udimo vam veliko izbiio poroinili in otroških lorl po lujih katoloi lorle velikosti od 8 kosov noprej, ludi diobelicne; domoio potili ročno iidelane domore piškote in še veliko drugego. (e želite, vam torto naredimo po iliki, ki jo přinesete s seboj. ODPRIO VSAK DAN OD 7.00 DO 2I.3<^_ Telefon: 01 564-20-50
Diskont MÊMESA
¥
UdOlKI
Bralcem Odseva in našim stránkám želimo blagoslovljene velikonočne praznike
Mimesa d.o.o., Dobrave 6, 1236 Train
■m- gostilna NAROBE ^
01/564 20 90
AvtomarkeT
AVTOM ARKET d.o.o.. orodaino servisni cente.. Blatnica 5. 1236 TRZIN. Tel. 01 562-33-00 • Prodaia vozil 01 562-34-50 in 562-34-55 - Fax 01 562 :
Vsem našim gostom in bralcem Odseva želimo vesele velikonočne praznike.
PRODAJA NOVIH VOZIL STARO ZA NOVO SERVIS VULKANIZERSKE STORITVE OPTIKA ALARMI
mm mum ínimb
TRGOVINA ^J^^m
MVODOTERN
Škrjančevo 8, RAD0MLJE
PRIPRAVITE SE NA PLINIFIKACIJO De Dietrich o 0GREVALNA TEHNIKA
Vsem Trzincem žeCimo prijetite vdií^onočne p raznife
CITROËN
T RZIN
Dobeno 75,1234 MengeS
Telefon : 01 / 723 09 00 www,hp-commerce,si
Hýle
Ljubljanska 121.1236 Trzin. tel.:01/5«-47-47, fax.:0l/564-«-48. e-mail:inlc Bhyte.
PRODAJA:
•	ORTOPEDSKIH POSTELJNIH VZMETNIC (na zalogi so štirje tipi vzmetnic v vseh standardnih dimenzijah]
•	POSTELJNIH VAKUMSKO STISNJENIH VLOŽKOV
• POSTELJNIH VLOŽKOV IZ LATEKSA
• PISARNIŠKIH STOLOV
Možnost plačila na obroke
Čistilni servis
Depala vas d.o.o.
Oepala vas 5, Domžale
Tel.: 01/ 72 41 657, 041/ 695 339,01/ 72 42 489
Čistimo: • vse vrste oblačil, tudi perilo • vse vrste preprog • vse vrste zavěs (tudi lan elne zavese) • tapisone in tople pode ter mai mor Pridemo na dom, po dogovoru lahko tud' ob vikendih in praznikih. Čistilni servis imar 10 v Depali vaši tik ob cesti z velikim parkirišóem-Odprto imamo vsak dan od 8h do 19h, où sobotah od 9h do 13h.
Čistilni servis
HUBAT PETER s.p. HP COMMERCE d.o.o|

ùt jelita,
fene&ùuUcetH' Influa fesiiýeúte
fincvfrtUÚe
LETNÍK 2003! AKCIJSKI POPUSTI! C2, XSARA, C5
ZADNJI AVTOMOBILI ZA PAMETNE, Kl PRIDEJO PRVI!"
5a.
t236
O&wfi&Mal.úea. }c ad/iita
od 7. Jo. 22. wtc. "teejoc: OJ/564 t7 43 ?S7ít: 04// 755 5X3
PLINSKE PEČI PROJEKT, MONTAŽA, SERVIS
PRIKAZ DEL0VANJA BREZPLAČN0 SVET0VANJE UGODNI KREDITI
KOPALNIŠKA OPREMA

VRANKAR-BUS D.O.O
Buč 20. 1219 Laze v Tuhinju Tel 0039e-1-83«-Al! -M Fax 00386- 1-83Í-60-2V GSM 041 606 321
Program izletov in romanj v letu 2004
Romanja:
•	Medžugorje: 26.3., 16.4 . 5 6 . 21.8.. 25.9., 30 10 in 27.11 . cena 7.000 ♦ 25 EUR
•	Lurd: 9.5. do 13 5. 2004, cena 68 000 SlT
•	Višarje: 20.6.. cena 5.000 SIT
•	Vsako prvo nedeljo na Brezje, cena 1.500 SIT
Izleti:
•	Benetke: 10.4. 2004. cena 7.000 SIT
•	Plitvička jezera: 29.5. 2004, cena 8.000 SIT
•	Padova: 3.6 2004. cena 7.000 SIT
■ Bavarski gradovi: 4 in 5.5. 2004, cena 32.000 SIT
•	Budimpešta: 10. in 11. 6. 2004. cena 26.650 SIT
•	Gardaland: 19.6., 25.6 . 3.7 , 4 9 .2004, cena 9.500 SIT
•	Splavarjenje po Dravi: 10.6 200- cena 6.000 SIT
•	Veseli izlet na Dolenjsko: 2 10 2004. cena 5 000 SIT
Nakupovalni izleti:
•	Vsako prvo sredo v Trst. cena 2.500 SIT
•	Lenti: četrtek - sobota, cena 4 200 SIT Iprevoz • kosilo)
Pokličite na 041 606 321 za kateri izlet ste se odločili in vam pooljemo program. Prijave in vplačila do 10.4.2004 5% popusta.
Ćistilno-vzdrževalni servis
-generalna čišćenja po adaptacijah • strojno globinsko čišćenje calttih oblog, oblazinjenega pohiitva, notranjosti vozil,-.
Senćila
-lamelne zavese, notranje m zunanje ialuzije. plise in rolo zavese.tende in markizc,...
Montiramo termoreflektivne in protivlomne folije
-sungard
-glassgard
- SDI distribution
C Slikopleskarstvo
-barvan|e stanovanj, fasad, oken, vrtnih ograj,...
clean B beat
Uredništvo Odseva
Vsem bralcem Odseva vosčimo vesele, proščene velikonočne praznike
POMLAD JE TU
ihm* ali sušec, kol so rekli naši prcdniki, naj bi bil pred muhasliin in mokrim aprilom bolj suh, lopel mesec, ki naj bi v ljudeh budil pomladno razpo-loženje. Vse bolj naj bi se nastavljali sončku, se martinčkali, preganjali spomladansko utru-jenost, začeli smrkali in kihati zaradi alergii, zraven pa naj bi vzhičeno opazovali mlado brst-je in cvetice, ki hitijo, da bi prehitele visoko travo in k svojim razkošnim cvetovom priva-bile kar največ čebelic, čmrljev in drugih opraševalcev. Lahko
bi napisal, marcaje v zraku lju-bezen, pa čeprav v obliki pelo-da. Ptički se ženijo, človeški samci se začno ozirati po dru-gem spolu z večjo pozornostjo, uradno vsaj za osmi marec -ob dnevu žena in na materinski dan - 25. marca. v vsakdanjem življenju pa kolikor kdo more in kolikor je pozoren. Ampak letošnja zima se ne da kar tako in vsaj v prvi polovici meseca je še pošteno stresala svoje snežne pernicc na zemljo trzinsko. Nekateri so ji zaměřili, da ni pohitela za en teden in osnovnošolcem zagotovila
ODSEV glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: MiroSlebe Namestnica odgovornega urednika: Mateja Erćulj Tehnični urednik: Enul Pevec Urednik fotografije: )o2e Seljak Trženje: Jožica Valenčak
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Ostali sodelavci uredništva: SiinonFinkJukovíc,ToneIpavec,UrSa
Mfuiđeljc, Petra Mu5ić, Tanja PrelovSek, Mirjani Slili, Mojca Trfek, Jana Urbas, Andrej Župane
Tisk: Marko Ravnikars.p., Domžale Naklada : t-170 i/vodov
Glasilo Odsev izhala enkrat mesečno la ga dobilo brezplačno vsa gospodlnlstva la podletja vTrzinu.
Naslednja številka Odseva izzide 20, aprila 2004. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 10. aprila na naslov: Odsev, Mengeška 9, 1236Trzin ali na elektronski naslov odsev 96@h0tmail.C0m
Uradne ure v uredništvu: Vsako sredo od 17. do 19. ure v
prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare osnovne soie v Trzinu (Mengeška c. 22/1)
»: (01)564 45 67 (01)564 45 68
""lika na naslovnici:
?rizor iz trzinske rezbarske delavmce.
ISSN 1408-4902
(foto: Jože Seljak)
Tehnične zahteve za poslane članke in slikovni material
Spoštovani bi alci I Vse, ki nam poSiljate besedila oz. slike prosimo, "a upoStevatc naslednja navodila:
Besedila naj bodo shranjena v datoleki doc, rtf, txt (laliko tudi na 'Skeli, rokopise sprejemamo izjemoma!). Če besedilo pošiljaie po ektronski pošti, ga obvezno priložite kot priponko in ne v lelesu «edila. Izogibajte se vsakršnemu oblikovanju besedila (različne P^save, tabulatorji in zamiki pri odstavkih, ...j. I ".,olografiranjii z digitalnim fotoaparatom slikajte /. visoko reso-UC|J0 (fotoaparati na mobilnikih zare.s ne zadoslujejol).
prav tako lepe zimske počitnice, kot so bile lani. A narava je mu-hasta. Vsceno pa so bili šolarji verjetno med počitnicami kar zadovoljni, še najbolj veseli so bili seveda zato, ker ni bilo pouka. Pomlad pa je tudi čas, ko se pre-bujajo gradbišča na prostém. Podobno kot v naravi tudi v človeški družbi hiti jo tišti, ki imajo denár. da bi še pred poletnimi počitnicami naredili, kar se največ da. Je pa res, da nekateri po zim-skem span ju potrebujejo nekaj več časa za odmrznitev, ko bi morali gradbeni stroji že veselo brneti, investilorji še živahno teka jo od vrat do vrat in zbira jo potrebna dovoljenja in nacrte. Žal je naša družba vse bolj zbiro-kratizirana in brez dolgotrajnih papirnih priprav se ne da nič. Umni naložbeniki pa morajo, kot včasih umni kmctovalci, že v na-prej misliti na to. Že pozimi je treba pripraviti vse potrebno za začetek del na terenu. V Trzinu bo tudi to leto še kar nekaj grad-bišč. Zdaj bomo videli, kako dobro so načrtovalci in naložbeniki izkoristili zimo. Prebivalci ob Jemčevi cesti pa z velikim upom gledajo, kaj se dogaja na njihovi cesti, če so se izvajalci in investi-torji med zimo dobro uskladili, bi morali v zelo krátkém času cesto dokončati. Ne nazaduje so sprva govorili, da bo cesta poso-dobljena in urejena še pred koncem lanskega leta. Zdaj za zamu-de ne bi smelo biti več izgovorov. l udi gradbinci pri osnovni šoli bi morali počasi zaključiti svoja delà. Sprva so načrtovali, da bo sola dokončana do 1. septembra leta 2003. Zdaj pravijo. da bo vse nared do I. septembra 2004. Če ni to udobna zamuda za izvajal-ce, me naj vzame vrag. O ureditvi povezovalne ceste med obrtno- industrijsko cono in Mlakami je bilo prelitega že veliko črnila in napovedovali so, da bo zgrajena hkrati s štiripasovno obvoznico Trzina. Ob tempu, ka-kršnemu smo priča, se bojim, da se bomo po urejeni povezovalki sprehajali šele kot sivobradi star-čki. Je pač tako, birokratski zapleti in izgovore za zamude lahko najdenio za vsakim vogalom. Mogoče se bo zdaj, ko so na občini pristali na širjenje cone proti gozdu med cono in Mlakami, le
kaj premaknilo. Po drugi strani pa tudi ni napačno razmišljanje, da tiste ceste še ni treba ure-jati, dokler bodo po njej ropo-tali gradbeni stroji. Cesta bo smiselna šele, ko bo tam vse pozidano.
Prav tako so ureditev pločni-kov ob Mengeški cesti napovedovali še za časa rajnke dom-žalske občine. Takrat so že risali neke nacrte, vendar ni bilo prave politične volje. Razmere ob cesii pa se vse bolj slabšajo, zato bo treba kar kmalu ugriz-niti v kislo jabolko obljub. Ob-činskemu vodstvu je treba priznati, da so imeli s pripravo po-sodobitve Jemćeve ceste res dosti delà in zapletov, zato je razumljivo, da niso mogli dělali na še eni vsaj podobno zah-tevni fronti. Ko bo Jemčcva cesta končana, pa bo treba resilo zagrabiti za delo tudi pri Mengeški cesti in nenazadnjc tudi pri urejanju pločnikov in druge potrebne infrastrukture vzdolž Ljubljanske ceste, kjer to še ni urejeno. Ker je pomlad čas, ko zacvetijo luknje na ceslah, bo verjetno zdaj potrebno pregledati, kakš-ne so razmere na obćinskih cestah, zato se vrlim komunalcem obetajo res delovni dnevi. Če bodo pri tem zamudili kak-šen dan ali dva, jim Ijudje niti ne bodo zaměřili, pomembno je, da bodo cesie takšne, kot se spodobi za eno najbogatejših občin v tem delu Balkana, vsaj do občinskega praznika, saj bomo letos praznovali peto oblet-nico občine. Takrat bodo obča-ni bolj kritično gledali na ure-jenost naše komune. Ko smo že omenjali zamujanje, pa naj navrženi še eno, ki pa gre silno v nos nekaterim, ki so drugače do zamud kar strpni. To je zamujanje našega nebo-digatreba - Odseva. Sedanje uredništvo enostavno ni sposobno zagotoviti rednega izha-janje časopisa do datuma, ki je določen v občinskcm odloku To je 20. v mcsecu. V uredništvu priznavamo, daje to hud greh, in nanj nismo ponosni. Vsak mesec sproti občutimo sramolo, da v časopisu napove-
(nadaljevanje na 6. strani)
Z
U p
A N 0
V
K 0 T I C E K
ričakovali je bilo, da bo v tem Zu-panovem kotičku moč zapisati tudi kak stávek o pomladi, saj je přišel čas, ko običajno že veselo cvetijo zvončki in troben-tice. A letos je drugače. Zima je zamah-nila z repom in povzročila precej slabe volje in tegob, tako daje niarsikateri Tr-zin'c še bolj ježen, kot bi bil, če bi bilo vsaj vreme bolj prijazno. Morda je ta zlo-voljnost kriva, da so še bolj kot ponavadi opazni nekateri na videz manj pomembni vzorci obnašanja, ki pa zelo prepričljivo izražajo naš odnos do temeljnih vprašanj demokracije in dejanske sposobnosti za življenje v skupnosti.
Vprašanje o pravni državi in demokraciji
Mislim na povsem vsakdanje in pogosto ravnanje, na videz nič kaj vprašljivo in velikokrat od mnogih celo přiznáno kot izraz neke vrste poguma in za vse spre-jemljivega kljubovanja oblasti, ki pa v resnici opozarja na, po moji sodbi, resne ovire delovanju pravne države in dejan-ski uveljavitvi demokracije. To v veliki meri opažamo tudi po občinah in občina Trzin, na žalost, v tem pogledu ni izjema. Mislim na številne kršitve zakonov in drugih predpisov o urejanju prostora, o varstvu okolja in, še posebej, o javnem redu in miru. Tudi v Trzinu rastejo t.i. po-možni objekti, razne ograje, šupe, lope,
Telefonske številke Občine Trzin so:
5844544, 5644543, 56445 50 in 56445 49
Fax:
564 17 72
Elektronska pošta: info@obcina-trzin.si Domača stran na internetu: http://www.obcina-trzin.si/
parkirišča, nadstreški, nemalokrat ogromne reklamne table ali stebri kot gobe po dežju. In to praviloma, ne da bi kdo vsaj poskusil preveriti, ali je te objekte sploh dovoljeno postavljati, ali je dovoljeno postavljati kakršne-koli, kot si pač kdo zamisli v trenutku navdi-ha, ali morda vendarle tipske, kot to omogo-ča veljavni předpis ipd. Potrebno je omeniti tudi številne črne gradnje večjega obsega, razne prizidave in nadzidave vrstnih hiš, ob kateri se člověk vpraša, čemu je někdo kupil vrstno hišo, če potem hoče na vsak način iz nje narediti individualno, ipd. Kot vemo iz izkušnje zadnjih tednov, predstavlja posebno poglavje v sagi o naših odnosili do pravil in predpisov razumevanje naših pravic v zvezi s prometom v celoti in še posebej v zvezi z mi-rujočim prometom, saj se včasih zdi, da se vsi po vrsti ježimo na Občino, zakaj za vraga ne dovoli parkirati vsaj v vetrolovih večjih zgradb, še posebej v zadnjih dneh, ko tudi tik pred vhodi v bloke, po pločnikih in zelenicah pada zoprni sneg po naših jeklenih drugih ja-zih. ltd. ltd. In zdaj so se v občinskem svetu celo domislili, da morajo občinske zeleniće služiti vsem občanom in biti vsem dostopne, kar utegne povzročiti zelo hudo jezo pri mnogih, ki so si na obćinskih površinah uredili svoje zasebne in visoko ograjene sadovnjakc, vrtove, parke ipd.
Toda pri vsem tem ne gre ne za potegavščino ne za iznajdljivost, temveč za spoštovanje načel pravne države, kar je pogoj za sožitje in oblikovanje skupnosti v časih, ko pač več ne delujejo drugi sistemi, kot so razne konvencije, vnaprej dane hierarhije in tudi stari običaji, po katerih seje življenje odvijalo ne-koč, ko so še imeli vladarje »po milosti božji« in ko seje, denimo, kak tujec prisclil v vas kvečjemu vsakih deset let. Pravna država oziroma spoštovanje pravne države paje, kot rečeno, pogoj, da sploh lahko začnemo govoriti o demokraciji, kajti šele na stopnji, ko o medsebojnih razmerjih znotraj skupnosti ne odločajo več kakršnikoli nevprašljivi privilegiji ali pravica močnejšega in bolj brezobzir-nega in smo torej dejansko vsi enaki pred zakonom, je mogoče začeti razmišljati o demokraciji.
Pravna država pa pomeni veliko tega. Med drugim tudi to, da so vsa razmerja med državo in državljani in tudi razmerja med državljani in skupinami državljanov urejena z ústavo in zakoni in ne na kak drug način, ki bi ga bilo moč različno razlagati ali kakor-koli izkoriščati. Drugače povedano, pravna država pomeni, da so vsa pomembnejša vprašanja, ki zadevajo odnose med Ijudmi, pravice in obveznosti in tudi omejitve ter prepove-di, pravno urejena in ne smejo biti odvisna od kakršnihkoli drugih okoliščin (npr. od položaja v družbi, od tega, kje je kdo doma, od premoženjskega stanja, od verske pripadnosti ali nevernosti ali česa podobnega). In, če še dodamo, pravna država pomeni, da veljajo ista pravila na vseh ravneh, za najvišje funk-
cionarje v državi kakor tudi za tište, ki morda živijo na t.i. obrobju; hkrati pa pomeni tudi to, da pravno gledano nihče od nas ni bolj in ne manj zavezan spošto-vati zakon. Hočem reči, daje gotovo lepo in zaželeno, da ljudje, ki so npr. na izpo-stavljenih položaj ih, še posebej pazijo na svoje ravnanje in so, po možnosti, vzgled vsem ostalim, vendar pa hkrati nihče ni-ma pravice zahtevati posebne moralne obsodbe ali višje kazni za nekoga, ki je, denimo, poslanec, in nižje kazni za enak prekršek ali enako kaznivo dejanje za nekoga, ki je, recimo, samo uradnik, trgo-vec ali kmet. Isto velja tudi za uveljavlja-nje pravic.
Skratka, če zdaj to ponazorim s primeri iz Trzina, je seveda nemogoče pristati na stališče, da vsi drugi, ki pridejo na obisk v Trzin ali tu samo dclajo, naj kar plaču-jcjo kazni za napačno parkiranje, Trzinci pa ne bomo. Enako nedopustno bi kdo rekel, da on lahko uporablja občinsko ze-lenico za posedanje po njej, kcr je lastnik sosednjc parcele, oni drugi, ki živi tri hi-še stran od te zeleniće, pa nima tu kaj iskati. Nadalje velja vendarle omeniti, da je namen in smisel predpisov, ki urejajo gradnjo v naselju, zlasti v preprečevanju, da bi naša naselja izgledala kot sračja gnezda, in v preprečevanju samovolje, ki lahko prizadcnc pravice koga drugega ali bistveno vpliva na kakovost njegovega življenja. Seveda paje pri vsem tem le treba upoštevati tudi to, da živimo v skupnosti in da so naši interesi in pravice raznoliki, in jih je potrebno usklajevati, seveda že spet po načel ih pravne države in ob spoštovanju zakonsko določenih omejitev. In še bi lahko naštevali!
Pomlad pa gotovo bo. Če ne prej, pa te-daj, ko boste to brali. In pomlad nas vedno napolni z energijo. Naj nas torej nav-da z veseljem in nam da dodatno voljo in moč za premagovanje težav, vendar ne tudi za prestopanje meja, ki ločijo pravno državo od kaosa in bojišča, na katerem poteka boj vseh proti vsem. Vsaj preveč naj ne bo tega prestopanja in koraki naj ne bodo predolgi.
Tone Peršak
OTi msk WmJkW&W
Ure za zdravje so vsak 2. in 4. torekv mesecu od 8.00 do 9.30 v ambulanti (Center Ivana Hribarja).
