Solsko leto 1908/09. Cas počitka je pretekel,: le nekaj 'dni še, , in začne se novo šolsko leto, ta je, 6as resnj&ga delovanja za učečo se mlaclino. 0 modrijanu Apoloniju se bere, da s&\ mu je v zacetku mladeniške dobe prikazala modrost v podobi veličastne device in gu takole nagovorila: MladeniS, ni prazno veselje, ki md spremlja, anipak resno delovanje. Kclor hoče meni slediti, 96 mora ogibati nezmernosti v jedi in pijači, ter se zadovoljiti tudi |Z borno posteljo. Kot strogo dolžnost mu nalagam čistost in molčečjiost Za darilo pa mu poklonim zmennost, pravičnost in moČ, zoperstavljati se hudobnemu nagnenju, in ob enem pa ga storim ljubljenca božjega. Ce si čistost prisvjojiš, dala ti bom znanost, razsvetlila tvoje oči in te iispos<)bila, da boš spoznal boga ter razločeval dottra od (zapeljiveev. To je sicer samo bajka, pa imia v sebi glavna navodila za ufiečo se ml,adino. 1. Kdor hoče Študirati, fne sme iskjati; praznega razveseljevanja in raztresljivega norčev&nja, ampak se mora uglobiti v uk. Zajto naj gre Študirat, kdor ima veselje do uka in ob enem tudi taJente, da se more priučiti. Siliti koga v Študije, ki nima veselja ali ki ni natiarjen, se pravi otroku zakopati srečno prihodnjost. 2. Dijak naj se preskrbi s pot^ebno hrano. Neusmiljieiu) je, otroka v mesto pošiTjjati in - ga tam prepuščati brez zajuterka, obetia in večerje, meneS, da se mu bo žse tam preskrbelo. Res je sicer, da dijaška' kuhinja preskrbi rievnim dijakom nekatfere dni v tednu obed, vse dni tako veliiemu številu dijakov seveda ni mogo&e. Pa tuidi obed sam še, ne zadostuje. Mlad človek brez zajuteAla, malie južiiie in vefierje — pa naj študira — to je za trajno nemogoče. Telo se ne more razvijati, moč(i pešajo in zdravje se kvari, posebno še, ker? skušiajo stradajoči dijaki premnogokrat z dimom škodljivih cigaret svoj prazen ^elodfec pomirite. Kakor pomanjkanje vsakdanjega kruha di}aku Škoduje, raivno tako in mnogokrat še veliko bolj škoduje obiilfiof ali neredno preoblasgainje z jestvinami ali cejo z denarjem, posebno 6e ga slapa materna ljubfezen na skrivnem ponuja otrok,^. S tem se otrok navaja k sladosnednosti, kadenju in pijančevanju. Dijai naj ne dobiva denarja nikdar v rov ke, ker ne zna ž njim ravnati in je denar njemu in pogosto še dmgim v pogubo. Za vsak izdani vinar naj tirjajo stariši strog račun. 3. Žalostno Je tudi, ¦ ako flribajajo dečki v mestne Šolle brez potrebnrega oblačila. Tak otrok s« sramuje sebe in tovariši se sramujejo njega. Vi3ak dijab mora imeti potrebno perilo, vsaj štiri močne srajoe, štiri gat^, več robcev, nogavijO ali onuč za noge, dvoje močnib črevljev, hla&e za praznik in delavnik, ravno tak . prsnik ali telovnik, ovratnik. in več kolerjev. Sukn.'o za zimo in leto ter čeden kiobuk ali kapo. Potrebme so nadalje krtafie za črevljo in oblačilo, krtačica za zobe in milo. Kdor nima potrebnih oblačil, ¦ ne more gojiti snaznosti, ne čuvati redu — česar pa se Janezek ni u&il, tudi Janez znal ne bo — z drugimi, besedami, ostal bo celo življenje nerednež in zamazanec. 