ELNSI NASA SMUČINA GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM LETNIK 12 ŠTEVILKA 12 15. DECEMBER 1973 Obisk delegacije LR Kitajske Gostje, ki so bili oblečeni v originalna kitajska oblačila, so zelo pozorno poslušali podatke o kolektivu, zlasti še dejstvo, da naša tovarna izvira iz NOB in da se je v zadnjem desetletju povzpela med največje proizvajalce športnih artiklov v Evropi in na svetu. V razgovorih smo obravnavali tudi poslovne in morebitne neposredne ekonomske stike na področju športa, za kar sta zainteresirani obe strani. Po izjavi vodje delegacije je možnosti vsekakor dovolj. Po povratku domov bodo kitajski predstavniki obvestili o svojih razgovorih tudi ostale merodajne faktorje. Vodji delegacije smo podarili par smuči in palic. Za darilo se je zahvalil z besedami: »Ta par vaših smuči bomo podarili najboljšemu kitajskemu smučarju, da ga bo preskusil. Hvala za dragoceno darilo.« Člane delegacije smo povabili na ogled tovarne. Gostje so se zelo zanimali za izdelavo posameznih artiklov. Svoje zadovoljstvo so izražali tudi s tem, da so nasmejani kdaj pa kdaj kakemu delavcu ali delavki pripeli na prsi njihovo športno značko. Obisk je potekal v obojestransko zadovoljstvo in je velikega pomena tudi za bodoči razvoj poslovnih stikov. Upamo, da bomo v bližnji prihodnosti lahko navezali poslovne stike tudi z LR Kitajsko. 14. novembra 1973 nas je pod vodstvom namestnika predsednika komiteja za telesno kulturo in šport LR Kitajske Ju-Pu-Hsueha, obiskala delegacija Državnega komiteja za telesno kulturo LR Kitajske. Naš direktor je v kratki dobrodošlici čestital gostom k velikim uspehom LR Kitajske na področju telesne kulture in športa in jim nato na kratko predstavil dejavnost in pomen naše tovarne pri proizvodnji športnih artiklov. IMUMP t&to m in dobre smuke Sprejem delegacije LR Kitajske, pred upravnim poslopjem ■:: Nekaj posnetkov iz obiska delegacije LR Kitajske Kako pozorno so si kitajski strokovnjaki ogledovali proizvodni postopek tričetrtletje ših izdetikih razmeroma visoka, smo z deviznimi spremembami več izgubili kot pridobili. Negativni vplivi pa so še tolilko večji, ker je vrednost italijasnke lire in ameriškega dolarja do drugih vailut .padala, na Italijo in ZDA pa odpade prcejšen del našega izvoza. — Kljub zamrznitvi cen pa cene proizvodnih materiaJov in uslog stailino naraščajo. iPoleg porasta cen domačih materialov tudi cene iz uvoza niso več stabilne. Tudi iz inozemstva najavljajo podražitve, kar je posebno občutno pri materialih za obrat plastike. — Zaradi podražitve domačih in uvoznih materialov ter uslug bi praviloma morali povečati cene naših izdelkov. Vendar pa so cene naših izdelkov trdno zamrznjene in jih ni mogoče tako enostavno spremeniti. Vrsto izdelikov zato že prodajamo z izgubo ali pa je dosežena razlika le minimalna. V primerjavi z letom 1972 smo v letu 1973 dosegli v prvih devetih mesecih sledeče rezultate, izražene v indetksih: celotni dohodek 100,9 porabljena sredstva 91,4 dohodek 121,0 zakonske in pogodbene obveznosti 153,0 ' ostanek dohodlka 10,8 dosežena proizvodnja 78,6 skupna dosežena prodaja 100,9 dosežena prodaja v izvoz 104,1 dosežena prodaja doma 98,0 Lipnik Jože Obračun za Ko gledamo tričetrtletni obračun, so odpreme za izvoz še v polnem teku, za domači trg pa se prodajna sezona šefe začenja. Čeprav je pred nami samo še četrtina leta, pa bo realizacija približno še tolikšna ikot v prvem tričetrtletju. Za naše podjetje je takšno gibanje realizacije že stailnj vsalkoletni pojav in ravno tako sezonsko gibanje realizaoije povzroča tudi razne probleme. Naj naštejemo le najpomembnejše: — Zaloge gotovih izdelkov, ki so poprečno višje kot v podjetjih, ki nimajo sezonske prodaje. Višje zaloge pa povzročajo višje stroške za obresti na kredite in zavarovalne premije, pa tudi razpoložljivi skladiščni prostor mora biti večji. To pa zopet povzroča višje stroške zaradi večje amortizacije in drugih stroškov skladiščenja. Višje zaloge pa ne povzročajo samo višjih stroškov, temveč predstavljajo osnovni problem večja vezava obratnih sredstev. Obratnih sredstev ni možno dobiti v neomejenih zneskih kljub razmeroma visoki obrestni meri. Narodna banka je ravno v letošnjem letu začela v okviru stabilizacijskega programa izvajati ostre restriktnivne ukrepe za kredite za obratna sredstva. To nam je povzročilo v poslovanju dosti težav in to kljub izrednemu razumevanju, ki ga je imela do našega podjetja naša področna banka. 2e v začetku (letošnjega leta smo napovedali, da bo leto 1973 leto težav zaradi predvidenih negativnih vplivov. Predvidevanja so se na žalost več (kot uresničila. — Žc tretja zima z malo ali nič snega v Evropi je povzročila, da so kupci v inozemstvu zmanjšali naročila ali pa vsaj zelo ofldevali z dokončnim naročilom oz. specifikacijo. Start v proizvodnji v začetku leta je bil zato zelo zadržan, kar se pozneje zaradi manjkajoče delovne site ni več dalo nadoknaditi. Proizvodnja zato ni dosegla predvidene višine. Zaradi vpliva fiksnih režijskih stroškov pa je dosežena manjša proizvodnja dražja kot je bila sdcer. — Valutne spremembe v svetu so ravno talko zelo negativno vplivale na naše poslovanje. Do revailvacije tujih valut je prišlo ravno v državah, od koder največ uvažamo (npr. ZR Nemčija, Švica, Avstrija). Ker je udeležba uvoznih materialov v na- Anekdota Naš veteran v smučarskih skokih in prvi direktor Elana Rudi FINŽGAR je telet da bi tudi njegovi sinovi postali smučarski skakalci. Ko jih je neko poletje treniral, je moral vsak izmed njih opraviti nekaj »suhih« skokov s kozolca, vsakič za prečko više. Rudi je bodril svoje junake (v kraparskem dialektu): »Na trebuh se vrzi, trebuha še nihče ni zlomili« Gen. direktor dipl. ing. Jože Osterman izroča vodji delegacije Ju-Pu-Hsuehu par smuči Tudi gostje so se oddolžili z dragocenim darilom Izdajanje glasila uskladiti z zakonom V februaruj letos je bil sprejet nov zakon o javnem obveščanju. Zakon prinaša nekaj novosti predvsem v določbah, ki zagotavljajo vpliv širše družbene skupnosti na sredstva javnega obveščanja. Kljub nekoliko specifičnem položaju glasil delovnih organizacij morajo tudi lete upoštevati te spremembe. Z novim zakonom o javnem obveščanju je treba uskladiti ustanovi-toljska razmerja med ustanovitelji — organizacijami združenega dela ali temeljnimi organizacijami združenega dala ter njihovimi glasili. Pri tem bi vas radi opozorili na nekatere najpomembnejša vprašanja iz zaikona o javnem obveščanju: Vsako glasilo, časopis ali drugo sredstvo javnega obveščanja mora imeti po zakonu temeljno vsebinsko zasnovo. Temeljna vsebinsika zasnova vsebuje osnove koncepta in uredniške poLitilke glasila ter temeljna politična izhodišča, ki so vodilo uredništva pri obveščanju delovnih ljudi. Najširši okvir javnega obveščanja v naši družbi je samoupravna socialistična ureditev Jugoslavije. Temeljno vsebinsko zasnovo izoblikuje uredništvo glasila skupaj s predstavniki ustanovitelja (organi-nizacije združenega dela, oziroma delavskega sveta), sprejema pa jo naj višji samoupravni organ v organizaciji združenega dela. Po zakonu je treba o temeljni vsebinski zasnovi organizirati razpravo z vsemi zainteresiranimi tudi v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva. Pri glasilih delovnih organizacij je takšno razpravo možno organizirati v okviru Socialistične zveze alli v okviru Zveze sindikatov. Razprava je pomembna zlasti takrat, kadar so glasila delovnih skupnosti hkrati tudi že lekolno sredstvo javnega obveščanja (za krajevno skupnost, občino ali regijo). Vendar pa je tudi pri internih glasilih takšna razprava o temeljni vsebinski zasnovi koristna. Tudi glasila delovnih skupnosti morajo imeti svoj družbeni organ upravljanja. Ta naj bi zagotavljal vpliv tako imenovane širše družbene skupnosti na delovanje glasila. Sestavljen iz delegacije širše družbene Skupnosti (predstavnika sindikata, Zveze komunistov, Zveze mladine, predstavnika (poslovnega združenja itn.) ter iz delegatov uredniškega odbora in sodelavcev glasila. Družbeni organ upravljanja in uredništvo torej ne moreta biti ista. Družbeni organ upravljanja dima pravice in dolžnosti v zvezi s splošno politiko glasila, igra vlogo kontrole in slkrbi za realizacijo temeljne vsebinske zasnove (29. člen zakona o javnem obveščanju), medtem ko uredništvo aili redakcija konkretno oblikuje vsebino glasila. Spremembe kategorizacije delovnih mest Delavski svet je na svoji 12. in 13. seji 5. in 12. julija 1973 sprejel naslednje spremembe kategorizacije delovnih mest in kategorije novih delovnih mest: Tek, št. Sekt. Kvalifi- kacija Naziv delovnega mesta Kateg. 