Merimo:
•	krvni pritisk
•	krvni sladkor (bodite tešči) - 300 SIT
•	holesterol (bodite tešči) -600 SIT
16. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA ODSEV JE SPOLITIZIRAN
tokratna seja kljub temu, da seje odvijala na sam dan žena, ni bila prav nič praznična in slavnostna, temveč popolnoma običajna, kakor vsaka druga seja: na bilo nekaj perečih točk dnevnega bile pospremljene z daljšo raz-ekaj takih, katerih sklepi so bi-sprejeti.
. brez daljših razpra u in plakati: sglaševanja íaše občine. an že drugič, ni skorajda v; pr
njej je reda, ki : pravo, ir li soglas
Svetniki
■eje
odlok o oglaševanju zajema vse oblike o. Canja na območju n; bil tokrat obravnava pa so bili upoštevan gi, ki sojih svetniki upravi, dajih vključi javnost oglaševanja ii strani obravnava kot i službo, kajti nemalok ranju tudi za obveščanje obč nov o zadevah javnega interesa, p strani pa so se pripravljalci odloka zave-dali tudi, da oglaševanje v veliki meri pomeni obremenjevanje ali celo onesnaževanje okolja, zato je v odloku nekaj točk,
/spr anju, ki in obveš-Odlokje njem predlo-sdlagali občinski anj. Odlok o de-obveščanja po eni :ke vrste javno it gre pri reklami-ik in obča-drugi
•st. S očili. na trz
ki omejujejo takáno dejz tim odlokom so svetniki do srne dejavnost oglaševanja i območju opravljati izključno na osnov pogodb, sklenjenih na podlagi javnega razpisa oziroma dražbe, pri čemer mor občina na osnovi sklenjenih pogodb pr dobivati tudi ustrezne dohodke. Tudi zaključni račun je bil soglasr jet, saj so svetniki u; no pripravljen. Goto Uni tudi s številkami sedah finačnika Petr. Trzina zelo ugodr ečkot odhodkov, bilo jih je
i rebalansom. Razlogi e povsem natančno
otovili, 'O pa sc v njem, >viča fir . Prihodk
daj« bili sajj lančr ovje
kot zato so prihodk
spreje da se insker
sprc ustrez zadovc epo be ia slika bilo več.
-ičakoval v tem, da >v od dohod zaradi gibanja šte\ gibanja plač in da sc ^or so finančně si ,e8 lega pa so nekatc Polnoma naključni -davka na dobitke Plačilo zamudnih ob ^o ugodno slik
mne ne da nape 'ila prebivalcev bili ti prihodki jžbe načrtovale iri prihodki tudi na primer prihe pri ig
^o, da den
Popolnom; "im računi d°seženih
realiziram
paje kr ir z nekaterih pc ' porabljen. Hkr ™je župan por :iljih, ki so bili
večji .popovi ah na srečo, podobno. Za vo tudi dejst-stavk ni bil it i zzaključ-ičal tudi o ' veliki meri
^upanje poročal tudi o strategiji razvoji obdobju od leta 1999 do leta 2004 ter Predlaga] sklep o pripravi strategije raz-
voja za naslednje petletno obdobje (od 2005 do 2010). V prejšnjem obdobju je občinska uprava uresničila skorajda vse zastavljene cilje, zataknilo pa se jim je pri domu za starejše občane, pokopališču, športnorekreacij-skem parku ter pri obnovi občinske stavbě oziroma KUD-a. Pri pokopališču in ureditvi le-tega je problem v tem, da lastniki še ne želijo prodati zemljišča, in pogovori o odkupni ceni pravzaprav še vedno potekajo, priprave za dom starejših občanov počasi potekajo zato, ker je potrebno prilagoditi in spremeniti ureditveni načrt, investitorji pa želijo videti tudi idejni projekt, na podlagi katerega bo popolnomajasno, kakšna bodo varovana stanovanja. Začetek del pri ŠRP je v letošnjem letu nekoliko zadržal sneg, vprašanje sanacije KUD-a in občinske stavbě paje povezano s tožbami, kijih ima občina s Športno unijo. Smrekarjevo je v razpravi zanimalo, kaj se dogaja s povezovalko z industrijsko cono in kako daleč so sodni postopki, ki tečejo na so-dišču. Župan paje na to odgovoril, daje občina pri sodnih sporih nemočna in lahko samo čaka, kdaj se bodo zadeve rešile, ureditev povezovalke paje tako odložena za nedolo-Ćen čas. Naslednja točka dnevnega reda je obravnavala poročilo o realizaciji razpisa za subvencioniranje obrestnih mer za posojila za malo gospodarstvo in kmetijstvo. Tudi ob tej točki je Petrovič povedal, da se Trzinci niso odločili za nobeno posojilo, čeprav je komisija za kredite sprva sprejela 5 vlog, v skupni višini 16 milijonov tolarjev. Ker pa v predvidenem roku treh mesecev noben od prosilcev ni skleni I pogodbe z banko, so tudi vsa sredstva, namenjena kreditiranju, ostala neporabljena.
Potem je sledila prva bolj pereca točka dnevnega reda, in sicer ta o Odsevu. Finančno poročilo za Odsev je zelo ugodno, menda seje prvič zgodilo, daje na postavki za Odsev ostal dober milijon in pol neporabljenega denarja, za kar je Petrovič pohvalil tržni sektor našega časopisa. Veliko bolj sporna paje bila tokrat sama vsebinska zasnova glasila v zadnjem letu, ki je po mnenju občine postala preveč spolitizirana, na občinski upravi in med svetniki pa se pojavil strah, da bi Odsev lahko uporabljali tudi v politične namene, kar pa ni njegova osnovna funkcija. Ker je bil glavni in odgovorni urednik tokrat odso-ten (na kar je opozoril že na eni izmed prejšnjih sej), je bila poročevalka na seji namest-nica odgovornega urednika. Na očitke o spo-litiziranosti časopisa uredništvo odgovarja, da to ne drži in daje naloga časopisa vedno bila in vedno bo, da kritično poroča o zadevah javnega značaja. Med razpravo o politični neodvisnosti je bilo slišati mnenje, da se
avtor člankov, ki so zbodle občinsko upravo, nikjer ne podpisuje kot član stranke in zato ne moremo reči, da s svojimi članki favorizira določeno politično opcijo. Župan je na to dejal, daje problem teh člankov predvsem v tem, daje v njem moč najti nepreverjene govorice, kar je neodgovorno, poleg tega pa avtor kot član uredniškega odbora s svojimi pris-pevki daje vedeti, daje njegovo mnenje tudi mnenje uredništva Odseva. Svetniki so bili med samo razpravo opozorjeni tudi na to, da podjetje, ki skrbi za raznos časopisa, ne opravlja dobro svojega dela in da občina z vedno daljšim zamikom izplačuje honorarje sodelavcem časopisa. Poudarjeno paje bilo tudi to, daje občina z lanskimi naročilnicami na časopis Odsev prekršila odlok o časopisu, ki pravi, da časopis prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva in podjetja v občini. Župan je tak očitek zavrnil, rekoč, da časopis še vedno dobivajo vsa gospodinjstva, edino-le podjetja časopisa ne prejemajo več. Toda podatki uredništva o tem so popolnoma drugačni. Svetniki so po enourni razpravi sprejeli sklep, da mora uredništvo zagotoviti izid časopisa 20. v mesecu in da člankov, ki so »politično« obarvani, ne sme objavljati. Julija bo delo uredništva ponovno vzeto pod drobnogled, takrat pa se bodo svetniki odločili tudi za more-bitno razrešitev uredništva. Nato so svetniki obravnavali nekatere vloge za odkup zemijišč. Pri tem so izglasovali, da se enemu vlagatelju zemljišče ponudi v zakup, dve vlagateljici pa bosta zemljišče lahko odkupili. Tudi naslednja točka dnevnega reda je bila precej pereča. Gre za medsosedski spor med zakoncema Kesić in zakonce-ma Pirc-Zabrct. Zakonca Pirc-Zabret že-lita na parceli, označeni s številko 878/3, graditi hišo, zakonca Kesić pa temu opo-rekata, saj je to zemljišče označeno kot zelenića. Županje pri tej točki povedal, da mora svet glede tega sprejeti politično odločitev. Besedo je v razpravi dobila tudi gospa Kesić, kije občinsko upravo okrcala, da seje v tem primeru delalo vse mimo zakonodajnih postopkov in daje bila šokirana, ker je o poteku zadev v tem primeru o ničemer niso obveščali inje za nekatere stvari izvedela tik pred zdajci. Nekaj besed je hotela spregovoriti tudi odvetnica zakoncev Pirc-Zabret, vendar je župan njen govor prekinil z odmorom, ker v imenu občanov na sejah po poslovniku ne smejo govoriti njihovi zastopni-ki. Svetniki so nato sprejeli sklep, da
nastali spor razrešuje občinska uprava v skladu z veljavno zakonodajo. Osma točka dnevnega reda jc bila bolj neproble-matična, saj so svetniki s svojim glasovanjem izvolili novo komisijo za spremljanje sprememb cen vrtca, imenovali so nove-ga nadomestnega člana četrtnega odbora 1er predstavnika občine Trzin v svetu zavoda Medobčinski muzej Kamnik. V zadnji točki dnevnega reda pa so svetniki razpravljali o cenah storitev Centra za sociálno delo. Sprejeli so cene za sto-ritve: osebna pomoć na domu, občinsko sociálno pomoč ter pomoč družini na domu. Svetniki so se na tej točki dnevnega reda seznanili tudi s finančním planom Centra za sociálno delo. Nenazadnje so bili svetniki seznanjeni še s poročilom o varnosti prometa v Trzinu. Župan pa je ob zaključku voščil svetni-cam ob prazniku dneva žena.
Mateja Erčulj
FÚMLAD JE TU
(nadaljevanje s 3. straní)
dujemo dogodke, ki so se zgodili ravno nekaj dni pred izidom našega časopisa. Neka-teri od oglaševalcev ne želijo oglašati v Od-sevu, ker pravijo, da ga bodo Ijudje dobili v roke, ko bo njihova reklamna akcija že v teku ali pa bo že mimo. Prav tako je neradno, da v občini objavijo razpis, ki začne ve-Ijati tišti dan, ko iziđe Uradni vestnik občine, se pravi takrat, ko iziđe Odsev. To so resne in težke stvari, in v uredništvu se tega sramujemo, vendar lahko po drugi strani naštejemo celo vrsto nepotrebnih iz-govorov. Opravičila niso zadosti, roka bi sc morali držati. Ker tega nismo sposobni izvesti, v uredništvu predlagamo, da Odsev izhaja zadnji teden v tekočem mcsecu. Iz anket, ki snio jih opravili med bralci, smo nam-reč videli, da jih to, če Odsev zamudi za par dni, niti ne moti toliko. Pravijo, da vedo, da bo časopis do konca meseca zagotovo přišel.
Prav v tem pa je kleč. Na občini so se dogovorili s profesionalno službo za raznos časo-pisov. Ti si rezervirajo 20. v mesecu za raznos Odseva po Trzinu, ker pa tega ne more-jo, sprejmejo drugo delo in to delo opravlja-jo še en teden po tistem, ko je Odsev že na občini. So pač profesionalci. Mi to razume-mo, ne razumemo pa, kako profesionalci za raznos potrebujejo več dni in delo opravijo zelo nekakovostno. V uredništvu Odseva vsak mesec dobimo nešteto pritožb obča-nov, nekateri pa so že obupali, ker jim ne prinesejo časopisa. Po zadnjih zagotovilih pristojnih na občini naj bi Odsev zdaj spet dobivala vsa gospodinjstva v Trzinu. Iz prakse pa vemo, da temu ni tako. So predeli v Trzinu, ki jih raznašalci ignorirajo. Česo res takšni profesionalci, se to enostavno ne bi smelo dogajati.
V uredništvu Odseva zato predlagamo, da naj na občini poskusijo najti druge, manj toge raznašalcc. Mogoče bi spet poskusili s tr-zinskimi študenti. Menimo, da bi se dalo najti bolj elastično in tudi ugodno rešitev. Če se nam in občinskcmu vodstvu to posre-či, bo velik problem Odseva zmanjšan in ljubezen bo spet v zraku.
Urednik	ri- i
# m
Na podlagi 41 čleua Zakona u referendumu in ljudski iuiciativi (Ur.list KS, it. 15/94 in 13/95 odločba US. 34/96 - odločba US. 38/96. 43/96 - odločba US. 57/96. 82/98 - odločba US, 59/01 in 11/03 - odloćba US. 24/03 in 48/03 - odločba US) izdaja Okrajna volilna komisija II. volilnega okraja 4 volilne enote
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OB1MOČIJ VOLIŠČ
za glasovanje na naknadnem zakonodajnem referendumu o Zakonu o izvršitvi 8 točke odloćbe Usiavnega sodišća RS St U-l-246/02-28, (Ur.I.RS. Š1 135/03), v II volilnem okrajů 4 volilne enote. ki bo dne 04.04.2004.
VOLIŠČE 4.11.16 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, I., Mengeška cesta 7b. Train I r/in: vsa llabatova ulica, razen št 20. Jemćeva cesla, Kmetičeva ulica. ljubljanska tesla št. 1.2,3. 3a. 4. 4a. 5. 5a. 6. 7. 8. 9. 10. II. 12. 12a, 12b,l2c.l2d, 12e, !2f 13. 13a, 13b. 13c. 13d, 13c. 131. I3gin 14. Mengeška cesta in Za hribom št. : 6. 7. 8. 8a. 9, 9a. 10, 11, lia, lib. Ile, 12. 12a, 12b. 13. 14. 15. 16. 17. 18, 19, 20. 22, 26, 28 in 30.
VOI.IŠČF. 4.1 i.17 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, II Mengeška cesta 7b, Trzin
Trzin: Cankarjeva ulica. Habatova ulica št. 20. Kidričeva ulica št. 10 in 12, Košakova ulica St.
I	m 2. Ljubljanska cesta 5l 15, 16. 18. 18a. 20 in 24, Lobodova ulica, vsa Mlakarjeva ulica, razen il 4, 4a. 6, 6a 7, 7a in 8. Najasi. Onger St. : 5.15.17. Partizanska ulica št. : I, 6. 8. 10,
II	12. 14. i6. 18. 20, 21 in 26 Ploščad dr l inetaZajca. I'rešernova ulica, Reboljeva ulica. Ulica kamniškega bataljona, Ulica 01% ulica Podgozdom, vsa Ulica Rašiške Cele. razen št. : I, 5 m 5a Vegova ulica. Za hribom .it. I. la. 2, 3. 4, 4a in 5 ili Župančićeva ulica VOLIŠČE 4.11.18 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, III , Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Uergantova ulica. Blatnica. Borovec, Brezovce, Brodišče. Dobrave, (imajna. Hrasto-vcc. vsa Kidnčeva ulica, razen St. 10 in 12. Kratka pot. Mlakarjeva ulica St.: 4. 4a, 6, 6a. 7, 7a in 8. Motnica. l jubljanska cesta št : 17, 19, 19a, 21, 23, 25, 26. 27, 28. 29. 30,31. 32, 33, 34, 35. 36. 37. 38. 39, 42. 43 44. 46. 48, 49. 50, 51 in 52a. Pemetova ulica, Peske. Planjava. Prevale. Sprulia. Irdinova ulica. Ulica Bratov Kolar, Ulica Rašiške ćete št : 1,5 in 5a in Zorkova ulica.
Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 4. VOLILNE ENOTE 11 volilnega okraja
Številka 00900-2/04 Datum: 04 03.2004
VOLIŠČE 4. 11.901 - KONFERENČISA SOBA OBČINE DOMŽALE, Ljubljanska cesta 69, Domžalc
Predćasno glasovanje
PREDSEDNICA
OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Anita Janjoš
Odvoz # kosovnih odpadkov iz gospodinjstev
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Trzin 31.03.2004 opravljalo spomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev NE sodijo nevami odpadki, kot so: embalaža škropiv, olj, barv, lakov in podobno; le to bomo zbirali v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Avtomobilski deli, akumulatorji, gume, sodi, gradbeni material, veje drevja in živih meja ravno tako NE sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva.
Vodja sektorja javna higiena Matej Kovačić
Direktor Marko Fatur
POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE TRZIN G. ANTONOM PERŠAKOM PRIPRAVE NA POMLAD V OBČINI
Med razpravaml o urednlškl politiki Odseva in o njegovi nadaljnji usodl smo sllšall oćftke, da je Jože Seljak grdo lagal in zavajal Javnost, ko Je v enem od svojih član-kov pojasnjeval pomen vrstnega reda zastav in pri tem kot primer za pomembnost vrstnega reda zapisai, da zaposlenim na občini ne bi bilo vseeno, če bi jim zneske plač, ki Jih prejemajo, obrnili na glavo. Precej svobodno, In kot Je sam zatrdil, z nekaj humorja, je naplsal, kot da naj bi na občini prejemall po 500, 400, 300 tiso-čakov na mesec in da bi jokail, če bi te številke obrnili na glavo. Menimo, da je Iz tistega članka težko razumeti, da so plače na občini res take, kot Je naplsal, vseeno pa nas zdaj zanima, kakšne so resnične plače na občini.
Naj najprej povem, da so nekateri Ijudje tes nasedli tistemu pisanju in da so spra-ševali, kdo na občini zasluži po 500, 400 in 300 tisoč tolarjev. Zato menimo, daje takšno pisanje zavajajoče, škodljivo in nedopustno. Kar pa se tiče zaposlenih na občini, pa moram reči, da so to uslužben-ei in niso funkcionarji, in gre v tem primeru za varstvo osebnih podatkov. Lahko navedemo, kakšna je povprečna plača na občini in kakšna je plača za posamez-no delovno mesto, kar se pa njihovih zas-lužkov tiče, je pa povsem v njihovi pristojnosti, ali bodo te podatke pripravljeni razkriti. Javne so zgolj funkcionářské plače.
Kar se pa tiče župana, pa ta ne dobiva plače, ampak sejnine. Ker sem jaz nepok-licni župan, dobivam polovico možnega prihodka v skladu z zakonom, to je pa 157.000 SIT na mesec. Upam, da bo g. Seljak s tem podatkom zadovoljen.
Pomlad vse bolj strumno koraka v de-želo, zato smo g. Peršaka vprašali, kako na občini pripravljajo različne spomladanske dejavnosti, na primer čistilne akcije, odvoze kosovnih odpadkov, še zlasti pa nas je zanimalo, zakaj ktos na Jemčevi cesti ni predvideno zbirališče obrezanih vej. Kot vsako leto, bomo tudi letos omogoči-■i, da bodo Ijudje lahko na določcnih mestih v Trzinu odlagali odrezane veje, katere bodo potem na občinske stroške odpeljali na ustrezna odlagališča. V gtav-nem bodo vse lokacije, ki smo jih že imeli. ostale iste, razen tište ob Jemčevi ces-"■ Problem je v tem, da tam občina nima v svoji lasti nobenega primernega zem-J'šča. Parcela, na kateri smo v prejšnjih «ih zbirali vejevje, je v zasebni lasti. Lastnik je za letos odlaganje izrecno pre-povedal, med drugim tudi zato, ker bo «"> v příhodnosti gradil hišo. Zahteve etnika moramo spoštovati, druge prijeme parcele pa zaenkrat ni. Prav zato Pozivam ljudi z Jemčcve ceste, da to i>Prejmejo z razumevanjem. Novo depo-'jo bomo uredili ob mostu na Habatovi Tišti, ki bodo želeli tja pripeljati
vejevje, se bodo pač morali nekoliko bolj potruditi. Slabo bi bilo, če bi vejevje začeli odlagati na divjih odlagališčih. To je pač problem, ki ga imamo v tem delu Trzina. Občina tam nima primernih parcel, zelenić ali česa podobnega. Kot verjetno vsi veste, imamo tam tudi problem s postavitvijo ekoloških otokov. Menim pa, da imajo podobne probleme v vseh starejših naseljih. Včasih so bile v njih vse ccste in kolovozi ozki, kasneje pa so te ceste širili in nemalo-krat so za to uporabili tudi zasebna zem-Ijišča.
Kar se tiče čistilne akcije, bo ta, kot piše v koledarju akcij, ki so ga přejeli vsi bralci Odseva, 3. aprila. Upam, da nam tokrat ne bo ponagajalo vřeme kot lani in da bo akcija uspešna. Kot je že običaj, bodo posamezna društva čistila že prej razdeljene predele Trzina, priključili pa se nam bodo lahko vsi občani, ki jim jc mar za čisto in vzdrževano okolje. Že 31. marca pa bomo organizirali odvoz kosovnih odpadkov in nevarnih snovi. Ob tem bi pozval občane, naj na zbirališčih vejcvja nc odlagajo kosovnih odpadkov, pa čeprav gre za lesene odpadke. Tišti, ki so zadolženi za odvoz vejevja, takšne odpadke puščajo tam, ker zbirajo zgolj vejevje, mi pa imamo s takšnimi odpadki dodatne probleme. Naj pa poudarim, da smo ena redkih ob-čin, ki dvakrat na leto organizira odvoz kosovnih odpadkov.
Kaj pa kulturno področje, ali žc tečejo priprave na Trzinsko pomlad?