4. Stanovanje mora biti primerno za nežno mladost in nedolžnost srca. Hudo se stariši pregrešijo zoper svojega otroka, ako gai vtaknejo v nezdravo, mokrotno in nesnažno stanovanje. Deček mora razen Šolskih' ur ves ostali čas s kratkim. odmorom, ko gre na sprehod, prebiti v svojenn stanovanju. Ako je torej stanovanje • nezdravo, ga; obha- jajo kaj rado različne slabosti, kakor glaVobol, katar itd. in učenjef m;u postaja zoperno, Začne resno bolehati in v mlatto telo se zasa/di kal prezgodne smrti. Se bujša nevarnost preti mladeniču, %ko je stanovanje moralično nezdravo, to je, če sta gospodar In gospodinja ničvrddna, če ser sbaiajo tamkaj pokvarjeni ljudje, ki s protiverskim govorjeliiein, z grdimi, nesramnitoii besedami In z nespodobnimi dovtipi, mlademu srcu iztrgajo vero in vsakl 6ut za poštenost. Sveta dolžnost starišev je, da ,se dobro preprKajo o verskem in nravnem stanju dotičnili laudi, katerim ho5ejo svojega otroka v skrb izročiti, Nikdar ne smejo stariši svojim sinovom prepuSCati, da si sami stanovanje poiš^ejo, ker skuša" jo, posebno že bolj odrasli ddjaki, takšoa stanovanja dobitf, kjer so prosti po onevi in pp noči in brez vsak»ga nadzorstva. Nadalje se naj strogo tirja od, gospodinje, da vestjio snaži stanovanje in gn zrači, da oskrbuje redno perilo in o pravem 6asu kuri. Nlkakor se ne sitp pripuščati, da bi se \amkaj sba^ali diijaki, da bi se katiilo, pijjan6eival(> ali kar se dandanes rado godi, kvartalo, Gosp,odinja inora goience opominjati, fla si snažijo obutalo in skrtalčijo oblafiilo, da imajo s^je reči tudi spravljene v pravem redu. Gospodinja ne smte imeti prenoSevalceiv, naj bodo žie delavci, pisaSi al^ faj drujgega, še manj pa prenočevalk, ker je takta vi> sta ljudi največja kuga za dijake. Stariši naj bi pribaja^i tu pa tam nepričakovano k svojemu 'dijaku, sedaj zjutraj, sedaj zopet zvečer, da se prepričajo, ali zgodaj vstaja in ali je zviečer doma. 5. Vestna dolžnost starišev in njihovih namestnikov je naklalje, da obiščejo dva- ali trikrat v vsakem polletju razrednika, to je, tistega profesorja» ki ima skrbeti za razred, v katerem je njiliov sin, Da zvedo, kje ga je možno najti, popraša;o naj pri šolskem slugu; 8e bi ga ne našli,tudi gospod ravnatelj ali kateri izmed gospodov prof^sorjev ustreže. Poprašajo naj po pridnosti int po zadft-žanju, in po Izpovedl gospodov profesorjev naj sodijo svojega si-* na; nikakor pa se ne smejo dati premotiti po lažnjivih tožbah in praznem oprayi6fl[vaiiju svojega ofroka. 6. Učencu mora biti šola) ljubeznivi dom in učenje njegovo vsatdanie ddlo. Zato pa gja naj v. tem oziru nihče ne motč in vtznemirja, Napačno je lorejv, ako etariši vsak trenutek prih,a}ajo svojega sinčka gledat in gJadit; ako mu tppšiljaio pismo za pismom, kjer mu prazne idomače novjice najznanjaia in čenčarijo. Zelo škodljivo |e, ga ob medejliah in praznikih vabiti domu na raziičine go^ove, na brat^ vo, na žegnanje, na koMne in Bog v& kaj vse. Ta^ ko in enake re5i raztresajo deSka, ga .deiajo nezadovoljnega, ga sfore za učenie nesposobnega, Stariši, ki tako napačno ljubijo svojega otroka, g)a naj rajši dbdržiio doma, bodo sebi priliFanili depfar, drugim pa sitnosti. 7. Učenci, ki ViStopijo v prvi razred1 in tiati, ki morajo pOAte/vijati jleto zaradi nezadostnega znanja ali ki imajo slab red iz zajdržajnjja; ali pridnosti! morajo plaSati šolnino (30 jK), po dotefliih, prv[ib. flveh uiesecih šolskega leta. StariŠi si nai ta denar o pra\em 6asu oskrbijo, da ne bodo potein tojih otroci v zadregi po mestu beračili in ljudi naidTjegovali. Mladi, deček se naivudi beračiti^ zgubi svoj mladeni§ki ponos m mnogokrat si kuje laži, da bj lažje opehlarit dobrotni"ke. iTu pa tam se denar z?apraviv zaigra, zakadi ali zapije, mnogokrat pptrati za najvefije nesramjnosti. Stariši, čuvajte s^j in svojih otrok ponos! ¦ ¦!X.i