1. TS KV Kovač KO X. 2. TS KV Skupinovodja montaže KO X. 3. TS KV Monter telovadnic KO IX. 4. TS KV Varilec KO (Spremenjen naziv iz elektro in avtogeni varilec) VIII. 5. TS PK Priučeni ročni delavec I OS VII. 6. TS PK Pomožni obdelovalec površin IV. Nova delovna mesta Samostojni referent za nabavo lesa in lesnih predmetov dela XIII. 7. NS VS Predstavnik za Slovenijo XIII. 8. PS VS Servisni delavec VII. 9. PS PK Priučeni delavec OS naziv delovnega mesta: VI. 10. TS PK Samostojni referent za nabavo lesa in lesnih predmetov dela sc spremeni v naziv: 11. NS SS Referent za nabavo lesa in lesnih predmetov dela XII. Delavski svet je na svoji 13. seji 12. julija 1973 sprejel dopolnilo 9. člena pravilnika o sistemizaciji delovnih mest. Dosedanji 3. odstavek postane 4., vnesli pa smo novi 3. odstavek: a) ikot dokončana šolska obveznost velja dokončana šolska obveznost, ko je bil delavec šoloobvezen; b) kot poklicna šoila velja tista šola, ki po obveznem šolanju traja še dve ali tri leta in se konča z zaključnim izpitom; c) kot srednja šola velja tista, ki po končani šolski obveznosti traja še 3 leta ali več in se konča z zaključnim izpitom. Sem sipadata tudi delo-vodslka in (komercialna šola. Predpogoj za obiskovanje teh dveh šol pa sta dosežena kvalifikacija in zaključni izpit; d) kot višja šola velja tista, ki po srednji šoli traja še dve leti in se konča z ustrezno diplomo. Absolventski staž na visoki šoli je interno priznan kot višja šola; e) Ikot visolka šola velja tista, ki traja najmanj štiri leta in se konča z ustrezno diplomo; f) magisterij on doktorat sta znanstveni stopnji, ki ju je mogoče doseči s podiplomskim študijem na visoki šoji. Po zakonu o javnem obveščanju je treba sestaiv delegacije širše družbene skupnosti — ne poimenski, temveč katere organizacije in organi imenujejo srvoje delegate —■ uskladiti z vsemi zainteresiranimi v okviru Socialistične ziveze oziroma Zveze sndiikatov. Na ta način zakon zagotavlja Ustrezen sestav družbenih organov, ki bodo resnično vplivali kot širša družbena skupnost na uredniško politiko glasila. Glavnega in odgovornega urednika imenuje ustanovitelj (najviš(ji samoupravni organ organizacije združenega dela oz. temeljne organizacije združenega dela). Glasila delovnih skupnosti morajo uskladiti z določbami novega zakona tudi svoje poslovnike oziroma svoja pravila o delovanju uredništva ali redakcije. Novo ustanovljena glasila delovnih skupnosti morajo izpolniti seveda še druge pogoje, ki jih zahteva zakon: prijava, sklop o ustanovitvi, navedba odgovornega urednika itn. Iste pogoje morajo izpolniti tudi tista glasila, ki sicer že izhajajo, niso pa prijavljena oziroma niso ustanovljena na način, ki ga predpisuje zakon. Zakon v javnem obveščanju določa tudi roke, v katerih morajo glasila in druga sredstva javnega obveščanja urediti svoje ustanoviteljske odnose. Rolk za to je februar 1974. 0 delegatskem sistemu in delegatskih razmerjih Delegatski sistem tvori jedro novih ustavnih sprememb, ker si z njim delavski razred in drugi delovni ljudje znova prilaščajo odtujeno oblast. Zato ni naključje, da spremljajo razprave o delegatskem sistemu ne le pomisleki in vprašanja, ki so plod nepoučenosti in dvoma v to novost, temveč jo spremljajo tudi pripombe, porojene iz odpora zaradi izgubljene pravice o odločanju. Pojavljajo se namreč pripombe, da bo delegatski sistem drag, zamotan in neučinkovit. Takih pripomb ni mogoče vedno razumeti kot dobronamerne. Pesimisti namreč premalo razmišljajo, kako ustvariti čim uspešnejši delegatski sistem. Isti ne dovoljujejo vodilnim delavcem kandidirati za delegate, čeprav je zinano, da je to doslej že veljalo za direktorje pri volitvah v delavsik svet in za sodnike kot državne uradnike. V razpravi se je pojavilo tudi vprašanje, kako delegatski sistem čim .bolj učinkovito uresničiti v praksi. Ali naj temeljne samoupravne skupnosti posebej volijo delegate v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in ali ne bi kazalo iz ene in iste delegacije pošiljati v obe skupnosti. To bi omogočalo koordinacijo med delegacijami predvsem za delovanje v številnih samoupravnih interesnih skupnostih, ki se bodo razvile. Predlagali so, naj bi družbenopolitične skupnosti ne imele več zborov delovnih skupnosti pač pa enoten zbor združenega dela. Izrazili pa so tudi pomislek, češ da bo težko uskladiti mandatne dobe delegatov, ker se različne skupščine ne bodo sočasno oblikovale. Zastavili so tudi vprašanje, ali ni mogoče ali celo smotrno, da bi delegate za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in za delavske svete v organizacijah združenega dela volili delavski sveti temeljnih organizacij zdruežnega dela. S tem bi bilo laže usklajevati mandatne dobe za posamezne delegacije. Vsekakor bi kazalo mandatno dobo izenačiti in s tem omogočiti lažjo in sočasno neposredno izvolitev. Predvideti je treba tudi možnost za samoupravno združevanje delegacij v več TOZD, ker vsaka TOZD ne bo vedno mogla imeti svojega delegata v skupščinah ma raznih nivojih. Udeleženci so tudi vpraševali, ali naj bo delegat stalen ali občasen. Možne morajo biti različne rešitve. Nejasen pa ostaja položaj tistih delegatov, ki bodo izbrani za predsedniške dolžnosti v skupščini zaradi posebnih dolžnosti, iki lahko bistve. no ovirajo njihove dolžnosti do volivcev. Nejasno je tudi načelo, kako opredeliti kriterij za delegate v krajevni skupnosti: ali po številu prebivalstva ali po številu delavcev na tem področju in kakšno naj bo to razmerje. (Povzetek Iz »Informacij« sindikata) 10 let v podjetju Tudi letos smo nagradili jubilante s kristalnimi vazami 1. Arih Anica 33. Murnik Jože 2. Avsenek Anica 34. Novtkovič Slobodan 3. Avsenek Janez 35. Palhartinger Mirko 4. Bajič Veljko 36. Paloivšnik Mila 5. Berce dipl. oec. Majda 37. Pantič Milenko 6. Berlogar Jožica 38. Peterman Pavel 7. Bešter Marija 39. Petriček dipl. ing. Peter 8. Bijol Stanislav 40. Pirnat Ana 9. Bizjak Ljudmila 41. Podlipnik Slavica 10. Blažič Valentin 42. Posavc Marija 11. Brcar Ivanka 43. Potočnik Pavel — ključav. 