Zaradi izkušenj iz prejšnjih let sem imenoval posebno komisijo za pripravo Trzinske pomladi in priprave zdaj tečejo. Ta komisija se že sestaja, razdelili smo posamezne naloge. Za zdaj lahko rečem, da bomo spet pripravili večjo folklorno prireditev, usmerili pa se bomo tudi na več gledaliških představ.
Kako pa je bilo letos z zimskimi večeri -srečanji, ki so pred leti pritegnila precej obiskovalcev?
V januarju so člani društva upokojencev Žerjavčki pripravili potopisno predavanje To-maža Ermana, v februarju smo imeli večer, ki je bil posvečen pred kratkim umrlému pesniku Janezu Mcnartu, zdaj, v marcu, pa
bo planinsko društvo Onger pripravilo še eno potopisno predavanje. Tako da lahko rečem, da so ti zimski večeri vendarle bili.
Spomladi spet bolj živahno zaživijo gradbišča. Kako bo to pomlad na pod-ročju novih naložb v Trzinu?
Jemčevo cesto so zdaj spet začeli urejati, in računam, da bo v enem mesecu dokončana. Stekla so delà za ureditev športnega parka v Mlakah. Delà bodo tam morali dokončati sredi poletja, tako da bo park lahko zaživel že septembra ali oktobra, nekateri njegovi deli pa že v avgustu. To sta tudi največji investiciji, ki ju imamo v náčrtu za letos in se vlečeta pravzaprav že kar nekaj časa. Letos imamo v náčrtu tudi nekaj posegov za ureditev dodatnih parkirišč, predvsem v Mlakah. Za to smo sprejeli spremembe prostorsko ureditve-nih pogojev, urejanje nekaterih manjših ulic pa bo zdaj odvisno predvsem od postopkov, ki že tečejo.
Parkirišča boste urejali v Mlakah, kaj pa v coni?
V coni naj bi se letos začelo nekaj doga-jati, vendar v manjšem obsegu. Tam smo namreč sprejeli spremembe zazidalnega načrta. Tako smo omogočili nove lokacije za parkirišča, vendar pa pričakujemo tudi pobude tamkajšnjih podjetij. Ob tem, da smo s spremembo zazidalnih načrtov omogočili ureditev parkirišč, je zdaj verjetno malo iluzorno pričakovati, da bo občina podjetnikom parkirišča tudi dělala. To bi bilo pa že preveč.
Različna trzinska društva si zdaj pri-zadevajo za pridobitev novih ali bolj-ših prostorov za svojo dejavnost. V KUD-u že vrsto let želijo posodobiti in povećati dvorano v svojem domu, ga-silci razmišljajo o novem gasilskem domu, smučarji si želijo smučišče nad industrijsko cono, streici želijo novo strelišče v kletu ih prostorih osnovne šole, planinci pa bi radi obnovili ali pa na novo zgradili hišico, ki jo upravlja-jo na ulici Rašiške ceste. Kako gledate na te želje in koliko lahko pri tem ra-čunajo na pomoč občine? Za to leto smo tako ali tako rekli, da bo to leto, ko bomo pripravili strategijo razvoja za prihodnje obdobje. Pri lem se bo seveda treba dogovoriti o določenih pred-nostnih nalogah. Za vse, kar ste našteli, bi potřebovali nekaj sto milijonov tolarjev, inje jasno, da vsega ne bi zmogli. Treba bo razmisliti, s katerimi naložbami bi zadovoljili čim širši krog potreb. Ne-
katere od naštetih stvari bodo namenjene zgolj zadovoljevanju ene vrste interesov manjše skupine ljudi. Trzinska občina je vendarle majhna in o teh načrtih se bo treba usklajevati.
Dvorana lahko tako zadovolji številne interese prebivalcev občine. V njej lahko poteka kulturna dejavnost kulturnega društva, zraven pa imamo v njej lahko še celo vrsto drugih družabnih srečanj, pre-davanj, proslav in drugih podobnih stvari, vendar zdaj, kar se tiče dvorane, kot smo v Odsevu že pisali, čakamo na raz-plet na sodišču. Sodišče nam je dom že dodelilo. vendar Športna unija temu opo-reka. Če jim bo sodišče ugodilo, se bomo morali mi na to spet pritožiti in to vse skupaj lahko traja še več let. Športna unija enostavno zahteva, naj Trzinci od njih dom spet odkupimo, čeprav je povsem jasno, da so dom zgradili sami Trzinci. Že v prejšnjih obdobjih in tudi zdaj sodišče spodbujamo, naj čimprej obravnava našo zadevo.
Kar se tiče strelišča, kolikor vem, střelci dclajo nekaj v zvezi s tem. Ovir za to, da bi uredili strelišče v šolski kleti oz. nek-danjem zaklonišču, pravzaprav ni. Gre za to, da bi morali vse skupaj narediti tako, da bi bilo to montažno, da bi se dalo raz-staviti in premakniti. Seveda je to treba narediti kakovostno. Ne vem, če střelci pričakujejo, da bo strelišče naredila občina. Garderobeje najprej potrebno preseliti v nove prostore, ki smo jih uredili ob razširitvi šole. Ne vem, kako daleč so že pri tem, vendar pa bo treba takoj, ko bo zaklonišče prazno, pripraviti ustrezne náčrte za strelišče. To najlažje naredijo střelci sami. Oni so strokovnjaki za to in vedo kaj hočejo. O tem se morajo dogovoriti s predstavniki šole in strelccv. Mi bomo že pomagali, tudi z denarjem, vendar je zdaj predvsem na strelcih, da sami pripravijo náčrte in sprožijo akcijo. Vem, da so střelci zelo prizadevni in da dose-gajo zelo dobre rezultate, so najuspeš-nejša športna disciplina v občini, vendar gre pri njih Ic za ozko usmeritev, ki ne bo zadovoljevala potreb širšcga kroga ljudi. Kar se tiče gasilcev, je njihova naloga drugačna. Gre za javno službo in zdaj zaradi širjenja naselja prehajajo že v drugo kategorijo društev, kar pomeni. da morajo imeti tudi drugačno opremo. Že zdaj je zato jasno, da bodo morali v doiočenem času priti do novega gasilskega doma. Vprašanje je samo, kako. Najbrž bi bilo pametno razmišljati, ali se izplačagraditi samo večji klasični gasilski dom. Verjetno bi bilo smiselno v novi objekt vključi-ti še druge sorodne dejavnosti, na primer civilno zaščito. Novi objekt bi moral biti večnamenski, nenazadnje tudi občina rabi določene prostore za skladišča.
VETERINARSKI DOM DOMŽALE d.o.o.
Cesta talcev 10 1230 Domžale
Republika Slovenija, Ministrstvo za kme-tijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS, Veterinarska in-špekcija obmoćnega urada Ljubljana izdaja odločbo po uradni dolžnosti, na podlagi 84. čl. Zakona o veterinarstvu, 207 čI Zup-a in 18 čl. Zakona o inšpekcijskem nadzoru, v úpravném postopku o izvajan-ju sistematičnega spremljanja kužnih bolezni in cepljenj živali v letu 2004: splošno cepljenje psov proti steklini bomo v občini Trzin izvajali po sledečem razporedu:
RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI Dne: sobota, 10. 04. 2004
09.00 - 10,30 Trzin	pri Ivanu Kecelju, Mengeška 19
10.45 - 11.30 novi Trzin pri PD Onger, ul.Rašiške čete 4
Cepljenje psov za zamudnike je v krajih ter mestih v rednem cepljenju.
Dne: petek, 16. 04. 2004
15.00 Trzin 15.30 novi Trzin
Ne pozabite prinesti s seboj izkaznico o cepljenju psov! Cepimo vse pse, starejše od 4 mesecev, breje in doječe psice pa cepimo po odstavitvi. Psi, skotem po Ol .januarju 2003, morajo biti označeni z mikročipi v skladu s predpi-som, ki ureja označevanje.
Posamezno cepljenje je v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, CESTA TALCEV ; 10, vsak delavnik od 07.00 - 12.00 in od 17.00 - 18.00 ter v sobotah od 07.00 - 09.00. Stroški cepljenja znašajo 6.800.00 SIT.
Kar se tiče smučišča, je tudi to interesna dejavnost ožjega kroga ljudi. Za tisto zem-ljišče bo treba, kot sem pojasnjeval že v prejšnji številki Odseva, sprožiti spre-membe namembnosti želenega območja, pri tem paje vprašljivo, če bomo za to dobili soglasja naravovarst-venikov in tudi vsa potrebna zemljišča. Tudi pri planincih bi bilo dobro iskati dobre in racionalne rešitve. Naše društvo je majhno in ni takšno, kot na primer Ljubljana Matica. Društvo potřebuje prostore in srečna okoliščina je, da imamo tisto hišico ob Ulici Rašiške čete, ki sicer ni v povsem klasičnem planinskem okolju, vendar lahko služi za društvene dejavnosti. Čeprav imajo v hišici kar dosti sestankov, je le treba reči, daje takšen objekt izkoriščen, če ga uporabljajo 8, 9 ur na dan. Če bi tisto hiši-
Miro Štebe
co podrli in zgradili novo, smo spet pri tistem vprašanju, o katerem smo že govorili. Mislim, da bo treba iskati predvsem čimbolj racionalne rešitve. Obstaja možnost, da se hišica dogradi in obnovi v nekem razumnem obsegu.
f OROČILO 0 DELU UREDNIŠTVA ODSEVA V LETU 2003
V	letu 2003 je izšlo 11 rednih številk Odseva. Izredne številke, čeprav je bila predvidena, nismo izdali, saj nobeno od društev, ki so lani praznovala svoj jubilej, ni bilo pripravljeno, da bi mu namenili posebno številko, v uredništvu pa smo ocenili, da tudi noben dogodek v občini ni izstopal v tolikšni meri, da bi upravičil stroške izdaje še izredne številke
Odsevi so v preteklem letu izšli na 376 straneh, kar pomeni, da je povprečna debelina našega glasila znašala 34 strani. Tako smo vpovprečju za dve strani pri vsaki številki presegli načrtovani obseg časopisa Štiri številke so obsegale po 40 strani, 3 krat je imel Časopis 36 strani, dvakrat po 24. po enkrat pa 28 in 32 strani. Obseg smo presegli, ker smo želeli celoviteje predstavljati dogajanje v občini. To je bilo tudi lani zelo živahno, in smo v Odsevu skušali slediti temu. Res bi lahko obseg zmanjšali, vendar smo iz rezultatov ankete, ki jih je opravila občina, ugotovili, da naših bralcev obseg ne moti in si želijo celo še več novic. Barvne platnice so bile večinoma enojne, Ie dvakrat (aprila in decembra) so bile dvojne. Takrat je bilo zaradi čestitk ob občinskem prazniku in ob novem letu potrebno povećati prostor, namenjen reklamnim oglasom. Sicer pa je oglaševanje v preteklem letu predvsem zaradi zmanjšanja naklade časopisa upadlo. Izgubili smo nekaj stalnih oglaševalcev, težje paje bilo pridobiti nove. Dostikrat smo slišali: »Če bi Odsev še naprej dobivali vsi občani in podjetja v občini, bi bilo oglaševanje za nas v Odsevu zanimivo, tako pa bomo raje oglašali drugje.«
V	lánském letu je v sklopu Odseva izilo tudi 138 strani Uradne-ga vestnika občine Trzin.
Odsev je, podobno kot prejšnja leta, tudi lani poskušal odsevati dogajanja v našem kraju. Redno smo poročali s sej občinskega sveta, uradnemu seznanjanju bralcev z dogajanji v naši občini pa sta bili ves čas namenjeni tudi dve redni rubriki: Županov kotiček in Pogovor z županom. V prvem obdobju smo tudi predstavljali člane sedanjega občinskega sveta, sicer pa seje Odsev ludi drugače redno odzival na dogajanja na občinski ravni. Precejšen del vsebine smo namenjali družabnim dogodkom v Trzinu in društveni dejavnosti, bralce pa smo seznanjali tudi z na-ćrtovanimi priieditvami v Trzinu
V	vsaki številki glasila smo poskušali dati besedo tudi občanom. Vedno smo imeli po več pogovorov z občani, v drugi polovici leta pa smo spet uvedli ankete, saj je analiza pokazala, da jih bralci radi prebirajo Sorazmerno dosti časopisnega prostora smo namenili tudi različmm obvestilom, razpisom. oglasom, ki so nam jih posredovali iz občine ali pa iz. različnih služb, ki delujejo tudi na območju Trzina. Trudili smo se, da bi vsaj v doloćeni meri poročali o nekaterih zanirnivejših dogodkih v sosednjih občinah. Lani je Odsev Ie dvakrat izšel ob predvidenem času (20 v mese-cu). nikoli pa ni toliko zamudil, da bi izšel v naslednjem mesecu. v glavnem so vse številke prišle iz tiskárně zadnji teden v tekočem mesecu. To je povzročilo nekaj nezadovoljstva med občani
in še zlasti med tistimi, ki so želeli oglaševati v našem časopisu Sorazmerno dosti bralcev pa nam je sporočalo, dajih to, če ne iziđemo 20. v mesecu, niti ne moti, vedo namreč, da bo časopis izšel vsaj do konca meseca
Precej več nezadovoljstva pa je povzročal raznos časopisa Iz meseca v mesec so nas občani opozarjali, da časopisa ne dobijo So nekatera območja Trzina, ki jih sedanji raznašalci ignorirajo: območje Kmetičeve ulice (hiše v bližini trzinske železniške postaje), območje nad Zarebrjo (Lobodova, Partizanska in druge, najvišje v Trzinu ležeče ulice), krak Ljubljanske ceste, ki je po odprtju štiripasovne obvoznice postal šlepa ulica Da časopisa ne prejemajo, pa nas obveščajo tudi številni drugi občani in pri tem poudarjajo, da so oddali tudi po več prijav na občino in da so tam celo ustno posredovali, pa se položaj ne izboljša. Zelo pogosto slišimo tudi oćitek. da bi moral Odsev tako kot piej pri-hajati v vse trzinske domove. Tisti, ki ga ne želijo prejemati, nai to posebej sporoćijo na občino.
V uredništvu smo ob teh očitkih nemoćni, vse ljudi, ki se iz meseca v mesec obračajo na nas. prosimo, naj se obrnejo na občino. vendar kot kaže, problem ostaja odprt. Kar se tiče zamud pri izhajanju časopisa, pa do njih prihaja iz najrazličnejših objektivnih in seveda tudi subjektivnih razlogov Kaže, da sedanji uredniški odbor ni sposoben zagotoviti rednega izhajanja 20. v mesecu, lahko pa jamči, da bo Odsev zadnji teden v tekočem mesecu med Ijudmi. Težavaje namreč tudi v tem. da se nekatere službene obveznosti nekaterih članov uredništva pokrivajo prav s časom, ko bi moral biti Odsev v končni pripravi za izid 20. v mesecu. Nekaj dni za tem te težave odpadejo, zato predlagamo izdajatelju, da na novo opredeli čas izhajanja Odseva, in sicer zadnji teden v tekočem mesecu. Ob koncu bi želei opozoriti, da so honorarji /a delo pri Odsevu že več let nespremenjeni, čeprav so v tem času poskočile sejmne in druga izplačila na občini, predvsem pa stroški z delom, ki jih imamo ustvarjalci časopisa. Ob tem je treba opozoriti tudi na zamude pri izplaćilih honorarjev, kar seveda vliva tudi na nezadovoljstva med soustvarjalci Odseva Do izplačila honorarjev prihaja z vse večji m zamikom, čeprav za to ni pravih opravičil. Već stalnih sodelavcev, ki so že nekai časa napisani tudi v kolotonu. ni přejelo honorarjev (Mirjam Štih, Jana Urbas in diugi), prav tako niso bili plaćani nekateri naročeni članki. čeprav so bili pristojni na občini na to opozorjeni (Miran Kokalj še za noben prispevek ni dobil denarja). Ne razumemo, zakaj lahko prihaja do takšnih zamud in neizplačil. Tehnični urednik Odseva v imenu uredništva redno pošilja podatke o višini predlaganih honorarjev na občino.
Glavni in odgovorni urednik Odseva Miro Štebe I rzin. 23.2 04
OBVESTILO LASTNIKOM TRAKTORJEV
Obveščamo lastnike kmctijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov. da bo tehnični pregled teh vozil v ČETRTEK, 13.5.2004 OD 8-00 DO 12.00 URE V TRZINU NA PARKIRIŠČU ZA OBČINO TRZIN.
Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO, naJ na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila, zlasti naj P'egledajo krmilni' mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj pa naj imajo obvezno opremo: prvo pomoč in varnostni
•rikotnik!
Na tehnični pregled prinesite s seboj prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz preteklega obdobja. če je vozilo evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila - račun, carinsko deklaracijo in pogodbo.
Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov seznanjamo, da morajo NOVA VOZILA evidentirati pri Oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Domžale v 30-ih dneh od dneva opravljenega tehničnega pregleda!
S seboj OB VEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in veljavni osebni dokument o istovetnosti lastnika vozila!
Domžale, 9.3.2003, direktor: Darko Gognjavec
UKCR PRIED IZrLJUCITVIJC
AU
SPEKTER IBaVPV NAVSCSA ODSEVA SIC WCAV
V e se politika našega uredništva ne bo spremenila, bo občinski svet občine Trzin glasoval o razrešitvi sedanjega uredništva Odseva. To je zaključek sklepa, ki gaje na zadnji, marčevski seji sprejel naš občinski svet, ki je pred tem okrcal naše uredništvo, da smo se spo-litizirali in da postajamo trobilo ene od strank, ki je sicer zastopa-na v občinskem svetu.
Odsev je tako dobil še eno barvo več v spektru mavričnih kritik, ki jih je prejemal v času svojega delovanja. Bili smo rdeči, črni, županovo trobilo, zdaj smo podaljšana roka Janševe stranke. Priznam, vsak bralec ima pravico, da po svoji lastni presoji oceni, v katero stran se nagiba kakšen medij in to pravico imajo tudi občinski veljaki. Vem, da jih bom těžko prepričal, vendar še vedno menim, da Odsev predvsem skuša odsevati dogajanja v našem kraju in da mu pri tem ni potreben noben strankarski boter. Stranke namreč igrajo v Trzinu resnično zelo majhno vlogo, še največ v času pred volitvami. Je pa res, da v Trzinu vsi ne mislijo ravno tako kot v občinskem vodstvu in če se v Odsevu zapiše tudi kakšno drugačno mnenje, bi moralo biti to še toliko bolj dokaz demokratičnosti naše komune, v nasprotnem primeru bi vse skupaj lahko zadišalo po polpretekli dobi, po kateri se marsi-komu verjetno že kar krepko kolca. Res je, daje izdajatelj našega glasila občina. V skladu s tem dejstvom ji Odsev namenja sorazmerno dosti pozornosti. Redno objavljamo: Županov kotiček, poročila s sej občin-skega sveta, pogovore z županom, prav tako pa tudi poročamo o važnejših dogajanjih in vprašanjih, ki se porajajo v naši občini; nenazadnje je priloga Odseva tudi Uradni vestnik občine. Meni-mo, da Občini tako namenjamo kar dosti pozornosti, zato niti ne presenečajo očitki, ki smojih večkrat poslušali, da smo »županovo trobilo«.
Čeprav je občina naš izdajatelj, to še ne pomeni, da uredništvo ne more biti v svoji politiki tudi samostojno in da ne srne kritično pisati o posameznih občinskih zadevah. Če na Občini slučajno tako mislijo, ni treba čakati na julij, jaz takoj in nepreklieno od-stopam z uredniškega položaja. Demokracije in vlogc našega časopisa namreč ne razumem tako. Tudi na RTV-ju, pa čeprav je njegov ustanovitelj in financer država, lahko kritično presojamo delovanje državnega vodstva. To velja tudi za druge svobodné medije, tudi za občinska glasila.
Poslanstvo medijev, razen tistih, ki se že v naprej jasno opredelijo za strankarske, je v tem, da prikažejo tudi različne poglede na po-samezno problematiko in s pomočjo opozarjanja na nepravilnosti silijo politike, da ne pozabljajo na njihovo osnovno poslanstvo: služiti svojim volivcem v skladu z obljubami, ki so jih dajali v predvolilnem boju.
Prva naloga vsakega medija je, da bralce obvešča, seznanja z do-gajanji v njihovem okolju in v svetu, druga - prav tako pomembna paje opozarjanje na napake, pomanj-kljivosti in slabosti, prikazovanje različnih mnenj in s tem tudi usmerjanje politikov, ki pozabljajo na svoje poslanstvo ali pa želijo zaiti s pričakovanih poti. Novinar se
ODSEV JE TAKO DOBIL ŠE ENO BARVO VEČ V SPEKTRU MAVRIČNIH KRITIK, Kl JIH JE PREJEMAl V ČASU SVOJEGA DELOVANJA. BILI SMO RDEČI, ČRNI, ŽUPANOVO TROBILO, 2DAJ SMO PODALJŠANA ROKA JANŠEVE STRANKE.
JE PA RES, DA V TRZINU VSI NE MISLIJO RAVNO TAKO KOT V OBČINSKEM VODSTVU IN ČE SE V ODSEVU ZAPIŠE TUDI KAKŠNO DRUGAČNO MNENJE, BI MORALO BITI TO ŠE TOLIKO BOU DOKAZ DEMOKRATIČNOSTI NAŠE KOMUNE, V NASPROTNEM PRIMERU BI VSE SKUPAJ LAHKO ZADIŠALO PO POLPRETEKLI DOBI.
