; banda...........................75
?	77558	Sladka Marička; valček — V krasni dolini, polka; banda .75
j>	77600	Perzijski marš — Egiptovski marš; banda............................75
?	/7601	Izgubljene pete, polka — Kmetska žetev, orkester...........75
S	77635	Kmečka polka — Brez nade, polka; vaška godba.............75
?	77810	Na varšavskem trgu — Poljska kri, mazurka; orkester .75
5	77811	Pesem smeha — Poljub, valček......--....................................75
5	77911	Slovanski ples — Čukarijski ples; tambur. orkester_______ .75
>	77915	Na poskok, polka — Taniska, valček; instrum. tercet______ .75
l	77916	Urno skakaj, valček — Ljubimsko veselje, šotiš; harm. .75
>	78088	Bavarski šotiš — Dunajska gizdalinka; kvartet................. .75
5	78142	Čebelica, polka — Marica, polka; klarinet in harmonika .75
>	78177	Posavski valček — V Cleveland sem doma, polka; harm. .75 ]	78179—.Micino kolo — Poskočnica; tamburaški orkester___.75
>	78198	Sladke vijolice, valček — Poročna polka; kvartet.................75
>	78490	Ach, du Heber Augustin, valček — Snicel, polka; orkester .75 '	78406	Vojaški nabor, polka Poročni valček; harmonika.................75
>	78532	Krasota gora, valček — Pavlina, mazurk^; kvartet.............75
I	78576	Na otoku, polka — V zelenem vrtu, valček, orkester.........75
>	Drugi izbrani komadi za tiste, ki posebno ljubijo fino godbo.
I	19758	Kresnica — Nola, orkester .......................................................75
>	19776	Odesa, polka mazurka — Polianka, ruska balalajka.............75
,	19869	Večerno žvrgolenje — Žvižgalec in njegov pes, žvižganje .75
>	19892	Divji rožici — Poetični spomini, violina ................................75
)	19894	Vse mine, valček — Poslušaj ptičke, žvižganje z okrestrom .75
[	20011	Hofmanove pripovedke — Cavalleria Rusticana, orkester .75
>	20026	Gozdni odmevi — Večerni zvoki, violina, flavta, harfa.....75
I	20027	Koahal March — Honolulu March, havajske kitare.............75
1	20028	Hilo-Hawaiian March — Wailana, havajske kitare.............75
[	20051	Skloni glavo k roži — Zakaj spomini, tenor, čelo, piano.....75
'	20104	Odkrito priznanje — Podoknica, violoncello ...........................75
!	20172	La Paloma, Fox trot — O sole mio, valček, orkester.........75
;	20201	Prikazni v sanjah—Sen ljubezni, viol.,flavta, harfa, zvončki .75
20248	O solnce moje — Adijo, Neapol, violina, flavta, harfa.........75
20264	Poljski škrjanček — Zvezdice, okna nebes, orgle.................75
20265	Barcelona — Hello, Aloha, ogrle.................................................75
20266	Čolnar na Volgi—V malem špan. mestecu, ork. s petjem .75
20271	Bela hišica — Ljubim te, dragi,, petje, piano, orkester.........75
?Q27&	Odkrito priznanje—Najslajša pripoved., viol, flavta, harfa .75
20311	Zvonovi svobode — Sigamore, marš, banda.............................75
20380	Mary Lou — Vem, kar ti veš, moški zbor s klavirjem.........75
20382	Žvrgolenje — Nola, žvižganje z orkestrom ......................... .75
20458	V španskem mestecu—Pogled z viška, žvižg., orgle, kitara ,75
78326	Normandijski zvonovi — Zaljubljenca, instrument, kvartet .75
78598	Dva žvižgalca — Alpski ples, citre in kitara......................... .75
78750	Mala Anica — Pastirjeva pesem, jodlanje s harmoniko.........75
78751	Petje na gondoli — Gorske vile, instrument, trio.................75
78^3 Prater Potpouri — Dunajski gozdni* ptički, instr. trio..........75
V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer:
Zavojček jeklenih iglic (100 komadov) __________________________________________I0c
Škatljica "tungs-tone" iglic (8 komadov, vsaka iglica igra 100—
300 plošč) .................................................................................25c
«
Vainft! ^ vsakim naročilom pošljite potrebno ▼ aZOU. — »voto. Pri naročilu od 5 plošč ali več, plačamo poštnino mi. Ako je pa naročilo manj, kakor 5 plošč, potem pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino.
Knjigarna Amer. Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, ,	CHICAGO, ILL.
JjK ■Victor Records j
^i^pp - ▼ victor talking machine company, camden, n.j. j
XII.
POTOP
HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole.
SBaUesJJ Love S^h It
Proti želodčnim nered nostim ni boljšega zdravila za otroke.
mmuwinmows Sybpp