12. Cemažar Marija 44. Prestrl Marija 13. Dežman Milka 45. Resman Erna 14. Dijak Alojz 46. Resman Milena-Volk 15. Dolar Filip 47. Resman Olga 16. Pesjak Zdenka 48. Robič Helena 17. Gašperin Antonija 49. Robič Terezija 18. Grčar Helena 50. Sodja Alojz 19. Gregorič Verena 51. Strgar Frančiška 20. Hirci Marija 52. Stunlkovič Franjo 21. Hribar Janez — mizar 53. Sudič Anton 22. Jagodic Ljudmila 54. Stnikovec Jožica 23. Justin Franc 55. Šlibar Slavko 24. Kocjančič Marica 56. Tavčar Janez 25. Kolman Marta 57. Trlej Jože 26. Lavrič Ivanka 58. Urh Sonja 27. Legat Anica 59. Vavpotič Marjeta 28. Leskovec Rajko 60. Vuzem Zvonimir 29. Mandeljc Nada 61. Peterman Janez 30. Marinšek dipl. ing. Bojan 62. Polončič Vincencij 31. Marolt Jože 32. Mežnarc Marija Čestitamo! Ustanovljena je temeljna telesnokulturna skupnost (TTKS) Radovljica Živimo v času, iko se uveljavljajo novi odnosi v naši socialistični družbi. Z uresničevanjem načel pri upravljanju z ustvarjenimi sredstvi dejansko omogočamo neposrednemu ustvarjalcu, da vodi in sooblikuje družbeno razvojno politiko v slkiadu s svojimi željami in potrebami. Tudi na področju telesne ikul-ture aktivno delujemo za uveljavitev novih odnosov. Telesni kulturi smo v preteklosti pas večali i premalo pozornosti1, njen družbeni pomen so podcenjevali, odnos družbeno političnih falktorjev do nje je bil mače-hovslki. Posledice takega stanja so se negativno odražale v razvoju telesne kulture, kj je močno zaostajala za splošnim družbenim razvojem. Sele s pismom tovariša Tita in Izvršnega biroja je telesna .kultura v naš; družbi dobila pomembnejšo vlogo in doživela družbeno politično reafirmacijo. Letos poleti je slkupščina SRS sprejela zaikon o telesnokulturnih skupnostih SRS ter s tem dala pdbu-do in obveznost za ustanavljanje TTKS. Formalno je dolo za formiranje TTKS poteklo z ustanovitvijo iniciativnega odbora, (ki ga je imenovala občinska skupščina. Dejansko pa smo se na ustanavljanje TTKS pripravljali v krogih telesnokulturnih delavcev že od lanslkega poletja, ko smo obravnavali osnutek zakona javno. Ker je zalkonodajalec želel uskladiti zaikon z zahtevami nove ustave, je do sprejetja zakona prišlo sorazmerno pozno. Iniciativni odbor je opravili veliko pripravljenega dela za ustanovitev TTKS. — Pripravil je osnutek statuta — poslovnik dela skupščine — izhodišča programa za leto 1974 — izdelal je sistem volitev delegatov — evidentiral je ikadre za organe Skupnosti. Iniciativni odbor je bil pri svojem delu deležen podpore družbeno političnih organizacij občine in pomoči 10 za RTKS, tako da smo lahko že 15. 11. ustanovili našo TTKS. Skupščino b; lahko sklicali že prej, vendar smo želeli biti dobro pripravljeni. Ustanovitev TTKS je najpomembnejši dogodek za telesno 'kuilturo naše občine. Ob pripravah na ustanovitev slkupnosti smo zbrali podatke o članstvu v posameznih temeljnih telesnokulturnih organizacijah (TTKO). Ugotovili smo, da bo TTKS dejansko združeval interese 10.000 občanov. Sele v številkah se torej v celoti kaže moč naše skupnosti. Glavna naloga TTKS je približati telesno kulturo delovnemu človeku, proizvajalcu in ustvarjalcu sredstev ter mu omogočiti, da bo sooblikoval politiko skupnosti. Pri tem bo treba ikar v največji meri upoštevati njegove želje in potrebe. TTKS je samoupravna slkupnost delovnih ljudi in občanov, Vključenih v itelesnokulturne organizacije, OZD ter občanov iz KS. Skupnost ima skupščino in izvršni odbor. Skupščino sestavljajo delegati iz OZD, KS in osnovnih telesnokulturnih organizacij. Skupščina naše TTKS ima 46 delegatov, od katerih je 18 predstavnikov OZD, 18 iz KS in 18 iz osnovnih telesnokulturnih organizacij. Izvršni odbor je sestavljen iz 12 članov, od katerih smo kar štirje iz Elana. Izhodišča programa za leto 1974, katerega smo potrdili na skupščini poudarja množičnost in usposabljanje in aktiviranje kadra za strokovno delo v telesnokulturnih organizacijah. Veliko smo razpravljali o financiranju telesnokulturne Skupnosti. Zakon predvideva tri oblike, ki naj bi temeljile na samoupravnem sporazumu. iPirva možnost je iz osebnih dohodkov, druga iz dohodka OZD, tretja pa delno iz dohodka, delno iz osebnih dohodkov. Predpogoj za uresničitev take oblike financiranja je vsekalkor zmanjšanje proračunske obremenitve OZD. Seveda moramo v sistem financiranja zajeti poleg OZD tudi kmetovalce, obrtni-Ike in občane svobodnih po/klicev. Tako zbrana sredstva bi uporabili za izvedbo programa, objekte posebnega pomena pa bi financirali iz sredstev, zbranih na drug načiln. Z dograditvijo telovadnic ob novih šolah se strinjajo vsi delegati. Izglasovali smo sklep, s katerim TTKS podpira predvidene akcije za zbiranje sredstev v ta namen. Dograditev teh objektov bi bila izrednega pomena za telesnokulturno aktivnost v naši občini. * Od toga ne bi imela koristi samo mladina, ampak tudi številni občani, ,katerim bi1 bili til objekti na razpolago za njihovo rekreativno dejavnost. Organi skupnosti morajo voditi in izoblikovati politiko telesne kul-ture v našj občimi, deliti finančna sredstva, voditi kadrovsko politiko, sodelovati s TTKS drugih občin ter preko svojega delegata neposredno in posredno vplivati na delo republiške skupnosti din na zvezno politiko telesne kulture. Skupnost združuje Osnovne organizacije s področja strelstva, lovstva, ribištva, taborniško, letalsko, AMD in planinsko organizacijo, šolska in ostala športna društva. V naslednjem letu čakajo skupnost, poleg že naštetih splošnih še prav specifične, izredno težke in odgovorne naloge. Sedanji sistem delegatov bo treba razviti v sistem, ki bo v celoti upošteval delegatske odnose, kot jih predvideva nova ustava. Doslej se taka praksa še ni uveljavila. Sklepanje samoupravnih sporazumov za financiranje bo tudi ena od težjih nalog, ki jo bomo uspešno realizirali le s sodelovanjem vseh družbeno političnih dejavnikov. Vsi, sedanji alkti in določila slkupnosti so začasnega značaja in jih bomo morali drug0 leto uskladiti z novo ustavo, ki jo bomo sprejeli. Kot delavcem tovarne športnega orodja nam morajo biti ti novi to- Društvo inženirjev in tehnikov je eno tistih stanovskih združenj, katerega glavna naloga je širiti obzorje svojih članov, reševati skupno problematiko s strokovnega področja, izoblikovati svoje člane v ljudi, ki se aktivno vključujejo v sodobne razvojne družbene procese. Na gorenjskem področju deluje DIT gozdarsko-lesne stroke že več let. Dejstvo je, da je društvo imelo svoje svetle in temne čase. Ne bomo govorili o uspehih in aktivnem delu iz preteklosti. Spregovoriti moramo o sedanjih dogodkih, iki obetajo boljše čase našem DIT-u. 20. 11. 1973 smo se zbrali na občinskem zboru na Bledu. Staro društvo, v katerem smo bili združenj z gozdarji, smo razpustili in ustanovili nov DIT lesarstva. Gdzdarji so svoj DIT ustanovili že pred nami. V novem DIT-u bodo lahko člani vsi inženirji in tehniki, zaposleni v lesni industriji in ne samo inženirji in tehnilki, ki so pridobili izobrazbo s področja lesarstva. Ker sta LIP in ELAN na tem področju glavna dejavnika v naši regiji, je povsem razumljivo, da bo old naše skupne aktivnosti odvisen tudi uspeh bodočega dela DIT-a. Vsi udeleženci občnega zbora smo čutili potrebo po aJktivnem društvu, ki bi imelo zanimiv delovni program in sposobno vodstvo, Iki bi ta program lahko tudi realiziralo. Vsled tega smo skrbno izbral; vodstvo novega DIT-a in izvolil^v izvršni odbor sposobne in dela voljne ljudi. Iz ELAN-a sta to tov. Pintar Alojz, ki je bil izvoljen za predsednika ter tov. Marička Hrovat kot tajnica odbora. LIP ima v odboru tri predstavnike. Izvolili smo tudi nadzorni odbor, v katerem so tov. Hočevar Jurij, tov. Robič Andrej in tov. Jarc Valentin. Tudi v bodoče je pričakovati, da bomo imeli skupne probleme z DIT-om gozdarjev. Ker pa b; seveda z njimi želeli tudi sodelovati, smo določili koordinacijsko slkupino, ki kovi v naši telesni kulturi dvakrat dobrodošli. Prvič zato, ker ima ustvarjalec sredstev možnost odločati o uporabi le-teh. Na ta način bomo lahko dejansko vplivali na razvoj telesne kulture v občini. Drugič pa smo kot proizavjalec športnega orodja neposredno zainteresirani za poživitev telesnokulturne aktivnosti, kar se bo direktno odražalo tudi v povpraševanju z našimi izdelki. Vsled tega menim, da bomo ravno v ELANU morali zavzeti pozitivno stališče do samoupravnega