ČEPRAV JE OBČINA NAŠ IZDAJATELJ, TO ŠE NE POMENI, DA UREDNIŠTVO NE MORE BITI V SVOJI POLITIKI TUDI SAMOSTOJNO IN DA NE SME KRITIČNO PISATI 0 POSAMEZNIH OBČINSKIH ZADEVAH.
mora načeloma postavljati v vlogo bralcev, navadnih ljudi, in mora tudi v njihovem imenu zastavljati vprašanja vodilnim. Kot sem že zapisal, se morajo novinarji že skoraj po dolžnosti do bralcev postavljati v opozicijsko držo do tistih, ki imajo v rokah orodja politične moči.
Trzin je majhen in zato se le redko dogajajo kakšne prav dramatične nepravilnosti in napake, vseeno paje zadosti velik, da imamo ljudje različna mnenja. V uredništvu Odseva mislimo, daje tako prav in to tudi podpiramo. Če objavimo mnenje nekoga, ki se razglaša za vijoličnega, pa to Še ne pomeni, daje tudi politika uredništva vijolična. Prav take očitke smo poslušali v zadnjem času, čeprav je le en član uredništva član ene od političnih strank. Vemo, da se v vodstvu naše občine trudijo, da bi izboljšali živ-Ijenjske razmere v našem kraju in da bi izpolnili najpomembnejše smernice občinske politike. Naloge, ki so pred njimi, so velike in lahko mirno zapišem, da jih dobro izpolnjujejo, čeprav pri neka-terih stvareh malo zamujajo (v glavnem ne po svoji krivdi). Us-pešno zaključujejo širitev osnovne šole, posodobitev Jemčeve ceste, urejajo kanalizacijo v Mlakah, pripravljajo vse za ureditev športnega parka itn. Vse to zahteva precej delà in energije, zato ni čudno, da včasih kakšne stvari nekoliko od-rinejo ali prezrejo. Takih stvari pa ne prezrejo občani, ki se z njimi srečuje-jo iz dneva v dan. Marsikoga motijo nekatere oznake ob cestah, razbite luči, zanemarjena dvorišča, ki silijo na javne površine, pogosto prcvrnjeni smetnjaki in prepolni kontejnerji, divja odlagališća in še bi lahko našteval. Člani uredništva Odseva se veliko gibljemo med ljudmi in tudi Ijudje sami nas opozarjajo na različne napake, pomanjkljivosti in na druge stvari, ki jih motijo. Mogoče smo so-delavci Odseva lažje dosegljivi ali pa Ijudje enostavno pričakuje-jo, da moramo mi opozoriti na določene slabosti. Če se le da, se na opozorila naših bralcev odzovemo. V Odsevu, odkar ga izdajamo, redno pišemo tudi o tistih drobnili napakah in pomanjkljivostih, ki jih naši bralci in sokrajani opaža-jo. Dostikrat tudi sami bolj kritično gledamo naokrog in iščemo takšne napake. Saj naj bi bila to tudi naša naloga. Očitno pa na občini s takšnimi opozorili niso zadovoljni. Gre za lepotne napake, ki kvarijo splošni vtis, in je jasno, da tištim, ki vodijo in upravljajo našo občino, ni vedno všeč, če kažemo na črne točke.
Res je, da vse, na kar opozarjamo, ni v njihovi pristojnosti. Last-ninaje zdaj sveta stvar in če je nekaj narobe na zasebnem zem-ljišču, drugi zelo těžko kaj naredijo. Dosti stvari, na katere opozarjajo naši članki, ni vedno v pristojnosti občine. Dostikrat imajo prste vmes tišti z upravne enote ali drugih državnih služb. Žal Ijudje dostikrat ne ločijo prav dobro, kaj je v pristojnosti občine in kaj v pristojnosti države.
Tudi mi vsega ne vemo. Na občini pravijo, da naj vse, o čemer pišemo, prej preverimo. To je tudi ena od zahtev novinarske etike. Vendar je tudi res, da prav vsega novinarjem le ni treba do podrobnosti preverjati. Če novinar in drugi ljudje vidijo neko pomanjkljivost ali

napako, lahko poročajo o tem in se lahko celo vprašajo, kdo je pristojen za to. Ce novinař na primer opazi, daje nekje razbit prometni znak, lahko o tem poroča, ne da bi se přej o tem posvetoval s policijo, predstavniki direkcije za ceste, županom tistega območja in cestarji. Če gre za večjo stvar in bo o tem pisal komentar ali te bo pokazal na krivca, je to treba storiti, če gre zgolj za opozorilo na neko nepravilnost, pa mu to ni treba vedno storiti.
Težava nastopi, ko začnemo razglab-Ijati o odgovornosti za neko pomanj-kljivost. Načeloma je za vse, kar se dogaja najavnem področju v neki občini, objektivno odgovorno občinsko vodstvo, je pa pov-sem jasno, da so neposredno odgovorni za to tišti, ki jim je občina dovolila ali zaupala skrb za posamezno področje javnega življenja v njej. Če se na primer v cerkvi podre strop na vernike, je objektivno za to odgovoren tudi župan, pa čeprav, recimo, ni ve-ren in ne zahaja v ccrkev. Ali drugi primer: zaradi brodoloma neke podmornice lahko odstopi obrambni minister, pa čeprav pod-mornic niti ne mara. Gre enostavno za objektivno odgovornost, ki jo s tem, ko so se dali izvoliti na določen položaj, prevzamejo vo-dilni v občini, državi ali svetovni organizaciji.
V	Odsevu smo v preteklem letu objavili vrsto kritičnih člankov, ki so redno opozarjali na objektivno odgovornost župana za doga-janjav občini. Vsak bralecje verjetno vedel, da županu ni treba razobe-šati zastav, in on ni neposredni krivec za to, da so zastave narobe razpore-jene. Tudi za večino drugih kritik župan ni bil neposreden krivec, vendar je on glava naše občine in zato objektivno odgovoren. Pisanje našega sourednika je bilo včasih sarkastično, oštro in tudi kritizersko, vendar je zelo malo verjetno, da bi bil na katerem koli sodišču zaradi svojih člankov ob-sojen zaradi žaljenja časti. Funkcionarji so javni delavci, zato se morajo zavedati, da so pod drobnogledom ljudi, volivcev. Vsi poznamo tišti rek, da střele udarjajo le v najvišje vrhove, če pri-stajajo na to, da drugi mislijo tudi drugače ali da se celo pošalijo na njihov račun, paje le dokaz več o njihovi demokratičnosti.
V	uredništvu smo se zavedali, da takšno brezpogojno iskanje krivde za vse napake v Trzinu pri županu ni na mestu inje tudi nepravično, zato smo našega kolega nemalokrat pozivali, naj spremeni stil pisanja. Nazadnje je to le storil, vendar se na Občini s tem niso več zadovoljili. Zahtevajo, da naš kritik preneha pisati ali pa da naj se pod svoje prispevke podpisuje tudi kot pripadnik politične stranke.
Menimo, da bi bila to lahko reklama za njegovo stranko (ali je dobra ali slaba, naj bi presodili volivci), in bi bile druge stranke in
VSI POZNAMO TIŠTI REK, DA STRE Li UDARJAJO LE V NAJVIŠJE VRHOVE, ČE PRISTAJAJO NA TO, DA DRUGI MISLIJO TUDI DRUGAČE ALI DA SE CELO POŠALIJO NA NJIHOV RAČUN, PA JE LE DOKAZ VEČ 0 NJIHOVI DEMOKRATIČNOSTI.
liste s tem v podrejenem položaju. Na občini so sicer predlagali tudi možnost, da naj bi vsaka stranka ali lista, ki deluje v Trzinu, imela v uredništvu svojega predstavnika. Kot glavni in odgovorni urednik na to pristajam le v primeru, da bi bili to dobro pišoči Ijudje, ki bi vsak mesec pripravili za objavo primerne članke, vendar še enkrat poudarjam, da menim, da stranke za zdaj v Trzinu k sreči še ne igrajo pomembne vloge. Če pa bi na ta način v uredništvo dobili skupino cen-zorjev in ljudi, ki bi dodatno obremen-jevali naše delo, pa sem proti. Moram še reči, da tudi v uredništvu nismo povsem zadovoljni z odnosom Občine do Odseva. Lanska anketa in zbiranje prijavnic za nadaljnje prejemanje Odseva sta nam bila vsiljena. Menimo, da ni bilo prav, da so začeli omejevati naklado časopisa. Nikakor nismo zadovoljni s sedanjim načinom razdeljevanja časopisa. Iz meseca v mesec moramo zaradi tega poslušati vse preveč kritik občanov. Čeprav zdaj na občini trdijo, da naš časopis dobivajo vsa gospodinjstva, raznašalci marsikoga prezrejo. Raznos tudi strašno zamuja, vendar ne samo zaradi zamujanja izida časopisa. Če podjetje, ki je zdaj odgovorno za raznos, ni sposobno nekoliko bolj prilagoditi svojega urnika izhajanju časopisa, in ta leži na občini tudi po cei teden, bi bilo prav, da poiščejo druge raznašalce. Nezadovoljni smo s honoriranjem našega delà - izplačila preveč-
Nl NAM VŠEČ, DA SE MORAMO VEDNO ZNOVA U KVAR JATI kn"	vsi- k> b' si h™r
Z NEPOTREBNIM! ZAPLETI IN KRIZAMI. I'EMO, DA VČASIH fasl"Ž.,h'.pa ne	na
PODOBÍ V OGLEDALIH TISTIM, Kl SE V NJIH OPAZUJEJO, ta ™č.n .zgubljamo "ste, k, b, bih
pripravljeni sodelovati, vendar še enkrat poudarjam, da imajo škarje in platno pri plačilih v rokah pristojni na Občini. Ni nam tudi všeč, da se skušajo nekateri na občini vmešavati v naše delo in naše pristojnosti in da pogosto skušajo v časopis vsiliti različne vsebine mimo glavnega in odgovomega urednika. Takšno početje smo doslej prenašali, vendar bomo tudi mi morali zahtevati dosledno razmejitev pristojnosti. Imamo tudi nekaj pomislekov glede fi-nančnih prikazov poslovanja Odseva. V bodoče bomo zahtevali natančne opredelitve stroškov posameznih številk in poročila o izplačanih honorarjih.
Ni nam všeč, da se moramo vedno znova ukvarjati z nepotřebními zapleti in krizami. Vemo, da včasih podobě v ogledalih tištim, ki se v njih opazujejo, niso všeč. Ampak zato ni treba razbiti ogledala.
NISO VŠEČ. AMPAK ZATO NI TREBA RAZBITI OGLEDALA.
Glavni in odgovorni urednik Odseva Miro Štcbc
Ibirmnje in odvoz nevarnih ođpmdkov
Obveščamo vas, da bomo v Občini Trzin v sredo, 31.03.2004, izvedli zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Nevarne odpadke iz gospodinjstev bomo dne 31.03.2004 sprejemali
' od 15.30 do 17.00 ure na dvorišču Občine Trzin, od 17.30 do 19.00 ure na parkirišču pred trgovino Mercator.
Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov. OPOZORILO!
Něvami odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen přenos do zbirnega města. Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano. ' Odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije. Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale
^arstveno- tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka.	Vodja sektorja javnahigiena: Direktor
Matej Kovačič	Marko Fatur
RUSKA RULETA senadauuje
NA MENGEŠKI CESTI
V.
prvih dveh letošnjih številkah Odseva sta bila pod zgornjim naslovom objavljena: razgovor z občani in pogovor z županom Antonom Peršakom. Za izboljšanje bivalnih razmer za občane. ki živijo ob Mengeški cesti, je bilo ugotovljeno. da je nujno potrebno zgraditi pločnike na obeh straneh ceste, dodatne prehode za pešce in drugo. Najpri-mernejša in trajna rešitev je obvoznica, ki pa je časovno zelo odrnaknjena. Župan je tudi pojasnil, da se s problematiko izgradnje pločnikov na Mengeški cesti ukvarja predvsem županov namestnik Valentin Kolene, kije za bralce Odseva in druge uporabnike Mengeške ceste povedal naslednje:
Izgradnja pločnika na desni strani Mengeške ceste
Na drugem delu Mengeške ceste (od transformatorja do občinske meje)
Geodetske izmere so bile opravljene, 8. marca smo z Geodetskega biroja prejeli dokumentacijo. Večina lastnikov zemijišč je v postopku izvajanja meritev pod-pisala soglasje, da se z izmerami strinjajo. Dokumentacija je poslana tudi projektantu, ki bo novo izmerjeno stanje vnesel v projektno dokumentacijo. Soglasja ni podpisalo Ie 10 lastnikov. K sreči lahko ugotavljamo, daje v večjem delu trase za pločnik širina t.im. državnega zemljišča zadostna. Z državo smo sicer že dogovorjeni, da nam bo na svojih zemljiščih dala soglasje za služnost. Naj
še pojasnim, daje od občanov oz. lastnikov zemijišč, od katerih bo potreben odkup, treba doseči soglasje. V enem mesecu bodo po-vabljeni na razgovor na Geodetsko upravo. Upamo lahko, da bodo soglasja dosežena v mesecu aprilu in bo tako, kot je v prejšnji številki Odseva povedal že župan, omogo-čena izgradnja pločnika že v letošnjem letu.
Ali je možno pričeti s postopkom za izgradnjo pločnika na levi strani Mengeške ceste že letos, oz. pred do-graditvijo pločnika na desni strani?
S tem postopkom ni možno pričeti v letošnjem letu, ne glede na rok izgradnje pločnika na desni strani ceste. Vzrok je v tem, ker te postavke ni v letošnjem proračunu občine. Začetek postopka bo torej možen v naslednjem letu, seveda ob pogoju uvrstitve teh del v občinski proračun.
Kdaj lahko pričakujemo izgradnjo prehodov za pešce in enega ali dveh semaforiziranih križišč?
Glede prehoda za pešce pri Jan baru lahko povem, da ga ni možno zgraditi pred izgradnjo pločnika na desni strani ceste. DRSC (Družba Republike Slovenije za ceste) smo dali več vlog za izgradnjo prehoda za pešce pri Jan baru. Vloge so bile zavrnjene z obra-zložitvijo, da niso izpolnjeni pogoji izgradnje, ker ni pločnikov na obeh straneh ceste.
Za postavitev semaforja pri pekarni Kralj
potekajo z državo intenzivni pogovori. Semafor, ki stane približno 22 milijonov tolarjev, naj bi v veliki meri financirala država.
Obstaja realna možnosti, da bo semafori-zirano križišče postavljeno že v letošnjem letu.
Semafor pri Jan baru še ni v planu, je pa nesporno povezan z izgradnjo pločnika. Vloge smo že večkrat poslali na DRSC, kijih je zavrnila z enako obrazlo-žitvijo kot v primeru prehodov za pešce.
Ali obstaja možnost izgradnje krožišča pri križišču za Jablje?
Izgradnja krožišča ni možna, ker zahteva preveč zemljišča. Ne izključujem pa možnosti priprave za izgradnjo krožišča ob začetku priprav prostorskih planov.
Stane Mesar
Fotografirajmo naš kraj od pomladi do jeseni
Na razpis Turističnega društva Trzin za izbor najlepše fotografije Trzina od pomladi do jeseni za leto 2003 smo dobili le en odziv. V primerjavi z raz-pisom za zimske motive, ko smojih prejeli 12 in nagrade že tudi razdelili, ne moremo biti zadovoljni.
Zato za leto 2004 objavljamo javni natečaj za izbiro najlepših fotografij Trzina od pomladi do jeseni 2004. Fotografije so lahko črno - bele, barvne ali v novejši tehnični izvedbi. Javni natečaj zaključujemo 30. oktobra 2004. Fotografije v zaprti kuverti s podatki pošiljatelja sprejemamo na naslov: TD Trzin, Mengeška c. 9, 1236 Trzin, s pripisoin "javni natečaj za najlepšo fotografijo Trzina 2004".
Komisija TD bo ocenila fotografije, prve tri bodo prejele denarne nagrade:
•	prva nagrada 15.000 SIT,
•	druga nagrada 10.000 SIT,
•	tretja nagrada 5.000 SIT.
Fotografije ostanejo v TD Trzin
Kdor ima brazgotino, ne pozabi rane.
Pri pekarni Kralj bo križišče semaforizirano verjetno že v letošnjem letu
TRZINSKA PROMETNA (NE)VARNOST
iSte se že kdaj umikali hitro drvečim avtomobilom, ki kljub temu, da so vas videli kot pešca, niso zmanjšali hitrosti? Ste se že vprašali, zakaj je most čez Pšato tako ozek, da se komaj srečata kolesar in mamica z vozičkom? Ste kdaj bentili nad avtomobili, parkiranimi na pločniku, ki so ovirali vašo poť? Ste se že zamislili nad tem, kako prometno (ne)varen je naš kraj? Da? Ne? No, o prometu v Trzinu so vsekakor že večkrat razmišljali občinski svetniki in občinska uprava, ki so prav zaradi takih in drugačnih vprašanj želeli iz-vedeti mnenje stroke ter so v ta namen pri Fakulteti zagradbeništvo in geodezijo na-ročili študijo prometne varnosti v Trzinu.
Studija obravnava trenutno prometno stanje in stanje prometne varnosti ter po-samezne predloge prometne ureditve ozi-roma izboljšanje prometne ureditve v naselju in v industrijski coni. V Studiji je že uvodoma zapisano, da seje z izgradnjo ceste G 10 mimo naselja Trzin rešilo veliko prometnih obremenitev, ki so se pojavile iz smeri proti Domžalam, prometne razmere proti Mengšu pa so Še vedno zelo neurejene. Obstoječe prometne razmere v Trzinu niso kritične, kljub temu pa je za bolj varno odvijanje prometa potrebno predvideti določene ukrepe umir-janja in vođenja prometa. Glede na študijo se na celotnem območju občine kažejo potrebe po spremembi prometne ureditve, ki bi morala upoštevati značilnosti mest-nih prometnih površin in tako zagotavlja-ti prometno varnost vsch udeležencev v prometu. Nova prometna ureditev bi morala upoštevati tudi večje število parkirnih mest in kolesarskih površin ter površin za pešce.
Strokovnjaki so ugotovili, da so najbolj črne prometne točke v Trzinu na Ljubljanski cesti, Mengeški cesti, na ulicah Za Hribom in na Habatovi, Mlakarjevi, Županovi (po domače ciganski klanec) Prešernovi, na križišču Mlakarjeve in Kidričeve, na Kmetičevi in Jemčevi. Kar nekaj prometno neustreznih točk pa je tudi v industrijski coni. Pa si kar po vrsti oglejmo, kakšne nevar-nosti prežijo na nas na teh cestah in ulicah. Ljubljanska cesta je še posebej nevarna Predvsem zato, ker je ostanek nekoč glavne tranzitne ceste skozi Trzin. Nanjo se navezujejo tako tište ceste, ki zbirajo pro-met iz naselja hiš severno od Ljubljanske ceste, kot tudi dovozi do posameznih sta-lovanjskih hiš. Ker je bila prvotno graje-na za tranzitni promet, njena oblika omo-goča velike hitrosti vozil, kar pa je za naselje seveda popolnoma neprimerno. Na
Ljubljanski cesti ni urejenih površin za kole-sarje, površine za pešce so na nekaterih pre-delih neustrezne, prehodov za pešce je premalo, poleg tega so tudi preslabo označeni. Predlog za odpravo teh napak je tak, da bi cesto spremenili v mestno cesto, z urejenimi pločniki in kolesarskimi stezami na obeh straneh. Potrebno bi bilo zgraditi tudi osvet-Ijene prehode za pešce, promet pa bi lahko umirili s posebnimi ločilnimi otoki (ločilni otoki imajo obliko romba, v njegovi sredini pa je po navadi zasajeno drevo op. p.). Ločilni otoki bi lahko umirili promet tudi na Županovi ulici, poleg tega pa bi bilo na Županovi ulici zaradi bližine vrtca potrebno zgraditi pločnik.
Na Ljubljanski cesti je problematično tudi križišče med Ljubljansko cesto in ulico Pod gozdom, ki je neustrezno zgrajeno, brez signalizacije, zaradi prevelikih površin, ki so na razpolago, voznika nekoliko zbega, in se v križišču narobe postavi, s tem pa zmanjšuje prepustnost in prometno varnost križišča. Strokovnjaki predlagajo popolno preureditev križišča.