sporazuma in biti vzor aiktivno orientirane OZD do noVe politike na telesnokulturnem področju. Poživiti moramo alktivnost naših sekcij v sindikalnem SD, analizirati naše potrebe na tem področju družbenega udejstvovanja in razmisliti o možnosti bolj množične rekreacije naših delavcev. To bi se pozitivno odražalo pri osebnem razvoju delavcev kot ljudi pri naši de-delovni in obrambni sposobnosti. Novi aktivnosti na področju telesne kulture moramo tudi mi prispevati svoj delež, da ji bomo dejansko zagotovili nemoten razvoj v taki obliki, ki bo ustrezala našim željam in potrebam. Dipl. Ing. P. P. jo sestavljajo predsednika in tajnika obeh DIT-ov; po potrebi pa se ta skupina še razširi. Novi družbeno politični tokovi zahtevajo večjo angažiranost nas vseh, predvsem pa delavcev na odgovornejših delovnih mestih, na katerih pa ravno delajo inženirji in tehnilki. Zavedati se moramo, da je širjenje obzorja in splošne izobrazbe poklicna dolžnost (ne le pravica) vsakega inženirja in tehnika, ravno tako pa tudi njegovo aiktivno vključevanje v družbeno življenje. Uspeh novega DIT-a zavisi od nas samih; če se bomo aJktiVno vključevali, uspeh ne bo izostal. DIT je mesto, kjer se lahko razvijajo tudi medsebojni osebni odnosi, za Ikatere vemo, da ne dosegajo zaželjene ravni — v delovni vsakdanjosti pa ni ne časa ne prilike, da bi se temu problemu in raizličnim drugim nasprotjem kaj več posvečali. Trdno sem prepričan, da bosta tudi vodstvi obeh OZD po svojih najboljših močeh podprli aktivnosti DI-Ta, če bo ta s svojim delom do-ikazal, da to podporo zasluži. Pred občnim zborom je imel tovariš Svetina Tone, pisatelj »Ukane«, predavanje o socialistični mo-rali Predavanje je bilo zanimivo in nam je odprlo področje, ki je daleč od ekzatnega dela nas inženirjev in tehnikov. Za marsikoga so bile to povsem nove stvari, o Ikaterih premalo razmišljamo in zato tudi ne izoblikujemo svojih stališč in se tudi ne opredeljujemo. Po predavanju je bila zelo živahna diskusija. Ža »zabelo« je poskrbel tov. Sitar, ki je naš akutni problem pomanjikanja lesa povezal s temo predavanja — razburjene duhove pa je pomiril tov. Hočevar. Želimo si lahko še več takih predavanj na podobni, vsem dostopni ravni. Ponovno apeliram na vse inženirje in tehnike ELAN-a, da z aktivnostjo dokažemo svojo pozitivno družbeno opredeljenost in zavest, ter si tako ustvarimo ugled v družbi, katere del smo. Dipl. Ing. P. P. Posnetek Iz ustanovne skupščine 4 NASA SMUČINA Nov veter v DIT-u Stanovanjska anketa je obdelana (Nadaljevanje) Glode na plačila zaposlenih za stanovanjske najemnine in ikredite smo ugotovili, da je 39 % razvrščenih v skupino z najnižjim odplačilom 100 in 110 din. Odplačil za kredite ti naj nižji zneski ne obsegaijo. 35 % zaposlenih ima najvišja odplačila, it. j. čez 200 din. Tu pa šo že sključena tudi odplačila posojil za gradnjo oz. adaptacijo stanovanja. Mod skupina zaposlenih, ki jim stanovanje ustreza oz. ne ustreza, je razlika Je v tem, da je v skupini z ustreznimi stanovanji 39% zapos-slenih z najvišjimi odplačili in 35 odstotkov z najnižjimi odplačili. V skupini z neustreznimi stanovanji pa je 44% z najnižjimi in 30% z najvišjimi odplačili. Obe glaivni skupini sta zamenjani. Zaposleni, iki imajo najnižja odplačila, predlagajo za rešitev svojega stanovanj sik ega problema naslednje: 35 ali 32 °/o predlaga dodelitev stanovanja, 31 ali 28 % izboljšavo svojih stanovanjskih razmer z adaptacijami in podobno, 23 ali 21 % bi stanovanje kupilo ali ga zgradilo, 21 zaposlenih ali 19 % pa želi stano. varuje zamenjati za ustreznejše. Skupina zaposlenih, iki po anketi Pred nami je sprejetje nove ustave, ki predvideva ustanavljanje TOZD, razne samoupravne skupnosti, delegatske sisteme, daje poudarek večji odgovornosti Itd. V skladu s temelji nove ustave in z družbenim dogovorom med predsedstvom republiške konference ZMS In predsedstvom Izvršnega sveta ZSS se bodo tudi tovarniške konference ZMS preimenovale v konference mladih delavcev pri osnovni organizaciji ZSS. Enostavneje bi lahko rekli, da se bomo mladi delavci odslej organizirali skupaj s sindikati v enotno družbenopolitično organizacijo in izpolnjevali enotne cilje. Predvsem bomo morali biti ■še naprej aktivni, celo bolj kot doslej. S starejšimi, bolj izkušenimi tovariši se bomo morali brezkompromisno boriti proti ozkosrčni miselnosti, osebnim interesom in pasivnosti velike večine naših članov. Neposredni proizvajalci se vse premalo zavedajo svojih pravic in tudi dolžnosti v boju za uveljavitev teorije v praksi, saj se ti dve pri nas še vedno preveč razhajata. Zavedati se moramo, da je kritika včasih res na mestu, da pa stvari ne moremo čez noč spremeniti. Res Pa je tudi, da je včasih ta kritika uperjena v nas same. Nova ustava govori v prid neposrednim proizvajalcem, treba jo bo le dosledno Izvajati. Še so stvari, ki sl jih bomo morali mladi priboriti skupno s sindikalno organizacijo in jih vnesti v interne cdlje. Konferenca mladih delavcev bo še vedno vodila razne oblike družbenopolitičnega izobraževanja, kot so npr. seminarji za mlade delavce. Naša mladinska organizacija je take seminarje že Imela in ilh bo tudi v bodoče. Na drudh področjih kot npr. športno, kulturno itd. pa bosta imeli sindikalna organizacija in kofnrenca mladih delavcev Elana odslej enoten program In tudi skupno finansiranje. odplačuje največ, pa predlaga naslednje: 44 ali 47 % bi si radi popravili stanovanje, 20 oz. 22 % bi jih bilo za dodelitev stanovanja, zamenjavo pa želi v tej skupini le nekaj delavcev. Pri podatkih o višini odplačila glede na velikost stanovanja je zanimiva ugotovitev, da v skupini z naj nižjim odplačilom, kjer je razvrščenih 75 % zaposlenih, plačujejo s tema dvema zneskoma vse vrste, od sobe do večsobnega stanovanja. To ikaže precej Srnjo pestrost v plačevanju najemnin, če ne že neurejenosti oz. neusklajenost. Vzrok temu pa je tudi dejstvo, da je v skupini zaposlenih z najvišjimi plačili precej podnajemnikov, iki za eno samo sobo plačujejo vsaj toliko, kot je znašala do sedaj najemnina za trosobno stanovanje, če ne celo več. Glode ma 'kvalifikacijo je med anketiranci 53 % nekvalificiranih delavcev, nato sledi 28 % okvalificiranih, 14 % vis okvalificiranih oz. delavcev s srednjo izobrazbo, 2 % z višjo in 3 % z visoko izobrazbo. Med skupino zaposlenih, ki jim stanovanje ustreza in tisto, 'ki jim Verjetno ste mnogi brali v Gorenjskem glasu o sodelovanju našega mladinskega aktiva z drugimi sorodnimi aktivi v delovnih organizacijah in na terenu. Zlasti plodno Je naše sodelovanje z mladinskim aktivom Kokrica iz Kranja. Prejšnji mesec je bil na Kokrici smučarski sejem, kjer so prodajali Elanove proizvode. Bil je zelo uspešen, za kar gre tudi nam mladim precejšnja zasluga. Predvajali smo zanimive filme o razvoju našega podjetja, o začetkih smučanja na Blokah, o atraktivnem smučanju, o GLM metodi učenja smučanja. Celo filma o naših čolnih ni manjkalo. Naši mladinci Janez, Marjan, Rudi in Bogdan so seznanjali obiskovalce sejma tudi z veščinami, ki jih mora obvladati vsak smučar. Tu mislim predvsem na popravilo drsne obloge, ostrenje robnikov Itd. Poleg tega so naši mladi strokovnjaki montirali smučarske vezi In svetovali pri nakupu smuči. Pri taki prizadevnosti seveda reklamni In prodajni usneh nista izostala. V počastitev dneva republike se l<» paša dramska skiinlna udeležila tudi proslave na Kokrici In predstavila svoj dramski spored. V nedeljo, 25. 11. je bil v Begunjah orientacijski pohod, ki so se ga udeležili tudi člani naše mladinske organizacije. Franci, mladi Aleš In Ljubica so se dobro odrezali in med stanovanje ne ustreza, ni bistvenih razlike. Adaptacijo sramovanja predlaga kot rešitev svoje stanovanjsike problematike, največ okvalificiranih in kvalificiranih delavcev. Pri nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcih sledi v skoraj enakem številu dodelitev, gradnja oz. nakup in zamenjava stanovanja. Pri kvalificiranih delavcih pa sledijo predlogi za naikup za dodelitev in šele na koncu za zamenjavo stanovanja. Zaposleni imajo po anlketi naslednji stanovanjski status 34% jih jc lastnik stanovanja, 29 % je družinskih članov in 16 % podnajemnikov. V skupini z ustreznim stanovanjem je 'kar 53 % lastnih stanovanj, 26 % pa so člani družinskih gospodinjstev; sledijo še ostali" v manjšem številu. V skupini z ustreznim stanovanjem je 33 % članov družinskih gospodinjstev in 29 % podnajemmi-kov. Lastnikov stanovanj, nosilcev stanovanjskih pravic in nosilcev stanovanjskih pravic v skupnem stanovanju je v tej skupini vsalkih po 11 %. Če pogledamo predloge za rešitev stanovanj sike problematike glede na statius zaposlenih, ugotovimo, da je največ predlogov za iz- 24 ekipami osvojil 6. mesto. Imeli pa so neverjetno smolo. Progo so prehodili brez napak, pozabili pa so vpisati dolžino vlečnice v Krplnju in njeno višinsko razliko, čeprav je naš dobri smučar Franci znal te podatke na pamet. Tako so se morali odpovedati drugemu mestu. Naj omenim še to, da sta naš aktiv In sindikalna organizacija končno dobila svoje prostore v dveh Elanovih zgradbah, za kar se imamo zahvaliti razumevanju naših vodilnih predstavnikov. Dela, ki jih opravlja naš mladinski aktiv samostojno, gredo že proti koncu In kmalu bomo lahko v prenovljenih prostorih. Novega prostora se najbolj veseli na novo ustanovljeni tehnološki klub, ki že čaka na svojo uradno potrditev. Naše vodstvo želi, da bi v nove prostore aktiva zahalalo čim več članov, ki bi se vkllučlll v delo konference mladih delavcev na raznih področjih, predvsem pa v delo tehnološkega kluba. Globočnik Cene Po podatkih naše zdravstvene službe je bilo prvič cepljeinh le 150 članov kolektiva. To predstavlja od skupno 776 zaposlenih v podjetju in IE le dobrih 19 %. Številka je zelo Skromna, če naj bi to cepljenje odigralo preventivo za kolektiv, bi se moralo cepiti najmanj 80 °/o ali z drugimi besedami vsaj 600 zaposlenih. Kje je vzrok talke velike abstinence? Nekateri se mogoče bojijo vbo- boljšave prišlo od 77 lastnikov stanovanj in od 76 družinskih članov. Sledijo podnajemniki, iki v 42 primerih predlagajo dodelitev in v 39 primerih giradmjo oz. naikup stanovanja s pomočjo ikredita. Za zamenjavo je bilo 22 predlogov nosilcev stanovanjske pravice. Iz podatkov o številu družinskih članov posameznih anketirancev ugotovimo, da ima 248 zaposlenih ali skoraj 36 % štiričlanske družine. Sledi 191 oz. 28 % s tričlanskimi in 92 ali 13 % s petčlanskimi družinami. Sele nato pride 71 ali 10 %, katerih družine tvorita le dva člana. Med skupinami zaposlenih 7. ustreznim in neustreznim stanovanjem, ni bistvene razlike. Le v skupini z neustreznim stanovanjem, so na tretjem mestu dvočlanske družine, namesto petčlanskih v skupini z ustreznim stanovanjem. 58 zaposlenih s štiričlansko in 75 zaposlenih s tričlansko družino želijo izboljšati svoje stanovanjske razmere z adaptacijami. Sledi 34 predlogov za gradnjo trn 37 za nakup stanovanja, nato 23 oz. 13 za dodelitev in 29 za zamenjavo. Tudi zaposleni z dvočlanskimi družinami težijo k izboljšavi svojega stanovanja, pa tudi predlagajo dodelitev in zamenjavo. Samski delavci največkrat predlagali o dodelitev. Dodelitev stanovanja glede na stanovanjski status zaposlenih predlagajo največ zaposleni s tričlanskimi družinami, nato zaposle. ni z dvočlanskimi družinami, s štiri, članskimi družinami in v enakem števillu samski delavci ter petčlanske družine. Take podatke smo dobili z anketo. Na njihovi osnovi bomo izdelali zaključke in sestavili srednjeročni program stanovanjskih potreb. Ta bo omogočil načrtno reševanje stanovanjskih vprašanj in upošteval potrebe, 'ki nastajajo z razvojem delovne organizacije za vse profile zaposlenih. Obenem pa bo zagotovil tudi smotrno porabo denarnih sredstev. S tem programom se bo delovna organizacija vključila v usmerjeno graditev stanovanj v olkviru občinskih srednjeročnih programov. Pogoj za učinlkovito uresničevanje usmerjene graditve ije usklajevanje interesov vseh dejavnikov, ki sodelujejo v stanovanjski graditvi. S tem bo možen hitrejši razvoj industrijskih metod graditve in smotrnejše opremljanje zemljišč s komunalnimi napravami. Seveda pa vse to lahko vpliva tudi na stabilizacijo cen. S tem pa se poveča tudi fizični obseg graditve, kar bo omogočilo hitrejše odpravljanje pomanjkanja stanovanj. O tem programu bo govora v eni izmed naslednjih številk Naše smučine. Dipl. soc. delavka ZOFKA GODLER da z iglo. Se več pa je takih, ki cepljenju dosti ne zaupajo. Zgodi- lo se je namreč že, da smo bili cepljeni proti popolnoma drugi vrsti gripe, kot pa je trenutno razsajala. Prapričani pa smo, da je letošnje copljneje pravo in uspešno. Mogoče smo o tem premalo obvestili zaposlene, da bi jim s tem ponovno po. verili zaupanje v uspešnost cepljenja. Urednik Elanova mladina je delovna V BODOČE SE BO PREIMENOVALA V KONFERENCO MLADIH DELAVCEV V OKVIRU SINDIKATA Cepljenje proti gripi ni uspelo Jamarstvo zanimiv in lep šport Kot je verjetno mnogim znano, smo v dkviru tehnološkega ikluba pr} TKZMS Elan 17. in 18. novembra obiskali sistem jam v Rakovem Škocjanu. 2e takoj na začetku naj omenimo, da so bile kot vedno tudi tokrat težave z udeležbo. Zanimivo je, da tako kot drugje tudi prj nas obvestila bolj malo zaležejo. Zanimanje mladih in ostalih starejših članov kolektiva, tki bi se tudi lahko udeležili izleta, je zelo majhno. Mladi jamarski entuziast Noe je že popolnoma obupal nad prijavljenimi štirimi Elanovoi. Številka se mu je zdela nekam majhna, saj je računali vsaj na 20 prijavljenih. Predlagal je Vinetu, da bi po hitrem, a učinkovitem postopku seznanila s predvidenim 'izletom še nelkaj mladih. Izkazalo se je, da trud ni bil zaman. Vsega skupaj nas je bilo končno 9. Naš nabavni referent Rudolf je po samoupravnem dogovoru svoje delo opravil in nabavil vse potrebno za dobro počutje v želodcu, pa tudi na zalivanje kulinaričnih dobrot ni pozabil. Noe in Vine sta se neumorno trudila, da bi nabavila vso potrebno opremo. Največ preglavic sta imela s prevoznim sredstvom, saj so bili vsi Elanovi kombiji kot nalašč na zagrebškem sejmu. Dan pred odhodom se je štab še zadnjič sestal in preverili, če je z opremo vse v redu. Res ni bilo kaj pripomniti, de kombija še nismo imeli. Pozno v noč smo spraševali po vsem Bledu za prevozom, a vse zaman. Ni nam preostalo nič drugega, kot da smo legli ik zasluženemu počitku. Vine je bil zjutraj prvi pri Elanovem vratarju. Nebo je bilo brez oblačka in dežja se ni bilo treba baiti. Pripravil je hrano, šotor in vso potrebno opremo ter čalkal. Pridružil se mu je kmalu še drugi Elanov jamar Stefan. Prišel je tudi tretji turist Tonček, tki je zastopal sindikat. Potem pa konec! Vine jo je mahnil v obrat, ker je bil radoveden, kje so ostali prijavljenci. Ker jih je našel na delovnem mestu, ni bil nič kaj preveč začuden. »Delati je treba, delati! Danes je delovna sobota,« so mu odgovorili. No, lepa reč, si je mislil in se s Štefanom napotil na malico. Ko sta se Štefan in Vine najedla dobrih hrenovk, so jo z Bleda primahali še ostali jamarji in to kar z osebnim avtomobilom. Je pač tako, da v sili vse prav pride, povrhu pa je tak prevoz še cenejši kot s kombijem. Hitro smo natovorili na prtljažnik škode Elanov T 300 ter vso ostalo opremo. Štefan je medtem pregovoril svojega sodelavca Toma, naj pelje preostale udoležence, iki jih uboga škoda res ni mogla