Še eno črno piko v neposredni bližini Ljubljanske ceste sta si prislužila most čez Pšato in križišče z ulico Za hribom. Trenutna situacija v tem križišču je nejasna, tudi prometna signalizacija je neprimerna. Most čez Pšato pa je potreben temeljite prenove, saj je obsto-ječi preozek za motorni in kolesarski promet. O težavah, ki jih imajo udeleženci prometa na Mengeški cesti, smo v Odsevu že pisali in tudi strokovnjaki se strinjajo, da na njej večkrat prihaja do prometno nevarnih situacij, ki ogrožajo vse udeležence. Za rešitev težav na Mengeški bi bilo potrebno urediti pločnike na obeh straneh ceste, označiti kolesarske pasové, postaviti semaforiziran prehod za pešce pri občinski stavbi in urediti prehod za pešce pri gostilni Narobe. V Studiji pa je tudi zapisano, daje glede na velikost prometa na Mengeški cesti že danes potrebno razmišljati o obvoznici, ki bi rešila skoraj vse problematične prometne situacije. Problem v prometu predstavljata tudi Haba-tova ulica in ulica Za hribom. Ulica Za hribom je trenutno urejena kot enosmerna, le stanovalcem je dovoljen promet v obe smeri. Ker pa tega praktično nihče ne upošteva, bi bilo smiselno, da bi na tej ulici uredili dvo-smerni promet z izogibališči in pločnikom. Na Habatovi ulici pa je potrebno sanirati že dotrajan most in zgraditi pločnik. Tudi Mlakarjeva ulica ni tako nedolžna, kot bi se nam morda zdelo na prvi pogled. Precej pereče je parkiranje na pločniku, ki bi ga lahko preprečili z zgraditvijo parkirnih mest. Na Mlakarjevi bi bilo potrebno zarisati tudi sre-dinsko črto, območje opremiti s prometnimi znaki za omejitev hitrosti, s tem ukrepom pa
bi lahko odstranili tudi cestne grbine. Parkiranje je problematično še na Prešernovi ulici, ki zaradi svoje ozkosti (širina 5 metrov) tudi za dvosomerno ulico (kar je zdaj) ni najbolj primerna. Predlagani ukrep za rešitev te prometne situacije je ta, da bi Prešernova ulica postala enosmerna.
Stanovalci Kmetičeve ulice se srečujejo s težavnim prečkanjem železniške proge, ki je označena zgolj z Andrejevim križem Andrejev križ seje že pogosto izkazal kot nezadostna signalizacija (spomnimo se samo nekaterih nesreč po Sloveniji, ki so se zgodile zaradi nezadostne signalizacije železniških prehodov), zato je predlog, da bi prehod uredili s svetlobno-signalnimi napravami, zelo dobrodošel. Tudi Jemčeva ulica, predvsem del, ki potěká ob šolskem igrišču, je prometno zgrešena. Grbine, ki so na njej postavljene, so previsoke in onemogočajo vsakršen promet. Ta del Jemčeve bi torej lahko uredili tako, da bi grbine odstranili, asfalt pa bi nadomestili s tlakovci, kar bi onemogo-čilo neprimerno hitro vožnjo motoristov, hkrati pa bi s tem omogočili tudi prehod invalidom in intervencijskim vozilom. No, sedaj pa se pomudimo še pri industrijski coni. Kot kaže, je prometna rana zazijala ob Piramidi, problem so na tem mestu (zopet) parkirni prostori. Obisko-valci Piramide seveda pogosto parkirajo na pločniku, s tem pa ovirajo ostala vozila, ki pravilno pripeljejo mimo vhoda v Piramido proti križišču. Predlagan ukrep je izgradnja parkirnih prostorov na mestu, kjer je danes pločnik, prostor za pločnik pa bi naredili bližje vhodu v stavbo. V študiji tudi ugotavljajo, da vozniki v industrijski coni svoje jeklene konjičke večkrat pustijo na kolesarskih stezah ali površinah, označenih za pešce, zato predlagajo, da se na teh območjih postavijo količki. S postavitvijo količkov bi tako lahko zaščitili pešce in kolesarje.
No, pa smo se le prebili skozi študijo in prometne pasti v Trzinu. Naj za konec povem še to, da bo Studija županu in upravi služila kot podlaga in utemeljitev za oblikovanje predlogov ustreznih predpi-sov, ideje in načrti iz Studije pa bodo upoštevani tudi pri oblikovanju Strategije razvoja občine Trzin med letoma 2005 in 2010.
Mateja Erčulj
Ni hujšega uboštva od pomanjkanja pameti.
Turski
PRIPRAVE OBČANOV NA ZEMEUSKI PLIN V TRZINU - III
UVOD
V	članku prejšnje šlevilke Odseva smo obravnavali: PLINSKO INSTALACIJO V OBJEKTIH * VRSTE in DELITEV PUN-SKI H TROŠIL * NA MIGE OBČANOM
7.A NJIHOVA VPRAŠANJA.
Precej občanov, predvsem na območju Trzin-Mlake, uporablja za ogrevanje sta-novanj in lopte sanitarne vode tekoči naftni plin (praviloma 10 in več tel). V teh objektih je zgrajena plinska instalacija po sicer takrat vetjavnih predpisih in norma-livih. ki pa so se deloma spremenili. Zdaj v Trzinu prehajamo na drug energenl -zemeljski plin. To pomeni. da bodo morali občani pred koriščenjem zemeljskega plina obstoječo instalacijo prilagodili v skladu s sedaj veljavnimi předpis i in standardi.
V	tem članku dajemo prednost občanom, ki že imajo obstoječo plinsko instalacijo v objektih, in jo bodo prilagodili oziroma pripravili za zemeljski plin. ITZinženiring je pri pregledih obstoječih instalacij v Trzinu zasledil precej pomanj-kljivosti oziroma nepravilnosti na obstoječih plinskih instalacijah, zato ta članek posvečamo temi: UREDITEV OBSTOJE-ČE PLINSKE INSTALACIJE V SKLADU Z VELJA VNO ZAKONODAJO. O siste-mih za zajem zraka in dimnih odvodnikih bomo pisali v nastednji številki Odseva.
OBSTOJEČA PLINSKA INSTALACIJA V OBJEKTIH
SPLOŠNO
Priprava obstoječe instalacije za zemeljski plin zajema vrsto del - ukrcpov, od naj-nujnejših (ki so pogoj za spust plina v objekt občana, pa do priporočljivih dodatnih del oziroma širitve plinske instalacije po potrebah in željah občana). Nujna delà niso obširna, gre npr. za manj-ša dcla na instalaciji (spoji s predpisanim tesnilnim materialom) in uredilev trošil (menjavc šob) ter ureditcv zajema zraka in dimnih odvodnikov v objektih občanov, kateri so takšne zahteve oziroma priporo-čila dobili po pregledih iTZinženiringa oziroma pregledih pooblaščene dimni-karske službe.
Opozarjamo. da bo pred zapUnjanjem objektov z zemeljskim plinom preglede opravil distributer oziroma niesova PQ-oblaščena služba. Zemeljski plin bodo v objekt spustili te občanom, ki bodo imeli plinsko instalacijo izvedeno skladno z
zakonodaio, predpisi in standardi. Distributer-PETROI. bo pravočasno ob-veščal občane o prihodu zemeljskega plina v njihove objekte, do takrat pa bodo morali tišti, ki bodo želeli koristiti plin, nujno izvesti potrebna delà na svoji interni plinski instalaciji v objektu.
iTZinženiring predvideva zaradi velikega števila objektov z obstoječo plinsko instalacijo predvsem na območju Mlak (nad 300 objektov) sočasnost problemov, zato bomo v okviru možnosti pomagali tištim občanom, ki bodo to želeli).
Občani naj POŠILJAJO VPRAŠANJA in ŽELJE PRAVOČASNO:
•	na podjetje iTZinženiring C.A.Bitenca 68, 1000 Ljubljana (lahko na dopisnici ali v pismu)
•	po faksu na FAX/TEL (01 ) 51 99 033 (kratko sporočilo lahko pustite tudi na tel.tajnici)
•	lahko pokličetc po tel. (041) 636 977
DELA NA OBSTOJEĆ1 PLINSKI INSTALACIJI (OD NAJNUJNEŠ1H do PRIPOROČLJIVIH)
1.	Glavna plinska požarna pipa
Pri naših pregledih smo opazili različne lokacije pip (v jašku, na zidu pred objektom, v objektu npr. v garaži ipd...) Opozarjamo, da smo videli nedostopne plinske požarne pipe in celo, da je jašek pokrit s parketom ali talno oblogo, torej je nedostopen (primer-dozidan dodaten prostor). Ta dva primera sta nevarna za uporab-nika, ker v primeru požara in drugih nevar-nosti ni mogoče nemudoma zapreti dovoda plina.
Občani morajo v takih primerih poskrbeti, da bo plinska pipa vidna oziroma dostopna.
2.	Plinomer
Pogost primer lokacije plinomera je v garaži ali kurilnici pri tleh. Tem občanom smo svetovali prestavitev plinomera izven garaže, pod strop.
3.	Zajem zraka za zgorevanje
V	mnogih primerih smo naleleli na:
•	vgrajene plinske grelnike v omarah s premajhnimi odprtinami za dovod zraka oziroma brez odprtin.
V	teh primerih je dovedena količina zraka premajhna, kar je nevarno. Grelniki v takš-nih pogojih ne delujejo optimalno.
Občani bodo morali povečati odprtine za zrak oz. namestiti grelnike izven omar.
•	Pogosto smo naleteli tudi na primere pri grelnikih na naraven vlek, daje volumen zraka v prostoru premajhen, zato minimalen dovod zraka za zgorevanje in prezračevanje ni zagotovljen.
Rešitev v teh primerih je npr. nov grelnik na prisilni vlek z neodvisnim zajemom zraka od prostora (primerno, kadar je obstoje-či grelnik dotrajan) ali povezava sosednjih primernih prostorov (npr.rešetke v vratih, odprtine...) s prostorom, kjer je nameščen grelnik) itd.
Odvod dimnih plinov-dimovodni sistem
Dimnikarska služba je ugotovila ncustrez-nost dimnih tuljav (Schiedel) predvsem v starejših objektih (10-20 let) in v teh primerih izdala tudi izjavo o neustreznosti. Rešitvam tega problema se bomo posvetili v naslednji številki Odseva.
Spoji plinske instalacije
ITZinženiring ie pri pregledih ugotovil ludi,
da spoji pogosto niso tesnjeni z ustreznim
materialom.
V	teh primerih smo priporočili občanom pretesnitev plinske instalacije z ustreznim tesnilnim materialom.
PRIPOROČILA OBČANOM ZA ZMANJŠANJE STROŠKOV Občanom, ki imajo poleg zgoraj navedenih nepravilnosti na obstoječih plinskih instalacijah tudi dotrajana trošila (npr. 12 let in več). PRIPOROČAMO SOČASNO UREDITEV OBSTOJEČE PLINSKE INSTALACIJE PO ZAHTEVAH DISTR1BUTERJA (KAR JE POGOJ ZA SPUST ZEMELJSKEGA PLINA V NJIHOVE OBJEKTE) in MEN JAVO GRELNIKOV ter DRUGIH PLINSKIH TROŠIL oziroma RAZŠIRITEV PLINSKE INSTALACIJE PO NJIHOVIH ZMOŽNOS-TIH in ŽELJAH.
V	teh primerih odpadej o stroški za pritaeo-ditev troši! (le-ta so že izdelana za zemeljski plin). Stroški ureditve obstoječe instalacije (premestitev števca, pretesnenje instalacije itd...) bodo zanesljivo manjši ob večiem naročitu občana
Nekatere slroške pa razumni izvajalci pra-viloma uvrstijo med spremljajoča delà ob razširitvi plinske instalacije.
Ni odveč poudariti. da bodo v teh primerih STROŠKI INVESTIRANJA in kasneje ludi STROŠKI OGREVANJA (zaradi novih naprav in boljših izkoristkov)) ZA OBČANE OPTIMALNI in MANJŠI.'.'.'
GRAF1ČNI PRIKAZ POGOSTE IZVEDBE PLINSKE INŠTALACIJE V STANO-VANJSKEM OBJEKTU (PRIMERNO V TRZINU ZARADI UPORABE OBSTOJE-ČEGA DIMNIKA).
Menimo, daje poznavanje sklopov pomemb-no za občane, zato vam na koncu članka prikazujemo pogost primer plinske instalacije - priporočljiva tudi v Trzinu.
iTZinženiring
s f g f ï: î s y
â 8 S
PRINOPSELNA SHEMA HIŠNE PLINSKE INSTALACIJE
m
INŽENIRING
d.o.o
PETROL
PLINIFIKACIJA OBCINE TRZIN
V lanskem letu smo uspešno zaključili izgradnjo 1. faze plinifikaci-je občine Trzin. Zgradili smo 5670 m plinovodov in na novo priklopili 84 objektov. Na zemeljski plin smo priklopili tudi vse objekte v industrijsko- obrtni coni Trzin, ki so bili do sedaj oskrbovani z ute-kočinjenim naftnim plinom (UNP). Takoj po končani kurilni sezoni bomo tudi v stanovanjskem naselju Mlake izvedli prehod iz UNP-a na zemeljski plin. S tem pa Se nismo zaključili svojega poslanstva, saj je v letošnjem letu predvidena izgradnja II. faze plinifikacije občine Trzin, poleg tega pa planiramo na zemeljski plin priklopiti tudi osnovno šolo Trzin, bloke na ulici Za hribom in bloke T3 ob Ljubljanski cesti, ki se sedaj napajajo z UNP-om preko svoje plinske postaje.
ZAČETEK UPORABE PLINA (za novozgrajene hišne plinske priključke)
Vsi objekti, ki imajo zgrajen hišni plinski priključek, imajo tudi že zemeljski plin do hiše. Z uporabo lahko občani začnejo takoj po ureditvi notranje plinske napeljavc, kar pomeni:
•	Pridobiti projekt v obliki PGD/PZI za izvedbo plinske kotlovni-ce in notranje plinske napeljave, ki ga izdela projektant strojnih inštalacij s strokovnim izpitom. V njem mora biti obdelan tudi dovod zgorevalnega zraka ter odvod dimnih plinov. En izvod morate dostaviti distributerju plina Petrol d.d., Dunajska 50, Ljubljana, ki vam bo projekt v primeru ustrezne rešitve potrdil in izdal brezplačno soglasje.
•	Od pooblaščenega dimnikarskega podjetja (Dinmikarstvo Iztok Polaks.p., Tunjiška 11, Kamnik, GSM: 041-918-731) pridobiti dimnikarsko soglasje o ustreznosti kurilnih, dimovodnih in pre-zračevalnih naprav. Kopijo tega je potrebno dostaviti na Petrol d.d. skupaj z omenjenim projektom.
KREDIT
Banka Domžale d.d. vam v sodelovanju s Petrolom d.d. nudi ugodne kredite, s katerimi boste lahko financirali stroške prehoda na og-revanje s plinom (centralna napeljava, notranja plinska napcljava, obnova dimnika ...). Vse informacije so vam na voljo na telefonu 72-45-550 (ga. Fortunata Polenšek) ali po elek-tronski pošti ■i'.T m •.ta.rol>-nsv!.:«-:h.:nkif<U>m/tilc.si.
II. FAZA (v letu 2004)
Tudi v letošnjem letu predvidevamo živahno gradbeno sezono. II. faza plinifikacije občine Trzin bo zajemala zgraditev plinovodov po
naslednjih ulicah: Zupančičeva ulica, Cankarjeva ulica. Ulica pod gozdom, Lobodova ulica, Na jasi, Ulica OF, Za hribom (sever), Jemčeva cesta (zahod) in Mengeška cesta. Trenutno smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, sama gradnja je predviđena za poletne mesece in začetek uporaba plina v jesenskih mesecih 2004.
STANOVANJSKO NASELJE MLAKE
Takoj po končani kurilni sezoni bomo tudi v stanovanjskem naselju Mlake izvedli prehod iz UNP-a na zemeljski plin. O posameznih aktivnostih in časovnih terminih žanje bodo obstoječi uporabniki UNP-a (oz. bodoči uporabniki zemeljskega plina) pravočasno ob-veščeni preko direktne pošte.
PLINOHRAMI ZA UTEKOČINJEN NAFTNI PLIN (UNP)
Območja, kjer bo interes premajhcn oziroma odziv lastnikov preslab in zaenkrat ne bodo ekonomsko upravičena, bodo puščena za kasnejše faze ali pa bodo posamezniki prešli na oskrbo z UNP-om preko posameznih plinohramov. Če je vaša peč »v zadnjih vzdihlja-jih« ali iz katerega drugega razloga ne morete pričakati zemeljskega plina, si seveda lahko že sedaj omislite plinohram za UNP (pri tem je potrebno notranjo plinsko napeljavo urediti tako, da pri kas-nejšem prehodu na zemeljski plin ne bo potrebnih večjih predelav) Za več informacij pokličite na 080-22-66, kjer boste dobili odgovore na vsa vaša vprašanja (v zvezi s plinohrami za UNP) ali obiščite spletno slran www.neliol.si .
POSVETOVALNA ENERGETSKA PISARNA
Posvetovalna energetska pisarna v Trzinu redno obratuje vsako de-lovno sredo med 17.30-18.30 uro v prostorih stare šole v Trzinu (Mengeška cesta 22). V pisarni dobijo občani vse potrebne obrazce za izvedbo hišnega plinskega priključka in tudi vse informacije glede notranje plinske napeljave.
DEŽURNA TERENSKA SLUŽBA
PETROL je zagotovil stalno (24 ur/dan, 365 dni/leto) dežurno terensko službo za omrežje zemeljskega plina v Trzinu na dežurni telefonski številki 040-679-344.
PETROL d.d.
TURISTIČNO DRUŠTVO TRZIN. MENGEŠKA 9, 1236 TRZIN
V. FLORIJANOV SEJEM - povabilo in prijava
Turistično društvo Trzin organizira letos V. Florijanov sejem v Trzinu. v katerega se s svojo Florijanovo nedeijo vkljućujejo trzinski gasilci s parado in koncertom godbe na pihala. SEJEM BO V SOBOTO, 8. MAJA, IN NEDELJO, 9. MAJA 2004. NA LJUBLJANSKI CESTI v Trzinu /ob gasilskem domu/ oba dneva od 9. do 19. ure.
Vabljeni podjetniki, posamezniki. društva, da predstavite svojo dejavnost in prodajate vaše izdelke. Za razstavljalce etnogradiva, predmetov dediščine ipd. razstavnega prostora ne bomo zaračunali.
V času sejtna bomo poskrbeli za kulturni in zabavni program, igre za otroke. hrano in pijačo ob že omenjenem programu trzin-skih gasilcev.
Lepo pozdravljeni in vabljeni! Predsednica TD:Jožica Valenčak
PRIJAVNICA:
Naziv /firma, sam. podjetnik, društvo/
davčna štev.:__
kontaktna oseba: ____
telefon/faks, e-pošta:_
dejavnost:__
/priložite uradna dovoljenja/
Cena stojnice za 2 dni bo 10.000 SIT, 1/2 stojnice za 2 dni 7.500 SIT, zapis v reklamni zloženki 3.000 SIT.
Stojnice bodo v času sejina varované.
PRIJAVE pošljite do 18. aprila 2004 na Turistično društvo Trzin, Mengeška 9, informacije dobite po telefonu na štev. 564 45 28 in 564 47 30.
OùStV
17
PUSTNI KARNEVAL SE JE »PUIJEL«
etošnjo pustno soboto je bilo vřeme precej žalostno: oblačno, mrzlo, malo je celo pršelo iz megle nad nami. Člověk bi si prav zaželel Pusta - tistega legen-darnega hudomušneža iz slovenske narodne zakladnice zgodb, da bi pregnal zimo in odprl duri pomladi. Ampak mladih in malo manj mladih trzinskih maškar to sploh ni kaj dosti motilo. Čeprav so se organizatorji bali, da bo zaradi napove-dovanja kislega vremena udeležba na le-tošnjem pustnem sprevodu po Trzinu slabša od prejšnjih let, so se ušteli. Že malo pred dogovorjeno uro so se na ploščad za občinsko stavbo razposajeno primajale, priskakale ali plašno pristopi-cale najrazličnejše maškare in maškarce, zraven pa je bilo kar nekaj firbcev in skrbnih marnic, očkov in babic, ki so ponosno in budno opazovali, kako se njihovi zakrinkani nadebudneži znajdejo v družbi gusarjev, pošasti, vitezov, prin-cesk in Pik nogavičk. Tišti, matematično razgledani, so na oko ocenili, da seje trzinskega karnevala udeležilo kar kakih 110 maškar. Ni čudno, daje bil letos v sprevodu en traktor s prikolico več kot prejšnja leta. Vse kaže, da seje trzinski pustni karneval »prijel«, saj je bil tokrat že peti po vrsti.
Prikolice so bile šaljivo okrašene in popisane in po zagotovilih organizatorjev je vsak od voz predstavljal eno temo. Mnogi so se najbolj nasmihali ob pogledu na voz, na katerem so se drenjali v medicinsko osebje našemljene maškare. Ob zdravnikih, ranjencih in še zlasti medicinskih sestrah, ki so preko megafona komentirali svoje početje v skladu s krizo slovenskega zdravstva, so pozornost pri-
tegovali napisi: Nova operacijska miza, řešena je finančna kriza. Zdravstvo, to ni nič, Kebrov zakon, to je hudič. Operacija uspela, ta glavna sta odletela. Pacient naj drži se vrste, bolan naj čaka do žare ali krste. Prispeva-mo v zdravstveno blagajno, ki je vsako leto bolj skrahirana.