sprejeti. Tako sta oba avtomobila končno krenila proti Notranjski. Vine je med potjo ugotovil, da predstavnika sindikata Tončka ni ne v enem, ne v drugem avtomobilu, škoda, da ga ni Po drugi strani pa je to kar ustrezalo, saj sta bila oba avtomobila polno zasedena. Tonček jo je Ikar brez naše vednosti mahnil domov, verjetno zato, ker se je pri vratarju naveličal čakati. Naša »odprava« je pustila za seboj že lep kos poti, ko je zavila na stransko cesto, ki vodi do hotela Rakov Škocjan. Izstopili smo. Pred nami se je odpirala globina kakih 80 m, kjer teče reka Rak, nad njo pa se je bočil kamniti lok, tako ime- novani velilki naravni most. Res, človek se kar ne more nagledati te naravne mojstrovine. Kmalu jo je pri-mahala za nami tudi škoda s svojim težkim tovorom din posadko. Naš prevoznik Tomo nas je moral na žalost zapustiti in se vrniti domov. Preostali smo jo z našim čolničem mahnili proti malemu naravnemu mostu, ki je od hotela oddaljen kakih 15 minut v smeri proti presihajočem Cerkniškem jezeru. Ko smo prispeli do cilja, smo začeli raztovarjati opremo. »Mimogrede bi biilo dobro, če bi sc še malo prešteli, da se v jami kdo ne izgubi,« je dejal naš Jam/ko, stari jamarski maček. Ugotovili smo, da nas je skupno s »šoferjem« kar sedem — je pač tako, da je danes ljudem težko še kaj verjeti. Oprema je bila kmalu raztovorjena. Naš Maksi — šofj je menil, da so škornji verjetno nepogrešljiv pripomoček vsakega jamarja in ni se zmotil. Komaj smo se dobro preoblekli, že je moralni vodja naše »ekspedicije« Noe začel ukazovati. Čolnič se je hitro znašel na naših ramenih. Prav počasi in previdno smo se začeli spuščati po bregu mimo malega naravnega mostu do roke Rak, saj je bila steza zelo ozka dn strma. Toda čoln je bil kmalu v strugi. »Noe, poglej vendar, danes je pa voda veliko večja kot zadnjič«, je zmajeval naš Jamko. »Prav imaš, tole Pa ne bo preveč dobro«, mu je odvrnil Noe. Tudi Gabrijel se je strinjal z njima, saj je bil tudi on že v jamah. Ostali pa se za to nismo nič kaj dosti menili. Celo naša kuharica Katra je ostala ravnodušna. Bili smo prvič v takem okolju in strmeli smo v lepote skal in malega naravnega mostu. Nismo vedeli, kaj nas še čaka in kakšne načrte imajo Noe, Jamko dn Gabrijel, naši že izkušeni jamarji. Iz pravljične zamaknjenosti nas je spet predramil Noetov ostri glas. »Gremo, gremo fantje, nimamo dosti časa, čaka nas še dosti dela!« Čolnič je privezan na vrvi s pomočjo Jamkove in Gabrijelove vlečne sile prodiral proti tolku. Stvar je bila še težavnejša, ko sta sedla vanj naš Maksi šofi in kuharica Katra, edina predstavnica nežnega spola, ki pa je bila bolj turistično kot jamarsko obuta. Jamko in Gabrijel sta začela preklinjati, ker jima tudi jamarski škornji niso več pomagali. Voda si je našla pot v škornje kar od zgoraj. Kmalu je bil čoln pred vhodom v razširjenj deil reke, pred jezerom. Malo smo se odpočili, novinci pa so se spet zazrli v naravne lepote ter spraševali to in ono. Spet se je oglasil Noetov: »Gremo nazaj k škodi po prtljago, nekaj pa vas ostane tu.« Vso prtljago od nahrbtnikov, spalnih vreč, šotora, hrane in svetilk je bilo treba zavezati v šotorsko ikrilo in spustiti ikar po vrvi na najprilkladnejšem mestu do čolna. Koristno smo uporabili tudi drevo, ki je rastlo nad prepadom, potegni- li vrv okoli njega in kot bi trenil, smo bili spet pri svojih. Ura je bila čez šesto zvečer in treba je bilo prižgati svetilke. Kdo drug kot jamarski strokovnjak Jamko se je lotil tega strokovnega dela. Res je, da se je pri tem nekajkrat opekel, ostali pa smo se vsaj teoretično naučili prižigati to nepogrešljivo jamarsko sonce. Pomalem je začelo zebsti. Stefan se je spomnil na dobro kačjo sliiino in jo brž privlekel iz nahrbtnika. Kalko slastni požirki so tekli po grlih, mraza ni bilo več čutiti. Naposled je bil čoln na začetku jezera, malo stran od mesta, kjer voda začne iztekati v strugo 'in po kateri smo prej bredli. Najbolj vneti smo se že vkrcali in zaveslali po jezeru navzgor. »Kakšna čudovita tišina«, je bil navdušen Vine. Slišati je bilo samo pozamezne kaplje, ki so padale s stropa na mirno gladino reke. Veslali smo kakih 300 m in prispeli do prve ovire. To je bil’ pretok vode iz višjega ležečega jezera v nižje ležeče. Znašli smo se pred pravim pravcatim slapom in skušali na vse načine premagati deročo vodo. Noe in Vine sta neumorno vlekla vrv čolna in se pri tem opirala na spolzke stene ob straneh dvorane. Stefan je držal svetilko in pazil sam nase, da ne bi kam padel. Coln pa je sem ter 'tja zadel ob kako skalo in zaslišal se je rezki zvok. Kmalu smo ugotovili, da se te ovire ne bo dalo premostiti. »Kakšna škoda, da ne bomo mogli pritj do cilja«, je dejal Noe dn počasi smo obrnili čoln. Naš cilj je bil prekoračiti ta prehod, preko katerega ob normalnih vremenskih pogojih teče voda komaj še v potočku. Noe je nadaljeval: »Ko bi prekoračili prehod, bi preveslali še eno jezero dn prišli do sistema suhih rovov. Tu bi postavili tabor. Povem vam, tu so lepši kapniki, kot v Postojnski jami, (tla so posuta z mivko in drobnimi polžki. Vem celo, kje ta suhi rov pride na površje. T0 je kotanja v gozdu nekje pod Javorniki«. Tudi nam je bilo žal, da tega ne bomo videli. Kmalu smo se vrnili tja, kjer smo pričeli. »Hej fantje, ali bo šlo? je zaklical Gabrijel. »Nemogoče,« je odvrnil Noe. »Nobenega dežja, pa toliko vode, to mi pa ne gre v glavo.« Zares čuden pojav. Ce bi začelo močno deževati, bi voda naenkrat lahko zalila in napolnila jamo do stropa«, je dejal Noe in nas kar malo prestrašil. »Potem ne preostane nič drugega, kot da natovorimo vso prtljago v čoln in in se spustimo malo niže do suhega stranskega rova«. »Najprej prtljaga, nato pa šele živi tovor«, je svetoval jamar Jamko. Usposobili smo tudi gumijast čoln za spremstvo. Ura je bila že več kot devet zvečer, ko smo postavil; tabor in pripravili kuhalnik. Prav tako kot svetilki, smo tudi kuhalnik kupili pri zelo znani firmi Coleman in ni kaj reči, lonec smo dvakrat prav dobro zasmodili. Na svoj račun je prišla tudi naša kuharica, ki se je do sedaj držala bolj kopnega, ker se je počutila tam varneje. Skuhala nam je okusno večerjo, čeprav brez soid in začimb. Toda na prazen želodec se je vse prileglo. »Hrano bi bilo dobro po- plakniti s kuhanim vinom in pravo kavo. Neumno bi bilo, če bi to zastonj nosili sem dol,« je dejal Maksi šofi. Z njm smol se seveda vsi strinjali. Kmalu se je v jami razrilo veselo razpoloženje, ki ga je pope-pestrila še novica: »V hali Tivoli se je pravkar končala hokejska tekma med Jesenicami in domačo Olimpijo. P0 dramatični borbi so zmagale Jesenice z rezultatom 3:2.« »Hej, Štefan, za kavo pa še malo kačje sline, potem pa spat«, je predlagal jamarski strokovnjak Jamko. »Varčuj te, varčujte, ni je več veliko, malo je mora ostati še za prižiganje svetilk in kuhalnika,« je skrbelo Štefana. V šotoru je bilo prav prijetno toplo, saj nas je grela svetilka. Zjutraj nas je zbudil Noetov glas: »Halo, vstanite, ura je že 8, treba bo napraviti še nekaj posnetkov!« »Kako pa to, da je še vodno tema, če je že 8 ura, je vprašal šofi. V jami je pač tako, da lahko noč in dan ponočuješ, pa nič ne veš, kdaj je noč in kdaj je dan,« mu je odvrnil Vine. Kmalu smo se lotili zahtevne naloge — fotografiranja — snemanja kadrov, kot smo temu strokovno rekli. Fotografiranje nam je vzelo več časa kot za snemanje kakega krat-Ikometražnega filma. Noe in kemik Jamko sta imela pri tem veliko zaslugo, saj sta po svojem aikemij-skem postopku napravila 'tak svetilni prašek, da je ob vžigu tako zakadil rov, kot če bi zapeljala vanj kaka stara lokomotiva. Pri osvetlitvi motiva smo si pomagali tudi z našimi svetilkami in seveda s svetilnim praškom, ker brez tega posnetki ne bi uspeli. Ko so bili posnetki gotovi, smo bili spet vsi dobre volje in upali, da bodo uspeli. Šlo je že proti poldnevu. Treba je bilo pripraviti vse stvari in jih prepeljati v čoln po reki Rak do izhodišča naše poti. Naš nepogrešljiv prijatelj T 300 je bil žal po končanem izletu kar precej poškodovan. Poslovili smo se torej od Hogo-nove jame ta od reke Rak, ki teče najprej po ravnici mimo hotela Rakov Škocjan in izpod velikega naravnega mostu v Tkalca Jamo. Tu ponikne in se v Planinski jami združi z reko Pivko. Na dan priteče kot Unec pr; istoimenskem kraju. Po kosilu, ki smo si ga pripravili kar na prostem, smo brez posebnih težav naložil; čoln in ostalo opremo, ter jo mahnili proti domu. Sklenili smo, da še pridemo in si ogledamo tudi ostale jame tod okoli. Razširili bomo tudi jamarsko dejavnost mladinskega aktiva Elan in jo približali vsakemu članu kolektiva, ki ga ta oblika rekreacije zanima. Globočnik Cene Tekači pozor! Proden vam predstavimo opravljena oz. še nedokončana dela na našem prototipnem smučišču Krpinj, morda ne bi bila odveč še naslednja informacija. Naloga »umetni sneg«, še vedno poteka, saj je zanjo predvidena dvoletna doba in bo zaključena torej šelt koncem sezone 1974. Dosedanji rezultati in ocene strokovnjakov pa so že sedaj tako ugodne, da mnogi interesenti želijo celotni sistem v Krpinju prenesti na svoje terene. Tako je že stekla kompletna izgradnja dveh sistemov, druga dva pa sta naročena. Število vseh interesentov pa je še dosti večje, saj so se slovenskim pridružili tudi iz ostalih republik. Pri nadaljnji izgradnji Krpinja so se tudi v letošnjem lotu pojavljali vedno novi problemi. Najprej je bilo treba najti urbanistično rešitev celotnega kompleksa doline Krpinj, s katero je organsko povezano naše smučišče. Izdelanih je billo mnogo variant, Se več pa je bilo prosilcev, ki bi želel; postavki na to območje hilše oz. vikende. Da bi se izognili morebitni nepremišljeni gradnji, je Zavod za urbanizem Bled izdelal predlog za urbanistično rešitev Krpinja in ga dal interesentom na vpogeld. Sledil je sestanek na Zavodu, na katerem so poleg strokovnjakov Zavoda sodelovali še predstavniki Krajevne skupnosti Begunje, Turističnega društva Begunje, našega podjetja in Inštituta Elan. Na tem sestanku je bilo Sklenjeno naj bi vzporedno s cesto Begunje — Draga potegnili še namišljeno linijo pri vikendu Cemčec. Ves vmesni prostor ileto in desno od ceste, ki vodi v Krpinj, bo na razpolago za razvoj smučiSča in turizma na tem območju. Drugo tako »negradbeno« reševanje problematike v zvezi z izgradnjo smučišča pa je bilo zemljišče. Tudi Vključite se v člmvečjem številu med tekače v smučarskem klubu Elan — predvsem vabimo tudi ženske Čevlji so pritrjeni samo spredaj ... Kaj je v Krpinju novega ? na tem področju je vse potekalo brez bistvenih zapletov. Lastniki zemljišča, na katerem bodo razširili cesto, so z razumevanjem sprejeli naše prošnje. K realizaciji letošnjega programa je mnogo pripomogla družina Brlogar, ki je dovolila, da postavimo novi paviljon na njenem zemljišču. Pristala pa je tudi na na-dalnje razgovore glede odkupa oz. prenosa zemljišča v velikosti približno 4700 kv. metrov v podaljšku sedanjega parkirnega prostora. Z vsemi temi rešitvami smo seznanili tudi občinske organe, ki so celotno akcijo z razumevanjem potrdili in nam pri tem tudi vsestransko pomagalo. Kratek opis dokončanih in nedokončani gradbenih del v letošnjem letu: 1. z dovoljenjem K2K Kranj — (obrat Radovljica smo posekali večjo površino gozda, da bi razširili sedanje smučišče in izgradili še novega na desni strani vlečnice (gledano v smeri proti vrhu Sv. Petra). 2. Razširili so cesto od odcepa od glavne ceste Begunje — Draga do konca sedanjega parkirnega prostora v dolžini cca 600 m. Poleg tega so ta deti cestišča izb razdali ter ponovno nasuli in urtrdili. 3. Zaradi razširitve cestišča je bi- lo treba podreti staro ograjo bolnice v pribl. 55 m. Bolnica nam je odobrila to akcijo pod pogojem, da bomo ponovno postavili celotno ograjo. To bomo seveda napravili in sicer s pomočjo prostovoljne akcije, ki jih organizira TVD Partizan. 4. Zaradi nemogočih razmer na parkirnem prostoru, do katerih je prišlo v času odjuge, je bilo treba v celoti preurediti parkirni prostor. Posneli in odpeljali so vso prst, navozili ustrezno Ikoličmo debelejšega kamna in še tanjši vrhnji sloj finega peska. 5. Gradnja paviljona (turističnega objekta) poteka v okviru Turističnega društva Begunje. Sanitarije v tej zgradbi bodo seveda služile tako smučišču, kot tudi turističnemu olb-jektu. 6. Začela pa se je tudi obsežnejša izravnava terena na novi smučarski progi. To je povezano tudi z obširnejšimi minerskimi dela, ki so se pričela 3. 12. 1973. Ob zaključku še nekaj besed v opravičilo, zakaj dela niso potekala v primernejšem času (poleti ali zgodaj jeseni). Vsa ta dela so namreč vezana tudi na sodelovanje in sofinanciranje naših partnerjev. Le-ti Pa so zahtevali, da morajo dela potekati v času, ki ustreza 'tem partnerjem. in so za polovico lažje od alpskih smuči enake dolžine. Njihova drsna ploskev je iz plastične mase, tako da jih je možno uporabljati tudi brez maž. Vezi In čevlji za smuške teke so narejeni tako, da je mogoče peto prosto dvigati. Čevelj je pritrjen na smučko samo spredaj. Za sprehode, kjer je dosti spustov po pobočjih in je potrebno tudi vijugati, so pri. mernejše vezi, s katerimi je po potrobi možno fiksirati itudi peto čev. lja. Tudi za tekaške palice velja pravilo, da naj 'bodo čim lažje. Lahko pa uporabljamo tudi palice za alpsko smuko, po možnosti nekoliko večje. Smučarju morajo segati do podpazduhe. Mnogo važnejše kot pri alpski smuki pa so pri tekih maže. Smučka mora biti namazana tako, da smučarju olajša drsenje po ravnem, obenem pa »pika« pri hoji navkreber. Za različne vrste snega so seveda tudi različne maže. Mazanje je pni tekaških smučeh z rohniki dn plastično drsno ploskvijo talko poenostavljeno, da mu je kos tudi nestrokovnjak. Kot pri vseh drugih športih pa sta tudi pri sprehodih in tokih na smučeh najpotrebnejša rekvizita veselje in dobra voilja. Športno društvo Elan upa, da boš tudi ti odkril v sebi kanček zanimanja za smuške teke in se priključil naši tekaški sekciji. Veselje in dobro voljo prinesi s soboj, pri opremi pa ti bo pomagalo naše Športno društvo. Nasvidenje torej na belih poljanah. Dipl. ing. H. M. Tabela za izlbiro dolžin tekaških smuči: ZENSKE Višina Smuči Palice om cm om 145 185 110 150 185 115 155 190 120 160 190 125 165 195 130 170 200 135 175 205 140 MOŠKI 155 195 120 160 200 125 165 205 130 170 210 135 175 210 140 180 210 145 185 215 150 190 220 155 OTROCI 140 180 105 144 185 105 148 190 110 155 195 115 161 195 120 167 200 125 Človek, utrujen od pehanja za denarjem in udobjem, se vedno bolj zaveda, kako važno je ostati zdrav in sposoben. Razgibati sklope, nape-ti mišice, utrditi srce, prezračiti pljuča, spočiti duha — to zanj ni več hobi, temveč potreba. Teki in sprehodi na smučeh vsebujejo vse te prvine in veljajo za najbolj zdrav zimski šport. Z njim se lahko ukvarja cela družina, zanj ni potre, hna kakšna posebna izurjenost kot pri alpskem smučanju, teren pa se nam ponuja na vsakem koraku, če je vsaj malo snega. Pri Skandinavcih so toki narodni šport, vedno bolj popularni pa postajajo tudi v drugih deželah. Velike tovarne zimsko športne opreme v tujini so z reklamnimi akcijami in s širokim izborom opreme razpihale prve iskrice zanimanja za teke v pravi množični šport. Slovenija v tem pogledu zaenkrat še spi. Ko pa se bo tudi pri nas začela uveljavljati ta nadvse koristna moda, je Elan ne sme dočakati nepripravljen. Nasprotno — popularizirati mora teke, prebrati in posejati mora ledino tega področja, če hoče kasneje bogato žeti. Tega pravila se mnogo bolj kot mi zavedajo naše konkurenčne firme. 