Športniki, ki so zasedli drugi voz, so spet kandidirali za evropsko prvenstvo in za to priložnost svetu ponujali načrtovani trzinski športnorekreacijski park. Svojo ponudbo so podkrepili z napisi: Kandidiramo z nogometnim stadionom za evropsko prvenstvo leta 2006. Kdor ne skače, ni Trzinc, kdor ne skače ni Sloven'c. Prašnikar, poglej, ekipo izber'. Nekateri niso mogli mimo žgočih problemov Trzina, še zlasti zamud pri urejanju prometnih razmer v občini. Njihov voz so krasili napisi: Jemčeva cesta, granitna avtocesta Mlake
- Loka. Ali iščemo rimsko cesto? Investitor DARS Trzin, cena po dogovoru, leto izdelave po dogovoru. Precej pozornosti je pritegnil tudi voz, ki so ga zasedli člani novega trzinskega ansambla: Trzinski kotarski ansambel. Na njihovo usmerjenost so kazali napisi: Vaška muzika, ta prava muzika. Kdo, kdo, kdo smo pa mi?Trzinci, Trzinci smo mi! Cvetimo kot naše kmetijstvo! Iščemo pomoč iz evropskih skladov. En voz pa naj bi predstavljal simbole Trzina, predvsem trzinsko sekirico. Za več-jo udarnost sta na njem plapolala dva napisa: Trzinska skirca rada seka, če ne seka, je tepena. Od kamene dobe naprej Trzince spremljaš vselej. Slednji voz so organizatorji povorke izbrali tudi za predstavnika Trzina na nedeljskem pustnem karnevalu na Viru pri Domžalah. Tisto pravo, veselo in pisano vzdušje pa so trzinskemu pustnemu sprevodu dale male maškarce, ki so bile res prisrčne in ena bolj domiselna kot druga. Starši so se pri nekaterih res potrudili in izkazali s svojo iznajdljivostjo. Starejši člani povorke pa so bili vse bolj nestrpni in ob spremljavi sirene gasilske-ga kombija, hupanju, piskanju in ob mahanju mimoidočim in tištim, ki so si drznili priti na balkone svojih hiš ali pa vsaj pritisniti nosove na okenske šipe, je sprevod krenil od šanka do šanka. Pardon od trzinske turistične ponudbe do trzin-ske turistične ponudbe. Kot je že običaj, je sprevod obiskal kar nekaj trzinskih gostiln in gostišč in povsod so norčave obiskovalce gostoljubno pozdravili last-niki gostišč ter jih postregli s krofi, slad-karijami ter tekočimi zadevami. Zraven je harmonikar, ki je bil na moč podoben
lánskému Indijancu, kije prav tako znal raztegovati meh, spravljal v dobro voljo vse, ki so mu prišli blizu, in prav malo je manjkalo, da ni povorka začela plesati, tako kot je običaj pri takih povorkah v Riu. Da se to ni zgodilo, se lahko zahvalimo Ie temu, daje harmonikar bolj ob-vladal valčke in polke, kot pa sambo in salso. Organizatorji ga bodo morali, če bodo želeli drugo leto še popestriti sprevod, poslati na študijsko potovanje na Copacabano ali pa vsaj v Venezuelo, kjer ima, kot je zatrjeval, žlahto. Starejših udeležencev sprevoda to, da ni bilo slišati sambe, niti ni motilo, saj so soglasno menili, da šnopčki in raznorazna slovenska vina bolje spolzijo po grlih ob ritmu domaćih poik, otrokom paje bilo tako ali tako čisto v redu, če so opazovali večje maškare, kako v skladu z bojem ministra Kebra proti alkoholu, junaš-ko uničujejo »ljutega« sovraga. Ampak boj je bil trd in hud. Pustovalceje čakalo kar nekaj postaj in povsod so lahko računali na že tradicionalno trzinsko gosto-Ijubnost. Zanimivo je, da to gostoljubnost vedno znova, iz leta v leto, izkazujejo Ie isti trzinski lokali, drugi, ki se tudi radi šopirijo s svojim ugledom, pa pustne sprevode z žejnimi maškarami raje igno-rirajo. Mogoče je to še srečna okoliščina za mlade maškarce; kaj bi pa bilo, če bi morali obiskati več kot 40 trzinskih lokalov.
Ker so nekatera gostišča Ietos že petič izkazala gostoljubje pustnemu sprevodu, je prav, će jih omenimo. Že po običaju je bila prva postaja pri nekdanji gostilni Pri Matičku, zdaj pri baru La Goja. Sledila je vedno zelo radodarna in vedno z zelo kakovostno ponudbo na maškare pripravljena gostilna Pri Narobetu, piko na I pa so z vročim čajem, kuhanim vinom in drugim »mljac« dobrotami postavili še pri Jakovi Meti. Izdatno okrepljena in nas-
ladkana druščina je nato jadmo pohitela mimo Vinotoča Uršič, kjer tudi niso skoparili, proti Zarebri in novému delu Trzina. Skozi Mlake, kjer že po tradiciji niso želeli prezreti domovanja trzinskega župana, so organizatorji karnevala popeljali svoje udeležence do okrepčevalnice Bor, kjer so člani Turističnega društva postregli z vročimi hrenovkami, klobasami, krofi in seveda tudi osvežilnimi napitki. Teh je bilo že kar precej, tako da so se nekateri res lepo osvěžili in jadmo pohiteli z vso druščino do naslednje postaje, Okrepčevalnice Trzin v industrijski coni. Tokrat za spremembo od prejšnjih let niso imeli težav s prebojem do cone. Neustrašeno so sprevod popeljali kar po štiripasovnici in za to od mimovozečih vozil prejeli precej pozdravov s hupami in neutrudnim mahanjem skozi stekla avtomobilov. Videti je bilo, da bi marsikateri voznik ali njegov spremljevalec raje sedel med pisano druščino na katerem od karnevalskih voz, kot pa v svojem pustem avtomobilu.
V coni so udeleženci povorke zbrali še zadnje atome moči za juriš nazaj do centra Trzina in tradicionalne končne postaje trzinskega
pustnega sprevoda, do okrepčevalnice Barca. Tam sojih spet pozdravili dišeči krofi in druge sladkarije, otroci so se držali za trebuščke in prisegali, da ne morejo spraviti vase niti enega zalogaja več, starejši pa so jim z vzgojnimi potezami dokazovali, da se vedno da najti še nekaj prostora in so nazomo kazali, da se vse da, če se hoče. Nekateri so se malo zavrtěli ob zvokih harmonike, vsi pa so nestrpno čakali na odločitev stroge žirije, ki je izbirala najlepše maske. Trebaje priznati, daje imela žirija kar težko delo, saj so bile maske res ena boljša, lepša in iz-virnejša od druge in samo dějstvo, da so imeli zares veliko nagrad, jih je rešilo stiske, da niso s svojim izborom povzro-čili slabe volje. Saj veste, da žirije na vseh lepotnih tekmovanjih vedno izbere-jo nekaj prav nasprotnega od pričakovan-ja publike in tistih, ki se potegujejo za Icpotni naslov. Trzinska žirija je pri tem imela Ietos kar srečno roko in po razpo-loženju sodeč, so bili kar vsi zadovoljni, da so tako lepo pozdravili Pusta in nazna-nili prihod pomladi. Nagrade za letošnje najboljše maske so prispevali: Gostilna Narobe, Iskra tel Kranj, Terme Snovik, Biring d.o.o., Simps'S d.o.o., Sam Domžale, AS - tehnični pregledi Trzin, Petrol Trzin, Kimi Trzin, Sitotisk Kamnik, Vrankar turist, omeniti paje treba še številne gospodinje in druge Trzince, ki so udeležencem povorke poklanjali krofe in druge sladkarije Lahko rečemo, daje bil tokrat trzinski pust res masten okrog ust in da če se po tem kaj res pozna, Ietos v Trzinu ne bomo stradali. Člani Turističnega društva pa so, kot smo izvedeli iz zaupnih virov, letošnji karneval strokovno že analizirali ili pripravili izhodišča za prihodnje leto. Pravijo, da bodo naslednjič še boljši, že letos pa bodo rezervirali tudi bolj toplo vreme.
Po letošnjem karnevalu sodeč pa lahko zapišemo - a vreme za pusta koga sploh moti? Trzinci se zabavamo tako ali tako.
Miro Štebe
PUSTOVANJE V TRZINU ZE TRADICIONALNO V ORGANIZACIJI DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE
X ust mastnih ust je najbolj vesel, razigran in pisan praznik. Za-gotovo so ga najbolj veseli otroci, razveseljuje in zabava pa tudi starejše. Je zelo star praznik, ki ga poznajo mnoga ljudstva po vsem svetu. Pometi praznika poznamo: z njim želimo v deželo priklicati pomlad. Zanimivo pa je, zakaj je pust ravno v mesecu februarju. Rimljani so poznali drugačno koledarsko leto, kot ga poznamo mi. Februar je bil zadnji mesec v letu, saj seje marca pričela pomlad in dnevi so se daljšali. Verjeli so, da se morajo ljudje v tem mesecu psihično in fizično očistiti in se tako pripraviti na prihajajoče novo leto. Zato so se veselili ob pustnih maskah. Znano je tudi, da so na pusta ljudje veliko dobro jedli in pili, saj so verjeli, da tisto, kar delaš na novega leta dan, delaš vse leto.
S pustom in pustnim časom je povezanih kar nekaj starih slovenskih pregovorov. Zelo znanje pregovor, da Malija led razbija, če ga ni, ga pa naredi. Na Matijev god je bil letos pustni torek, zato obstaja splošno mnenje, da nam letos pustne šeme še niso preg-nale zime.
Zanimiva pa sta tudi naslednja pregovora: če ima pusta sonce moč, mrzla bo velika noč, in če na pustni dan deži, fižol bogato obrodi.
V času pusta se povsod okoli nas vrstijo znani pustni sprevodi, pustna rajanja in pustne zabave. Vsako leto bolj znana in zaradi tega vsako leto bolj obiskana pa je tudi pustna zabava v kultur-nem domu Trzin, ki jo že tradicionalno in vsako leto bolje orga-nizirajo člani društva prijateljev mladine s pomočjo gospoda Go-razda Završnika in prizadevnih trzinskih gasilcev. Omeniti pa moramo tudi gospoda Francija Kurenta, ki je vedno pripravljen pomagati in ob tem nikoli ne razmišlja, kaj bo od tega imel. Prireditev vsako leto popestrijo zelo dobre izvirne maske, za ka-terimi se skrivajo znanci, prijatelji, sorodniki in tudi tišti, za ka-tere tega ne bi nikoli pričakoval.
Zabavo so začele naša najmlajše maškare, ki so se vse udeležile izbora za najboljšo masko. Žirija pa je prav vsem podělila nagrade, saj so bile vse maškare zelo lepe. Malo kasneje pa so prišle na vrsto velike maškare.
Letos so prišli pajki, EUR - i, duhovnik, angel varuh, zapornik, carinik, čarovnice, starke, dame, noč - dan.....in še bi lahko nalévali. Zabava seje končala v poznih jutranjih urah.
Prizadevni organizatorji so tudi tokrat obiskali številna podjetja ln posameznike, ki so s svojimi prispevki omogočili nagrade. Za ,0 se vsem najlepše zahvaljujemo. To so bili:
Trgovina Lcvček d.o.o.
Tabernik - MengcS
Gostilna Narobe
Kolinska- Ljubljana
Mcdex - Ljubljana
Jurček - Dcpala vas
Kozmetika Dermal - Kafra - Trzin
Kimi - Trzin
Čisloča - Trzin
Pralnica Čisto - Trzin
Mobilel - Ljubljana
Vodoterm - Radomlje
Knavs - avtoccnter Trzin
Trgovina »Pri Jurju«
Taubi center Trzin
Hair styling - Trzin
Avtoservis - tehnični pregledi - Trzin
Gostilna Barca - Trzin
Frizeraj - Trzin
Slaščičarna Skirca - Trzin
Arvaj - Trzin
Ljubljanske mlekarne
Orlosana - Trzin
Pelati - Domžale
Gostiščc Pavovec - MengeS
Ljudska univerza Kranj
Za DPM Petra
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE ORGANIZIRALO DELAVNICEVČASU ZIMSKIH POČITNIC
Za nami so zimske počitnice, ki tokrat niso bile najbolj obdar-jene s snegom. Da pa so lahko otroci kljub temu dejavno in varno preživeli del dneva, so poskrbeli člani Društva prijateljev mladine, ki so tudi tokrat pripravili različne, za otroke za-nimive delavnice. Računalniške, likovne delavnice ter delavni-ce iger z žogo seje udeležilo 35 otrok. Pri računalniški delavnici, ki joje vodil Anej Viskovič, so se otroci preizkušali v različnih igrah, surfali po internetu ter spo-znavali različne programe, kot so: slikar, Word in obdelovanje lastne fotografije.
Likovno delavnico je tudi tokrat vodila ga. Breda, ki jo otroci
že zelo dobro poznajo. Vsakokrat seje razveselijo, ker vedo,
da jim vedno pripravi kaj zanimivega,
Tokrat so izdelovali pustne maske, nakit, suho cvetje ter voš-
čilnice, s katerimi so se spomnili prihajajočega praznika žena
- 8. marca. Oblikovali pa so tudi glino.
Delavnica igre z žogo je potěkala v šolski telovadnici. Tudi
tokrat joje vodil Matjaž Erčulj; nad njegovim delom so otroci
zelo navdušeni, saj so ga okronali »s carjem«.
Nekaj vtisov udeležencev delavnic:
•	Najbolj mi je bilo všeč, ko smo izdelali vaze in nakit. (Tjaša Moinik)
•	Meni je bilo najbolj všeč, ko smo delali izdelke iz gline: hiše, maske, nakit, šopke, voščilnice.. .Na likovno delavnico bom še kdaj přišel. (Gašper Pevcc)
•	Na likovnih delavnicah je bilo zelo dobro, saj smo izdelali veliko izdelkov. Najbolj smo se zabavali pri šopkih in čestitkah. Upam, da bo vedno tako zabavno. (Katja)
•	Najbolj mi je bilo všeč, ko smo izdelali voščilnice, šopke in čestitke. Na likovno delavnico hodim zelo rada, ker rada delam izdelke. (Anja)
•	Med počitnicami smo bili na računalniški delavnici. Veliko smo igrali igrice in pisali zgodbice. (Patrick)
•	Na računalniško delavnico sem šel že Iretjič, ker se dobro počutim Anej je bil prijazen in nam je pomagal, če česa nismo znali. Naučil sem se brskati po internetu. (Aljaž Abe)
•	Na računalništvu se imam zelo lepo in učitelj ti zelo pomaga.(Timi)
•	Na igrah z žogo je bilo zabavno, vendar pogrešam več sošolcev in prijateljev. Punc sploh ni bilo, zato jih vse vabim na naslednje igre z žogo. Pa pohvala Matjažu Erčulju. (Marko)
Za DPM - Petra
Pustovanje v Trzinu
vSL) ila je pustna sobota. In na pusta naj bi bilo veselo, kajti to je dan, ko se člověk lahko našemi v karkoli in se nato brezmejno predaja norčijam. Toda iz čisto osebnih razlogov sem bila natan-ko na ta dan potrta in niti na misel mi ni prišlo, da bi se udeležila pustne povorke, ki jo je priredilo Turistično društvo Trzin. Da bi veseljačila na ok-rašenih traktorjih in se prevažala iz ene gostilne v drugo, pa kaj še! Saj bi samo zamorila vse maškare okoli sebe in bila nazadnje še krivec za popoln propad karnevala. Ne, rajši sem ostala doma. Kar pa seveda ne pomeni, da se nisem našemila. 0, te priložnosti pa že ne bi zamudila, tako kot na primer lánsko leto, ko sem se še bolj zavzeto kot letos predajala zamorjenosti. In tako sem se oblekla v cigánko, ampak v tisto ele-gantnejšo, bolj flno varianto. Naděla sem si dolgo črno- belo obleko, oprijeto majico s precejšnjim dekoltejem, črno plet, si na glavo poveznila ruto, se okrasila z uhani in koraldami ter si za ušesa zataknila rdeč cvet. Da pa ne bi tako olepšana in spremenjena ostala doma, v hiši, sem se namenila v trgovino. Pa me je na poti tjakaj zaustavila soseda in vprašala, če grem na pustni sprevod in če slučajno vem, kdaj meni le-ta iti mimo njihove hiše. Pa sem le zamahnila z roko ter povedala, da grem pač samo v trgovino. Zakaj pa ne! Kmalu zatern, ko sem prišla domov, se je pri meni oglasila sestrična Katja, mislim da še slabše volje kot jaz. In kaj nama je ostalo drugega, kot iti v kakšen lokal na klepet. Jaz kot ciganka, ona pa po starem. Pa sva sedeli tam in se smilili sami sebi, mimogrede pa sem še malo prerokovala iz kart - to spada k maski ciganke, malo Katji, malo sebi in še komu, ki sije tega zaželel. Kar pa se tiče pustnega rajanja v Kul-turnem domu Franca Kotarja Trzin, v večernih urah, ki ga organizira Društvo prijateljev mladine, paje bilo takrat še nekje v oblakih. Najprej sem namreč mislila iti tja s prijateljico Jano, nato sem nameravala oditi že nekam drugam, a se tam nisem uspela dobro zmeniti in nazadnje nisem več vedela, kam naj grem. Sloje za popolno zmešnjavo, ki pa seje na koncu řešila na zelo zanimiv način. Nazadnje Jana ni mogla iti, meni pa sta ostali dve možnosti. Prvič, da ostanem doma, in drugič, da na hitro na-šemim mojo mami in skupaj z njo odidem na pustovanje v KUD. Odločila sem se za drugo varianto; če bi bilo bedno, bi jo namreč še vedno lahko ucvrla domov. No, mami pa sem napra-
vila v izvrstno Mavretanko - prebival-ko afriškega kontinenta. Ko sva prišli v dvorano, tam okoli pol desete ure zvečer, so se Ijudje pričeli šele nekako zbirati. Čez kakšno uro pa je bila dvorana že kar dodobra polna. Na oko ocenjeno, so bili obiskovalci predvsem Trzinci, povprečno stari okoli 50 let, kar pa seveda ne pomeni, da ni bilo otrok in mladine. Drugače paje prizorišče izgledalo nekako takole: ob stenah so bile postavljene mize in klopce, kjer seje dalo sedeti in tudi kaj pojesti in popiti (za kar je poskrbel Go-razd), ostali prostor paje bil namenjen rajanju, poskakovanju in plesanju. Bilo je kar veselo, tako kot se za pust spodobi. K temu so seveda pripomogle predvsem razigrane maškare, kijih je bilo vse polno. Videti je bilo npr. skupino pajkov, evre, transvestite, klovne ... Vse skupaj paje spremljala živa glasba in duet Duo Pik, ki je kljub plehki in banalni glasbi, za mene osebno in po odzivu publike sodeč, ustvaril kar dobro vzdušje. Ni kaj, plesišče ni bilo niti za trenutek prazno, še celo vedno več ljudi je poizkušalo svoje plesne veščine. No, nekateri bolj zavzeto, drugi nekoliko manj. Jaz na primer sem nekaj časa plesala kar z mami, ko pa se je le-ta ogrela, sije kaj hitro dobila plesalca oz. bilo jih je kar nekaj. Jaz pa sem nato bolj ali manj sedela, no, z redkimi izjemami, in opazovala doga-janje. Kajti ko mami začne plesati, temu ni konca ne kraja. Kaj hočemo, v plesu se z njo res ne morem meriti... In tako je večer kar hitro mineval.
Okoli polnoči je sledil vrhunec, to je izbor najboljših mask. Ker paje bilo nagrad zelo veliko, so v skladu s tem izbrali tudi veliko maškar, in sicer iz treh kategorij : skupinske, v parih in samostojne maske. Izbor paje potěkal tako, da so vse, ki so želeli tekmovati, poslali na plesišče in jih označili s šte-vilkami. Tukaj paje vskočila komisija in izbrala najboljše primerke, no, naj-boljše za njih. Kajti med izbranimije bilo zaslediti tudi čisto brezzvezne in ne-izvirne maske, marsikatera boljša paje bila spregledana. Ampak kaj hočemo! Po razglasitvi t.i. naj mask se me je po-časi začela lotevati zaspanost, in sem hotela oditi domov. Toda ne, moja mami je želela še malo plesati, in me je prosila, naj jo počakam, da bova odšli skupaj. V redu, v redu, sem si rekla in sama pri sebi mislila, daje moja mami res prava žurerka, ne pa jaz, ki si še plesalca ne znam dobiti!
Mirjam Štih
PEVSKI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV ŽERJAVČKI TRZIN
Naše društvo ima svoj pevski zbor. Nič nove-ga, boste rekli, saj jih slišimo, ko nam z do-mačo pesmijo popestrijo kulturo našega kraja. Vendar nismo dolgo med vami. Naša zgodo-vina sega le tri leta nazaj, ko seje 10 članov društva upokojencev združilo v pevski zbor in se s pomočjo svojega člana Francija Župana /igra na klaviaturi/ naučilo nekaj pesmi. 19.februarja 2001 smo nastopili pred našimi člani, koje bil občni zbor društva. Zato je ta dan rojstni dan našega pevskega zbora. Od takrat dalje seje zbor okrepil z novimi pevkami in pěvci ter s poklicno zborovodkin-jo gospo Alenko Markus, ki je zbor pričela voditi 14. m area leta 2001. Pod njenim vodstvom smo nastopili že 26. marca istega leta, saj je potreba po zborovskem petju v našem kraju zelo velika.
To se kaže po številu letnih nastopov. V za-četnem letu je bilo 6 nastopov, naslednjo leto 9 in v lanskem letu 8.
Zbor v glavnem nastopa za domača društva, na občinskih proslavah, za Karitas naše fame cerkve, v domovih za starejše občane: Dom-žale, Vlengeš, Ljubljana/Kolezija, Štepanjsko naselje/ in z namenom, da starejšim občanom popestrimo dan in da jim sporočimo, da od nas niso pozabíjeni.
Naš zbor v letošnjem letu šteje 25 Članov. Žal imamo tudi žalostno statistiko: naš član, dragi Pero Mioć /med ustanovitelji/je umri in njegov lepi tenor ne bo pozabíjen!
Članstvo pevskega zbora se tudi spreminja. Na srečo se povečuje, a nekateri člani so zbor zapustili, in sicer dve pevki in en pevec
Naša občina ima razumevanje za zbor, kar pokaže s financiranjem pokliene voditeljice, z vabili za nastope, z zagotavljanjem prijetnega prostora za vaje. Tudi ne smemo prezreti, da seje gospod župan ge. Markusovi že osebno zahvalil za sodelovanje. Pisne in ustne zahvale za nastope pri raznih društvih našega Trzina nam dajejo voljo za vadbo čim lepšega zborovskega petja.
Ugotavljam, da ima zbor vse možnosti za razvijanje zborovske pesmi v našem okolju, ki nam je zelo naklonjeno. Veseli nas, da tudi z našim petjem ohranjamo našo lepo domačo slovensko pesem. da vnašamo v naš kraj ut-rinek podedovane domače kulture, ki jo bodo vedno bolj potřebovali v novih razmerah. Obisk naših občank in občanov na prireditvah pevskega zbora nam je v veselje, zato lahko z gotovostjo pričakujemo, da se bomo videli v mesecu maju, ko bomo imeli prireditev »TRZIN POJE IN PLEŠE«.
Za zaključek še to: »NAJ NAS PESEM DRUŽI..........«
Zapisala:I.učka Župan Predstavnica pevskega zbora
Težko čakajo na srečanja ob torkih
Pravi, daje po naravi sramežljiva, in se težko kam odpravi. Kar nekaj časa in prepričevanj je bilo treba, da seje vključila v Trzinski izvir. "Komaj čakam, daje torek. Joži ali Helena prideta pome in me pripeljeta domov. Kar dvakrat na teden bi se lahko dobivale".
Zdravja premalo, časa dovolj. In če jim v vsakdanjik posveti takšna lučka, kot je druženje in klepet v skupini, je lažje preživeti nekaj naslednjih dni v pričakovanju ponovnih sni-denj.
Jožica Valenčak
rzinski izviri in Naše vezi, skupini za samopomoč, v okviru Jesenskega cveta Domžale sta v četrtem letu delovanja dobili začasno nove prostore v Centru Ivana Hribarja v Trzinu. Ze v je-senijim je obljubljen stalni prostor v pritličju stare OŠ, ki naj bi bila, kot je povedal g. Tone Peršak, župan, namenjena trzinski društveni dejavnosti. Skupini, v vsaki je trenutno 8 starejših žensk, vodita gospa Helena Ogorelec in Jožica Kurent.
Povedali sta, da začetna spodbuda in pridobivanje v prvo skupino ni bilo najlažje. Kaj pa bomo delale, kaj pa naj jaz tam počnem, so bili izgovori. Paje le šel glas od ene do druge in so se vključi-le. Nastala je še druga skupina. Lepo bi bilo, če bi se v delo vklju-čile nove vodnice in če bi imeli kašno pomočnico predvsem za prevoze. Če bi pa imele kombi, pravi Helena, bi bil prostor in prevoz za vso skupino naenkrat.
Štiri prve udeleženke skupine Trzinski izviri, ki sem jih obiskala, pravijo, da si v teh letih najbolj želijo pogovora, druženja, dajih kdo posluša. Veselijo se tudi krajših izletov, praznovanj, posebno rojstnih dni, ko si pripravijo skromno pogostitev. Vsaka rada pove, kako je spala, kaj je skuhala, kje jo kaj boli, kaj je rekel zdravnik ... Še sreča, da bolezni niso pri vseh enake, kot tudi življenj-ska pot ni bila. Rade prihajajo tudi na srečanja upokojencev DU Žerjavčki, kjer so članice. Seveda, če se le dobro počutijo.
Čeprav so novi prostori v Centru Ivana Hribarja kar se da udobni (prijetna soba v prvem nadstropju z udobnimi stoli in seveda dvi-galom), bi najraje ostale pri Jožici na domu in vse v eni skupini. Naporno je že to, ko ne vedo, kaj se dogaja v drugi skupini in obratno.
Predsednik DU Žerjavčki g. Franc Pavlič, ki si tudi prizadeva, da skupini dobita primeren in prijazen prostor, pravi, da bo društvo namenilo več pozornosti in časa starejšim članom, ki so zdravstveno šibki in si želijo predvsem druženja, pogovora pa tudi krajših obiskov na njihovih domovih.
Med prvimi so se v Trzinski izvir vključile Dragica, Slava, Barbara in Micka. Niso bile najbolj navdušene, ko sem jim povedala, da bodo v Odsevu. Pišite o mladih, me smo že vse doživele.
Ob tem vendarle ne morem mimo Dragice, ki je rojena animator-ka, ki zna še tak izgovor "jaz pa ne", preobrniti v "jaz pa ja", pri
kateri se največkrat zbirajo udeleženke skupine in druge njene prijateljice. Rada jih povabi na klepet, rada jih pogosti. Pa ne samo to, če katera zboli, če jo dalj časa ne vidi, hitro na kolo in na obisk.
Dragica pravi, daje v Trzin prišla pred 52 leti iz Velenja in se poročila s Čebuljevim Jankom. Čeprav je vdova, pa ima drugo srečo, z obratom številk v rojstnem datumu je v najlepših letih, komaj 28 jih bo imela v maju. Tako tudi izgleda. Ženska mora biti urejena, pravi. Na mladost ima lepe spomine, včasih paje bilo tudi težko. Sedaj ji je lepo. Ima veliko prijateljic. Posebno se veseli srečanj v društvu Trzinski izvir enkrat tedensko. "Imamo čudoviti voditeljici Joži in Heleno". Neizmerno jimaje hvaležna za njuno požrtvovainost in dobroto. Vsak dan se posebej zahvali Mariji, daje pri svojih letih še toliko pri močeh, da se lahko poveseli v družbi prijateljic.
Barbara in Slava, najstarejši v skupini, prav nič ne pridobita, četudi obrneta zadnji dve številki rojstnih dni. Ostane 88. Imata marsikaj skupnega, vse življenje sta delali na kmetiji, prav tako njuna pokojna moža, oba mesarja, pozimi vaška klavca. Pa zelo dobra. Slava je rojena Trzinka in, kot se spominja, je bila takratna mladost predvsem zelo delovna. Ni primerjave z današnjim časom.
Najraje se spomnita lepih konjskih vpreg, ko sta z veseljem vzeli vajeti v roke in seno, drva ali krmo varno pritovorili domov. Danes ju načenja zdravje, eno srce, drugo izrabljcni kolki. In ne moreta mimo tega, da danes v Trzinu skorajda ni več kmetov, kmetijstva. Včasih so imeli pri vsaki hiši prašiče, manjše in večje kmetije tudi po več glav goveje živine. Kmečke hrane ni manjkalo, za kmeta je bilo slabše v času druge svetovne vojne in obveznih oddaj. Celo za Zereberjo, kjer je bilo več deiavskih hiš, so ženske zredile po enega ali dva prašička. Zelenjavo in travo so nosile v koših, drva na ramenih, paje šio. Kakšne zabave neki! Zjutraj, opoldne in zvečer je bila zabava v "štali", mogoče kakšna gasilska veselica, in še to popoldan.
V skupino sta se vključili med prvimi in dokler bo šio, bosta v njej tudi ostali.
Dimnikova Mica, Anderjačeva po domače, je najmlajša med njimi in bo jeseni postala polnoletna/81/. Je rojena Trzinka, vseskozi prebiva v domači hiši, kjer je vrsto let preživela z očetom in z možem; po njegovi smrti je ostala sama. Veliko je bilo dela na polju, z živino. Pri obis-ku sem jo našla ob loncu, ko je pripravljala krmo za kokoši. Ima jih sedemnajst. Zato, ker mora nekaj početi, pa tudi jajčka so dobra. Vso krmo kupi. Včasih je bilo doma dovolj žita, kokoši so se pasle po dvorišču in travi.
Turistični podmladek osnovne šole Trzin je že petič sodeloval na tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava. Letošnje regijsko tekmovanje je bilo 15. marcavDravljah. Mladi raziskovalci srno si kar dolgo razbijali glavo z letošnjo terno 'Mladi za mlade'. Saj ne da bi nam manjkalo domišljije, le časa je bilo premalo. Pa smo vseeno staknili glave in sestavili nalogo, v kateri smo predstavili fantazijsko potovanje po Trzinu. Obiskovalci si lahko ogledajo najrazličnejšc znamenitosti, od piramide, knjižnice in koncertne dvorane, kamnoloma s časovnim strojem, podzemnih jam do fakultete domače in umetnostne obrti, kjer študirajo študenti iz cele Slovenije.
Seveda je ideja o predstavitvi znamenitosti uresničljiva. Gotovo ne v lakem obsegu kot smo si ga zamislili v našem domišljij-skcm izletu. Del tega pa bi se dalo izpeljati. To pa smo predstavili v drugem delu naše naloge. Organizirali bi pohod po mejah naše občine, kamor bi vključili oglede vseh za-nimivih točk in obenem še tekmovanje. Po poti bi učenci reševa-li razne naloge in odgovarjali na vprašanja. Šli bi do vseh točk, ki so opisane v naši nalogi (seveda le do tistih, ki v resnici obstajajo).
Vmes bi se ustavili v naši izletniški točki v Dolgi dolini in si sami pripravili hrano.
Pohod bi zaključili v Centru družbenih dejavnosti Ivana Hribarja, kjer bi ob družabnem srečanju tudi razglasili rezultate tekmovanja in sodelujoče nagradili.
Nalogo smo poslali na ogled in v razmislek Turističnemu društvu Trzin, ki těsno sodeluje z nami, in tudi županu, da bi dobil kakšno novo idejo, ko bo prihodnje leto načrtoval razvoj naše občine.
Od raziskovalne naloge pa k razstavi, ki je letošnjo komisijo res pritegnila in očarala. Z eno besedo- bila je fantastična. Ogrodje za računalnik 80x80 nam je izdelal mizar Tone Kralj. Da bi stvar zgledala podobna delujočemu računalniku, nam je mladi električar Tomaž Slapar prav strokovno izdelal motorček, na katerem seje vrtěl šestkotnik z nanizanimi prizori iz naloge. Na zelo podoben način smo pripravili tudi predstavo oziroma de-setminutni skeč, le daje bil računalniški ekran velik 2x2 metra. Na koncu vseh šestih predstavic smo le še lahko stiskali pesti in čaka-li, da bo komisija pokazala vso strokovnost. Po dobri uri so sledili rezultati. Začelo seje od zadnjega k najboljšemu. Trzina pa kar ni in ni bilo. Na koncu so bile le še besede: 'Državnega tekmovanja, ki bo v Celju 15. in 16. aprila, se bo udeležila šola... TRZIN!' In bilo je le še kričanje in navdušenje, ki traja še danes. Veselja v izobilju, ker je bila zmaga nepričakovana. Vedeli smo, da smo bili res dobri, vendar, ker smo prav tako zmagali lani, nismo verjeli, da imamo letos tudi take možnosti.
Predstavo si boste lahko ogledali še na občnem zboru Turističnega društva 26. marca, razstava pa bo verjetno stala v preddverju Centra za družbene dejavnosti.
MLADI RAZISKOVALCI: Jana Golob, Almira Kahrimanović, Mela Kurent, Manina Jurak. Ksenija Lagoja. Mirela Avdič
MENTORICA: Nuša Slalner

>o
o
TUVtlSTIČNfl ©»UĚWW© - S LET
TURISTIČN® DRUŠTV© TRZIN VABI na
Letos seje gregorjevo izneverilo
Le nekaj dni pred nekdanjim prvim spomladanskim dnem, dnem, ko se ptički ženijo, nam je zima verjelno v poslednjih vzdihijajih nasula kar debelo snežno odejo. Tudi predvečer gregorjevega je bi mrzel in vetroven.
Res, za manjše otroke, tište predšolske, zelo neprijazen. Brežina Pšate pa je bila sneže-na, blatna in drsna. Zaradi varnosti so se vzgojiteljice v trzinskih vrtcih odločile, da se o gregorjevem pogovarjajo v igralnicah, na toplem, kar je tudi prav. No, tišti večji, ki že obiskujejo šolo, predvsem prve razrede devetletke in osemletke, pa so vendarle spuščali svoje ladjice z gorečimi lučkami po Pšati. Skupaj z učiteljicami so pripravili tudi kulturni program. Ni manjkalo niti sladkarij/ přinesli so jih starší/ in pijače za otroke /Taubi tenis/. Žal je mostiček preko Pšate, ki ga vsako leto postavi Turistično društvo Trzin, letos, že na dan sv. Gregorja, doživel razdejanje. .. Kaj bi se zgodilo, če bi ga pustili še dan ali dva. "Splaval" bi spet po vodi, kot lani. Kljub temu, vidimo se spet prihodnje leto!
Območna revija otroških folklornih skupin v Kamniku
Mladi folkloristi OS in TD Trzin so se 28. februarja v Kamniku udeležili območne revije otroških folklornih in odraslih folklornih skupin.
Z vajami pod mentorstvom ge. Maje Vujovič so pričeli v lanskem oktobru in na reviji prikazali "otroške igre in norčije nekoč in danes".
Obvestilo zainteresiranim za turistične spominke
TZS je razpisala javni natečaj za izbiro najboljših slovenskih turističnih spominkov v letu 2004. Pogoje razpisa lahko dobite v Turističnem društvu Trzin ali v občinskem in-formativnem središču Ljubljanska cesta 12 f, tel. 564 4730.
TURISTIČNO DRUŠTVO TRZIN VABI NA
5. REDNI OBČNI ZBOR
v p e t e k , 26. marca 2004, ob 19. uri v Center Ivana Hribarja v Trzinu, Ljubljanska cesta 12 f /dvorana Marjance Ručigaj/.
Na občni zbor vabimo vse člane društva, občanke in občane, ki jim je ta dejavnost blizu ali se želijo vključiti, podporné člane, donatorje in sponzorje. Na občnem zboru bo turistični podmladek nastopil z igrico in razstavo po predlogi raziskovalne naloge "Alije še čas za domišljijo?".
MOJA DEŽELA- LEP A IN GOSTOUUBNA v letu 2004 -
tekmovanje na poročju turizma, urejanja in varstva okolja
Trzin tudi letos sodeluje na tekmovanju o urejenosti slovenskih krajev, znano pod sloganom Moja dežela - lepa in gostoljub-na, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije. Osnova za uresničevanje omenjenega projekta je Dogovor slovenskih občin /tudi Občine Trzin/, Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Ministrstva za gospodarstvo in TZS.
Urejenost našega kraja - spadamo med manjše kraje v Sloveniji - bo ocenjevala posebna regijska komisija TZS po vnaprej določenih kriterijih.
Nosilec tekmovanja v kraju samem je Turistično društvo Trzin. Komisija, ki deluje v okviru društva, bo do konca oktobra 2004 ocenjevala predvsem najlepše urejene balkone in cvetje na oknih in vrtovih, urejenost okolice hiš in kmetij ter javnih in gostinsko- turističnih objektov, izvirov in vodotokov po kriterijih, ki veljajo za tekmovanje na državni ravni. Razglasitev rezultatov tekmovanja in pode-litev priznanj in tudi "črnih pik" bo na pri-reditvi Slovenska pesem in folklora novembra.
Prva aktivnost iz projekta Moja dežela -lepa in gostoljubna 2004 je tradicionalna akcija občine za odvoz kosovnega materi-ala in vejevja ter vseobčinska čistilna akcija 3. 4. 2004.
■■bife
Mala oglasa
Zaposlimo strugarja ali orodjarja -zaželene delovne izkušnje.
Razpisujemo Stipendijo za izobraže-valni program srednje poklicno izobraževanje - strojništvo.
Informacije: Těsnila Trzin, d.o.o., Trun, telefon 01 564 18 16 in 564 18 50.
Naj bo leto 2004 prijazno tudi do cvetja na naših oknih, balkonih in vrtovih!
Vsako leto na pomlad TD organizira predavanje o negi cvetja na oknih, balkonih in vrtovih. Tako je bilo tudi letos, ko seje 5. marca v avli OŠ Trzin zbralo preko 40 udeležencev in, ne bostc verjeli, kar nekaj moških. Na številna vprašanja je odgovar-jal g. Rudi Vuga, ki rad zahaja med nas, pa tudi Boštjan Žni-daršič, mlad in zagnan vrtnar-ski tehnik, ki je uredil že pre-nekateri vrt in zasadil cvetje številnim ljubiteljem cvetja v Trzinu. Ženskam sta ob bližajočem se dnevu žena poklonila tudi lončnico - cvetoče trobentice.
ČAS
Ko opazila je še doka j brhka gospa, kako pojenjuje moč njenega moža, ga vpraša riekega dne, malo za Šalo, malo zares: »Glej možek, ljubi li moj, kdaj pa boš našel pot tja do nebes? Ko tebe ne bo, imela bi ljube tri, denarce štela do zadnjih bi dni!«
Neke noči, tako se zgodi, da moi brez pozdrava in slovesa odšel je tja gor v neznana nebesa. Žena vsa v črncm moža upepeli, po pameti svoji si življenje uredi. Tako kot ji prija, tako zdaj živi, imela je ljube, oj ljube kar tri.
Njena graščina iz dneva v dan raste, na moževem grobu le živina se pase. Ljuba njegova pa hiti in hiti, obrača življenje, kot se ji zdi. Ne gleda ne levo ne desno, hiti kar naprej, nikjer se ne ustavi, vseje po njeni volji in glavi.
A glej ga šmenta, nekega dne
pot ji prekriža ded trmoglavi.
»Umakni s poti se mrcina ti stara,
sicer pa, od kje ti le taka
do tal segajoči siva ti brada?
Kdo si, da zmotil si moje življenje,
kako si le drzneš ustaviti voz,
umakni, umakni se starec betežni,
če konjem zaukažem,
jih poženem v galop,
s kolcsi in vozom čez pol te prerežem.«
A starec raztegnil je usta v nasmch in dejal:
»Nikakor ne moreš me povoziti počez,
skozi mene zapelji in viděla boš,
kdo sem in kakšen je ta tvo j voz.
Nihče se ne more mi upreti,
skozi prste polzim, telesa in duše mehčam,
ko pride njih čas, jih Bogu predam.
ČAS, ČAS! je moje ime.
Ti to kaj pomeni, ti ime kaj pove?
Z vozom življenja domov se odpravi,
obraz svoj pred ogledalo postavi.
Videla boš, da te Čas je povozil,
pa čeprav si še vedno glavna v vozu.
Poglej se v ogledalo,
boš videla obraz, obraz starke,
ki sem povozil ga jaz.
»Kaj blcbetaš, duša ncsrečna, moje življenje in lepota sta večna.« Zaukaže konjem pot v galop, zapelje začuda čez mrak in topot, ob cesti pa starec še vedno stoji, le z roko ji maha, se rahlo smeji.
A glej ga, šmenta, ko se ženska zagleda v obraz, se zdrzne, po telesu přesune jo mraz, v hipu se ustraši, lice zakrije si v svoje dlani. Skozi vrata jo mahne svoje sobane, kriči in kriči,
prebudi vse ljubčke svoje zaspané.
Vpije in krili zrokami: »Poslušajte, poslušajte, Ijudje: velik zločin se zgodil v našije fari! ' Me povozil je starec podolgem, počez brez voza in koles. Ujemite, ujcmite mi starca takoj, saj se giblje med vami po vasi, nedaleč od vas.
Starcu ime je, tako sam je dejal,
čudno prečudno ime,
le kdo bi verjel, da ime mu je Čas.
A Ijudje so le onemeli, oh le kaj bi,
za starcem sploh niso hoteli.
Imeli so drugih poslov dovolj,
tako da dogodek je šel tišti hip v pozabo.
Ljudje so mrmrali:
»Se vedno mudi in mudi,
ni časa, ni časa,
oh, le kdo bi se gledal še v ogledalo!«
Tam gori na hribčku za obronkom vasi pa čaka jih starec, se rahlo smeji, kot v opomin sebi in drugim mrmra: »Draga moja ti vas, ne pozabi, da ime mije Čas!«
Emil - Milan Kuferšin
Zelenjava, začimbe in zelišča
HREN
Izmikaš se
Voditelja:Timi Brinšek in Nina Smole
Pouka je konec, iz šole hitiš, rad bi te spremljal, a ti pred mano bežiš! Mogoče že slutiš, kaj rad bi povedal, vsak dan in noč tvoje oči bi le gledal.
Vsi že vedo, kaj pomeniš mi ti, le ti pa nevedno izmikaš se mi. Rad bi ponudil ti sladoled, a tvoje srce je hladno kot led!