2e vse večje tovarne smuči imajo v svojih kolekcijah veliko izbiro tekaških smuči. Elan bo letos prvič predstavil ilastne tri tipe smuči za teke in sprehode. Upajmo, da bo start uspešen. Kaj vse Je potrebno za smuške teke in sprehode? Smuči so prilagojene namenu uporabe. Bile naj toi čim lažje, kajti tekač se giblje samo s pomočjo lastnih mišic. Tekmovalne tekaške smuči so zato narejene iz zelo lahkih materialov, so cc!ke (48 do 53 mm), posebnih dimenzij, par takih smuči pa tehta največ 1220 g. Nimajo kovinskih robnikov, drsno ploskev pa prirejeno tako, da maže čim dlje drže. Smuči za sprehode so nekoliko širše, tako da je z njimi laže hoditi po celem snegu. Imajo robnike, iki so tekaču ,v veliko -pomoč, posebno na tršem in valovitem terenu. Široke so od 60 do 80 mm, Kadri ELAN — posnetek Iz zraka (Foto Kolman) Ocena italijanskega in svetovnega tržišča z malimi plovili Članek prikazuje predvsem stanje na italijanskem trgu. Primerjani podatke 'iz ll. 1971, 1972 in delom 1973. Po 'krizi -v J. 1972 se je italijanska 'industrija malih plovil opo. mogla. Produkcija se je povečala za 1,8 % glede na isto obdobje lani. Vendar velja to predvsem za plovila srednjih dimanzij. Najbolj se je povečala proizvodnja 5—8 m jadrnice s (kabino. Italijani težijo itorej Ik »vikendu na morju«. Prodaja pnevmatskih čolnov upada zaradi (konkurence bdlj ekonomičnih čolničkov iz ABS. Novosti v Genovi: 'napovedanih jih je mnogo, a manj kot prejšnja leta. Pri motornih čolnih se ikaže močna tendenca da bi se razširili čolnički »za plažo« z malimi motorji. Pri jadrnicah je situacija bolj ZAHVALA Ob težki izgubi dragega očeta MAKSA PLOJA se sodelavcem iz lakirnice lepo zahvaljujem za sožalje iin venec. Žalujoča hči Jožica Stoje ZAHVALA Ob nenadni izgubi moža in ANTONA MEžNARCA se vsem iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje, posebej pa se sodelavcem iz obrata rotaniče-nje zahvaljujem za podarjeni venec. Žalujoča žena Marija in sin Tonči UREDNISKO-REDAKCIJSKI ODBOR: dipl. ing. Bezjak Marko, dipl. ing. Marinšek Bojan, Ivan Brajnik, prof. Kapus Milica, Kolman Franci — UREDNIK: Knafelj Slavko — TISK: Gorenjski tisk, Kranj nejasna. Floki so vedno večji, glav-na 'jadra vedno manjša, oprema vedno ilažja. Poudarjajo razliko med »jadrnicami za (križarjenje, ki lahko tekmujejo tudi na regatah« in »tekmovalnimi jadrnicami, primer, nimi za križarjenje.« V Genovi predvidevajo znatno zvišanje cen. Značilno je, da mnogi proizvajalci in uvozniki za nove tiipe še niso definirali cen, pa tud ne za tipe, ;ki jih že izdelujejo. Lahko pa pričakujejo povišanje cen za približno 20 %. Francozi na sejmu v Genovi njihova udeležba 'je bila večja za 30 %, kar pripisujejo ugodnemu razmahu med terminoma pariškega in Genovskega sejma in rahlo zasičenost francoskega itnga si Francozi iščejo nove kliente. V Angliji in severnih deželah francosike banke nimajo toliko uspeha — preveč so »mediteranske« — namenjene navigaciji po soncu iin z zmernimi vetrovi. Gano. va je interesantna še zato, ker se tam pojavlja kot 'kupec »tretji svet« — afrišlke obalne države. Navigacija je pri Francozih zelo priljubljena zabava, saj vključuje preko 800.000 ljudi. V povprečju pride ena banka na 148 prebivalcev, koncentracija pa je v obmorskih krajih seveda drugačna; na Korziki pride bafka na 39 prebivalcev. Število jadrnic se je povečalo za- 15 %, motornih čolnov pa za 9,7 %. Francozi uvažajo mnogo motorjev, inelkaj motornih čolnov, le malo pa pnev-matsikih činov in skoraj nič jadrnic. Izvažajo jadrnice, opremo, jadra. Realizacija v letu 1972 znaša preko 380 milijonov franikov, 40 % od tega gre iv izvoz. To pomeni 100 % porast v primerjavi z lanskim milijonov frankov Francosikim nav-izvozom. Francozi so uvozili za 80 milijonov franJkov. Francoska nau-tična industrija je lani zaposlovala 5.452 delavcev, opravili so le milijon delovnih ur. Švica: ima v svoji floti 60.000 bark, 2000 več kot lani. 60% predstavljajo motorni čolni, 26 % je jadrnic in 14 % čolnov na vesla. Švica izdela letno 1300 bark (450 jadr- nic, 350 motornih čolnov, 500 čolnov na vesla). Realizacija dosega 14 milijonov franikov. Osupljiv je podatek, da je 46 % čolnov izdelanih iz lesa. 1971 leta so Švicarji izvozi- li 150 regatnih čolnov (jadrnic) v evropske dežele v skupni vrednosti 2,5 milijona franikov. (Nadaljevanje sledi) Ime, priimek, ulita (vas) št. in pošta NOVEMBER Zaposlili so se: Dobrav Dragica — KV frizerka — Ikot delavka v obratu smuči Kristan Valentin — KV mizar kot strojni delavec v obratu smuči Hribar Janez — KV mizar — kot monter telovadnic v lesnem oddelku Paurevič Franjo — KV ključavničar — kot ključavničar v kovinskem oddelku Babič Pero — KV mizar — Ikot strojnj delavec v obratu smuči Vari Alojz — NK delavec — kot pomožni ddavec tehničnega oddelka v prodajnem sektorju Kolman Marija — NK delavka — kot delavfka v obratu smuči Prešeren Ivanka — NK delavka — kot delavka v obratu smuči Mrak Jožica — NK delavka — kot delavka v obratu smuči Mulej Satniislav — NK delavec — kot pomožni delavec tehničnega Oddelka v prodajnem sektorju Fele Anka — NK delavika — kot delavka v obratu smuči Mrak Franc — NK delavec — kot lepilec v obratu smuči Kokol Vida — NK delavka — ikot delavka v obratu smuči Delovno razmerje so prekinili: Adam Lucija — PK delavka v obratu smuči — sporazumno Pintar Stanko — KV avtomehanik v pomožnem obratu — v JLA Lunar Janez — SS delovodja pri ikontrolj smuči — samovoljno Grad Braniko — PK delavec tehničnega oddelka v prodajnem sektorju — samovoljno Štor Milena — PK delavika v obratu smuči — sporazumno. Knjiga »Zločin pri Lenartu« Poleti je pri zavodu Borec izšla Iknjiga Jožeta Vidica ZLOČIN PRI LENARTU. Pisec, ki ga poznamo že po 'knjigi Beg z morišča, v tem svojem najnovejšem delu obravnava resnično zgodbo o komandirju varnostno obveščevalne službe, ki je bil hlkrati agent gestapa in črne roke. Knjiga je pravzaprav zbinka 19 resničnih partizanslkih zgodb. Obsega 523 strani in 126 fotografij. Vidic je knjigo napisal na podlagi pripovedi 300 prič in številnih partizanskih ter okupatorskih dokumentov. Prvič nas seznanja z zgodovino in zločini črne roke v Sloveniji. Seveda, vse s pravimi imen] in točnimi podatki. V eni od devetnajstih zgodb v tej 'knjigi Vidic opisuje zagrizen boj varnostne obveščevalne službe s plavogardističnimi agenti na kamniško-domžalskem področju. Zanimivi so spomini znamenitega partizanskega intendanta Mirlka Frankiča-Tilna. Marsilkaj zanimivega zvemo iz zgodbe Skrivnostni sestanek pri Mazovcu in o ženi italijanskega generala, ki je bila partizanska obveščevalka. O knjig; so obširno pisali že vsi slovenski časopisi. Povemo naj ,le še to, da je iknjiga na knjižnem trgu dosegla izjemen rekord: kljub razmeroma visoki nalkladi je bila že čez nekaj dni razprodana. Prav zaradi tega nas je zavod Botrec obvestil, da bo knjiga po novem letu ponatisnjena. Knjigo bodo naročniki plačali v treh obrokih p0 prejemu po pošti. Cena je 160 din. Vsi, ki jo želijo naročiti, naj izpolnijo naročilnico in jo pošljejo v uredništvo našega časopisa. V knjigi so opisani tudi zanimivi spomini našega veterana Rudija Finžgarja in glavnega direktorja dipl. ing. Jožeta Ostermana, zato jo priporočamo vsem članom kolektiva. ..........-................................... ODREŽI! ...... NAROCILNICA Naročam knjigo ZLOČIN PRI LENARTU Knjigo bom plačal po prevzemu v treh ob rolk ih v 90 dneh. Naročilnico pošljite na uredništvo našega časopisa, lahko pa jo pustite tudi pri vratarju.