Poukaje konec, zvonec zvoni, stečem iz razreda in tam stojiš zopet ti. Te sramežljivo pogledam v oči, stečem kar mimo, ker ti res všeč si mi.
Vsi že vedo, kaj pomeniš mi ti, le ti pa ne vidiš in to me boli. S tabo bi šla na sladoled. Potem pa v park na klopco sedet.
NE POZABITEi
31. marec je zadnji dan za oddajo nápovědi za odmero dohodnine za leto 2003.
Davčna uprava RS, Davčni urad Ljubljana, izpostava Domžale
bo na svojem sedežu (Ljubljanska c. 72 a, 1230 Domžale) nápovědi sprejemala od 24. do 31. marca od 8. do 18. ure.
Raje ne čakajte do kunca...
Bliža se velika noč, vsi se že veselimo dobre šunke in hrena. No, s hrenom lahko začnemo že prej, saj je zelo korišten za zdravje.
Zdravi: prehlade, sinuse, revmatizem, pljučne bolezni, astmo, tuberkulozo in še kaj. Proti prehladu in kašlju hren uporabimo tako, da ga naribamo in stisnemo, mu dodamo enake dele medu in soka ter pijemo po dve do tri žličke dnevno.
Revmo zdravimo tako, da hren narežemo na kose, ga damo na gazo in položimo na boleče mesto. pred tem pa kožo namažemo z olivnim oljem. Gazo s hrenom na bolečem delu držimo kratek čas, čez nekaj časa zadevo ponovimo.
Vnete sinuse zdravimo tako, da hren narežemo, ga v posodi z malo vode segrevamo in inhaliramo.
Pa še recept za zajtrk: Hren in jabolka naribamo v enakih delih, dodamo žličko medu, malo soli in jabolčni kis. Vse dobro zmešamo in pustimo stati.
Pa dober tek in vesele velikonočne praznike.
Zinka Jordanov
»Kaj starec govoril je, kaj ve on o meni, takoj se prepričam, na licu mesta se pred ogledalo postavim, da vidim, kaj resnica je čista.«
Knjiga poleg knjige - knjižnica!
Minuli mesec so nas večino prevevala kulturna čustva. Ta mesec je nainreč Pre-šernov in takrat nas zgrabi neka posebna volja, da se počutimo vsi kultumiki; eni aktivno, drugi pasivno. No, pa saj ni pomembno to, važno je, da se počutiš podu-hovljeno in da si za stvar. Za Trzin paje bil ta kulturni mesec še prav posebno slavnosten. Poleg tega, da smo imeli kar precej prireditev, je bil gotovo največji dogodek otvoritev knjižnice! Mislim, da ob tem nismo poglobljeno pomislili, kaj to pravzaprav pomeni za Trzin. Občinski svet je namenil kar velika finančna sredstva, občina je zagotovila prostore, paje bilo. Krivično bi bilo, če ne bi omenili našega župana, kije pri tem odigral ključno vlogo. Tudi kritiki njegovega dela bodo morali priznati, radi ali neradi, da nas vedno znova preseneča z novimi pridobitva-mi, ki nam bogatijo življenje in odganja-jo vsakdanje tegobe. Kaj vse nam bo knjižnica přinesla, bomo lahko ugotovili šele čez čas. Zdaj pa lahko v enem prijet-nem prostoru najdeš revije, časopise, naj-novejše knjige, lahko brskaš po internetu in še marsikaj drugega, tukaj se lahko srečuješ z znanci in prijatelji, stopiš z njimi v prijazen bife na trgu; tega, dragi občani, si zagotovo ni mislil nihče od nas samo nekaj piškavih let nazaj.
Kapo dol pred vsemi, ki so kakorkoli prispevali k temu.
Ker ima nemalo zaslug tudi osebje osrednje knjižnice Domžale, smo se pri Odsevu odločili, dajih malo bolje predstavimo našim bralcem.
Ravnatelj osrednje knjižnice in mreže krajevnih in potujoče knjižnice je g. Marjan Gujtinan, in prav je, da začnemo z njim. Za začetek bi želei, da se našim bralcem predstavite.
G. Marjan Gujtman - ravnatelj:
Po izobrazbi sem profesor slovenščine in srbohrvaščine, vendar pa svojega pokliča srednješolskega učitelja nisem nikoli profesionalno opravljal. Že kot študenta me je pot zanesla v domžalsko knjižnico, kjer sem priložnostno délai skoraj tri leta. Po diplomi pa sem se v njej zaposlil kot pripravnik. Po opravljenem strokovnem izpitu sem dobil naziv bibliotekar, pred kratkim pa sem napredoval v naziv višji bibliotekar. Za mano je 18 let službe v domžalski knjižnici, od leta 1995 pa sem tudi njen poslovni in strokovni vodja. Čeprav danes živim v Šmarci pri Kamniku, sem po rodu Virjan, tako da mije okolje, za katerega delam, dobro poznáno.
Osrednja knjižnica Domžale je skupaj s podružnicami zelo razvejana organi-
zacija in pokriva veliko področje. S kakšnimi težava-mi se najpogosteje srečujete pri svojem delu? Morda malo statis-tičnih podatkov. Osrednja knjižnica v Domžalah je ena od 60-ih splošnih knjižnic, ki opravlja knjižnično dejavnost za območje petih občin: Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, skupaj za nekaj več kot 50.000 prebivalcev. Omenjene občine so tudi njene ustanoviteljice in finan-cerke. Knjižnica Domžale ima v vseh občinah krajevno knjižnico, v Lukovici pa tudi manjši bibliobus. Knjižnično mrežo smo v letu 2003 dopolnUi s krajevno knjižnico dr. Jakoba Župana v Sentvidu pri Lukovici, Ietos ob kulturnem prazniku paje pričela z delom tudi čisto nova, sodobna krajevna knjižnica Tineta Orla v Trzinu. V gradnji je tudi nova osrednja knjižnica v Domžalah. Odprli naj bi jo v prihodnjem letu. V Mengšu je bila adaptacija opravljena konec 90-ih let, pred dvema letoma pa seje razširila z e-čitalnico Študentskega kluba Mengeš. Najskromnejši pogoji za izvajanje knjižnič-ne dejavnosti so trenutno v Moravčah, vendar menim, da tudi tam lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo novo knjižnico, Nenazadnje ne smem pozabiti na pomembno kulturno in sociálno vlogo, ki jo igra bibliobus po vaseh Črnega grabna že vse od leta 1997. Krajanom 22-ih vasi seje tako pri-Ijubil, da sedaj le stežka razumejo odločitev Občine Lukovica, da njegovo dejavnost skrčimo z opustitvijo nekaterih postajališč. Danes Knjižnica Domžale nudi svojim uporabnikom skoraj 180.000 enot knjižnič-nega gradiva, v letu 2003 smo na dom iz-posodili 616.000 enot knjižničnega gradiva, ki si gaje izposodilo preko 177.000 obiskovalcev. Seveda pa nas ljudje ne obiš-čejo samo zaradi tega. Pridejo tudi na različne prireditve, kulturne dogodke, biblio-pedagoške ure, na internet, pridejo zaradi branja v čitalnici itd. Vseh obiskovalcev je bilo tako v preteklem letu preko 228.000. Še vedno je trend povečevanja obiskovalcev naše knjižnice, lani za 10 %, Pomembno je vedeti, da naši uporabniki lahko z isto člansko izkaznico uporabljajo naše storitve v katerikoli krajevni knjižnici — in to brezplačno.
Pri delu člověk naleti tudi na težave, kje jih pa ni! Vendar se razmere iz leta v leto iz-boljšujejo. V mislih imam sprejetje področ-
ne zakonodaje med letoma 2001 in 2003, ki je olajšala poslovanje zlasti večobčin-skih knjižnic, za katere je bilo pred tem dokaj nejasno definirano financiranje dejavnosti. Kljub všemu smo z dobro voljo in partnerskim odnosom Knjižnice Domžale in petih ustanoviteljic konstantno izboljševali kvaliteto naših uslug in dosegli zavidljivo raven razvoja v primerja-vi z drugimi splošnimi knjižnicami v Sloveniji.
Kolikor mi je poznáno, niste dolgo na čelu domžalske knjižnice; kaj vas je gnalo, da ste se odločili za prijavo na delovno mesto ravnatelja, saj vemo, da je to delo na očeh tako občinskim kot državnim organom, tu pa so še korist-niki knjižničnih storitev? Na mesto ravnatelja oziroma direktorja Knjižnice Domžale sem bil imenovan pravzaprav po spletu okoliščin. Koje moja predhodnica, zdajšnja Županja Občine Domžale, odšla na novo delovno mesto, so me prosili, da kot vršilec dolžnosti prevzamem vođenje knjižnice do izvolit-ve novega ravnatelja. Moji sodelavci so me nato nagovorili, naj kandidiram za ravnatelja knjižnice. Moram reči, daje bila odločitev za tako odgovorno mesto takrat zelo stresna. Priznam, da sem se za to delovno mesto odločil predvsem zaradi tega, ker sem imel rad to knjižnico, ker sem vedel, da me bodo krasni sodelavci (bolj sodelavke) pri mojem delu podpírali. Kar pa se poslov tiče - vsega sem se moral učiti na novo, in to zelo hitro! Moje ravnatcljevanje je padlo ravno v čas, ko so se oblikovale nove lokalne skupnosti inje bilo vođenje večobčinskih javnih zavodov zelo naporno. Moje delo je seveda zelo odgovorno tako do uporabni-kov kot do financerjev. Člověk je neprestano »na odru«, če se izrazim po gledališ-ko. Največkrat je to prijetno ob spoznan-ju, da so naši uporabniki tudi z našo pomočjo dokončali šolanje, uprizorili glcda-liško predstavo, obdělali vrt, sc odločili
za pravega kužka, opremili stanovanje, se odločili za kak nov hobi, poiskali pot iz stiske in predvsem - našli nekaj primer-nega za svojo dušo. V tem smislu je delo knjižničarja izredno bogato in ustvarjalno.
Knjižničarstvo opredeljuje cei kup za-konov, uredb, pravilnikov, pogodb. Kako se počutite ob sprejemanju vaših odločitev, upoštevajoč, da vam določila narekujejo vaše delo in, če smo pošteni, nihče ne more vedeti prav za vsak předpis, ki ureja to področje in ki so ga razni birokrati oblikovali po svojem vedenju in volji?
Javni zavod kot je Knjižnica Domžale posluje po pravilih številnih zakonov in podzakonskih aktov s področja delovne, računovodske in področne zakonodaje, varovanja podatkov, varstva pri delu, av-torskih pravic itd. Moja naloga je, da spremljam vse te zakone in njihove spre-membe. Tu nam je v veliko pomoč tudi naša področna Zveza splošnih knjižnic Slovenije, pa Državna matična služba v NUK-u, pa tudi Ministrstvo za kulturo in seveda strokovne službe naših ustanovi-teljic. Kot sem že omenil, je prišlo v zadnjih letih do velikih sprememb predvsem na področju kulturne in naše področne zakonodaje (Zakon o zavodih, Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo in Zakon o knjižničarstvu). Na podlagi teh sprememb smo v lanskem letu pripravili nov Odlok o Knjižnici Domžale, ki ga morajo v enakem besedilu sprejeti vse občine ustanoviteljice. Sedaj poteka v ob-činskih svetih drugo branje tega besedila.
Kako pa ste zadovoljni z delom vaših sodelavcev in kaj bi želeli, da se iz-boljša?
Z delom sodelavk in sodelavca sem izredno zadovoljen. Naš kolektiv je dokaj mlad in pretežno visoko izobražen. Knjižnično osebje skušam čimbolj motivirati za aktivno sodelovanje pri načrtovanju in evalvaci-ji knjižničnih storitev. Knjižnični delavci morajo biti pripravljeni na ustrezne spre-membe knjižničnih storitev, ki se dogajajo vsakodnevno zaradi spremenjenih potreb uporabnikov. Delavcem skušam vzbujati čut za odgovornost in pripadnost knjižnici, kot sta me to naučili, danes upokojeni, vča-sih pa vsem znani knjižničarki Marija Župane in Valentina (Biba) Cerne. Kljub všemu pa nam zaradi večne naglice in obilice delà najbrž ne uspeva vzdrževati tište do-mačnosti, ki soje bili vajeni obiskovalci knjižnice pred dvajsetimi leti. Naš namen je v okolju uveljaviti vlogo knjižničarja kot strokovnjaka, saj vemo, da naš poklic glede na javno mnenje vrednost-no ne sodi ne vem kako visoko. Nikoli pa ni nekaj tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. Sam osebno si ves čas prizadevam, da se naši knjižničarji neprestano dodatno izobražujejo. Samo v znanju knjižničarjev in v njihovem ugodnem delovnem okolju vidim visoko kakovosten in profesionalen odnos osebja do njihovega delà in do uporabnikov. To pa je naš skupni cilj.
Domžale so se pred leti razbile na več občin in osrednja domžalska knjižnica vodi tudi te podružnične in še potujočo knjižnico. Vam tolikšna obremenitev šc omogoča strokovno kakovostno in učinkovito delo? Kakšni so odnosi z občin-skimi strukturami? (Težave pri sprejemanju proračunov)
Kljub začetnim težavam in motnjam v poslovanju je nova lokalna samouprava na področju knjižničarstva přinesla velik na-
predek. Knjižnice smo temeljni vir infor-macij. Informiranost državljanov je njihova temeljna ustavna pravica. V zakonu o knjižničarstvu so navedene nekatere pravice uporabnikov do informiranosti. Naša knjižnica nudi svojim uporabnikom dostop do informacij brezplačno. V še ne desetih letih seje bistveno izboljšala knjižnična mreža, povećala seje razprše-nost knjižničnega gradiva, sorazmerno s tem pa seje večal tudi interes uporabnikov za svojo krajevno knjižnico, ki je v tem kratkem času postala mikrokulturni center svoje občine. V mislih imam knjižnici v Mengšu in Moravčah. V Trzinu in Šentvidu pričakujem podobno. Z dograditvijo knjižnice v Domžalah bo Knjižnica Domžale ena najsodobnejših knjižnic v Sloveniji. Področna zakonoda-ja nam je omogočila, da smo v zadnjih dveh letih dobili tudi potrebno število strokovnih delavcev, saj če bi se trend zaposlovanja študentov in honorarcev nadaljeval, bi bila resno ogrožena kvaliteta naših storitev.
Vsi ti dosežki so rezultat dialoga in dogo-varjanja med zavodom in občinami usta-noviteljicami. Če primerjam položaj naše knjižnice s knjižnicami v nekaterih drugih okoljih v Sloveniji, ugotavljam, daje bilo kljub kriznim časom v našem okolju vedno prisotno razumevanje za naše delo, daje bila knjižničarska dejavnost visoko prisotna na vrednostni lestvici. Tako tudi v Trzinu, ko seje potreba po knjižnici znašla na samem vrhu prioritet. Moram priznati, da razen nekaj manjših odsto-panj zavod z ustanovitelji večjih težav nima.
Najnovejša pridobitev je trzinska knjižnica. Kako je urejena glede na ostale podružnice in kakšni so vaši načrti oz. želje za razvijanje nadalj-njega delà v trzinski knjižnici? Trzinske knjižnice smo se zelo razveselili. Trenutno je to najmodernejša knjižnica v naši knjižnični mreži. Uporabniku nudi vse, kar nudijo velike knjižnice, le da v manjšem obsegu. Knjižnica nudi prijetno okolje za prelistavanje gradiva, branje revij in časopisov, poslušanje in gledanje avdiovizualnega gradiva, potepanje po spletu.... Knjižnica je že zaživela v kraju, saj se vanjo včlanjuje vedno več ljudi. Nekatere dodatne aktivnosti načrtujemo v mesecu aprilu, ko praznujemo mednarod-ni dan knjige, v jesenskem delu leta pa bomo pričeli tudi z rednimi pravljičnimi urami. Potrudili se bomo, da bo dogajan-ja v vaši knjižnici čim več.
Za konec morda kakšna želja odnosno sporočilo našim brakem?
Cilji naše družbe so zelo visoki. Gremo tja, kjer so najrazvitejše države Evrope. Knjižnico Domžale si skupaj s krajevni-
mi knjižnicami zamišljam kot center lokalnih skupnosti, ki si želijo gospodarske in sociálně úspěšnosti in ki bodo do-segale vedno večje učinke na izobraže-valnih in drugih področjih. V skladu s splošnimi cilji našega okolja je uspešna samo tista knjižnica, ki ji uspe v danih pogojih privabiti nove in nove člane in izboljšati stopnjo doseganja (presegan-ja?) standardnih določii. Zato se bomo domžalski knjižničarji tudi v bodoče najbolj posvetili skrbi za potcncialnega bralca, kajti knjižničarstvo pozna le štiri dejavnike trženja svoje dejavnosti: Ijudje, Ijudje, Ijudje in Ijudje! Spoštovane občanke, cenjeni občani Trzina: toplo vabljeni v novo knjižnico!
Gospa Polona Pavšek je vodja knjižnice Trzin. Tudi njej smo zastavili nekaj vprašanj in je nanje rada odgovorila.
Gospa Polona Pavšek, Trzinci so radi obveščeni o ljudch in stvareh, zato bo moje prvo vprašanje pač povezano z vami. Prosim, če se nam kratko predstavite.
Po izobrazbi sem bibliotekarka in sem zaposlena v Knjižnici Domžale. V knjižnici delam že vse od začetka študija, po diplomi pa so me redno zaposlili, tako da sem si v devetih letih nabrala že kar nekaj izkušenj. Tudi delo v enoti osrednje knjižnice mi ni tuje, saj sem dělala tudi v mengeški knjižnici, ki je prav tako kot trzinska enota Knjižnice Domžale.
Kako je prišlo do odločitve, da greste prav vi iz domžalske knjižnice v Trzin? Ali je bila to odločitev kolektiva odnosno ravnatelja ali pa ste prišli v Trzin na lastno željo? To je bila direktorjeva odločitev; on bi vam morda lahko več povedal o razlogih zato.
Kakšen je bil vaš prvi vtis in kako se počutite sedaj, ko knjižnica že posluje dober mesec?
Kot na vseh področjih, tudi v novi knjižnici ni bil lahek začetek. Moram pri-
znati, da nas je vse skupaj malo prehitelo, a na koncu nam je le uspelo pravočasno urediti knjižnico za otvoritev. Zdaj pa knjižnica postaja z manjšimi dopolnitvami vsak dan bolj prijetna, bolj domača, in so tudi moji občutki vedno lepši. Prepričana sem, da tudi naši uporabniki čutijo tako.
Menite, da je delovni čas primeren in je knjižnica dovolj ur odprta ali pa bi bilo dobro kaj spremeniti?
Glede na trenutno stanje se mi zdi delovni čas primeren. Pričakujem pa povečanje šte-vila uporabnikov in gradiva, in bo čas poka-zal, ali bo potrebno delovni čas morda prilagoditi.
Kako so vam všeč prostori in oprema in kako to vpliva na vzdušje v knjižnici?
Zdi se mi, da ni primernejše opreme, kot je lesena. Knjižnici daje bolj topel in prijeten občutek, tudi prostorska razporeditev mi je všeč, zlasti to, da sta prostora za šolske in predšolske otroke ločena. Morda le v čitalni-ci ni zagotovljeno dovolj tišine, saj je povezana z osrednjim prostorom, kjer je najmanj miru. Toda prepričana sem, da bomo tudi za to našli rešitev.
Knjižni sklad je trenutno še bolj skromen, kar je sicer razumljivo, vendar to sili pre-nekaterega Trzinca, da se še naprej poslužuje osrednje knjižnice v Domžalah. Kakšni so Vaši nacrti, da bi čimveč obis-kovalcev preusmerili v trzinsko enoto? Dokler je knjižnični fond še bolj skromen, vsem uporabnikom ponujamo možnost, da iz Domžal dostavim željeno gradivo v Trzin, seveda če je tam na voljo. Naša dodatna po-nudba paje tudi medknjižnična izposoja, kar pomeni, da naročimo gradivo iz drugih slovenskih knjižnic, vendar se ta storitev plača po računu knjižnice, ki gradivo posodi. Tudi moji kolegi v Domžalah in drugih eno-tah knjižnice uporabnike opozarjajo na možnost izposoje tudi v Trzinu, in se obisk vidno povečuje. Lahko se pohvalim, daje v Trzinu že 110 novih članov knjižnice. Tu seveda ne upoštevam tistih, ki so bili že prej vpi-sani v Knjižnico Domžale. Seveda pa se ljudi najbolj prepričljivo lahko preusmeri z bogato zbirko gradiva, ki sejo trudimo hitro dopolnjc-vati.
Obogatitev knjižnice je vezana z občinskim proračunom, saj so knjige drage in zahte-vajo precejšen delež občinskih sredstev. Kakšen je bil prispe-vek prebivalcev, ki so odvečne knjige podarili knjižnici? Zelo veliko občanov se je odzvalo in se še odziva na povabilo, naj po-
darijo odvečne knjige knjižnici. Žal vam števila ne morem povedati zaradi načina obdelave gradiva, ki poteka v Domžalah, je pa to število zagotovo zelo veliko. Vsem se še enkrat najlepše zahvaljujem in hkrati opravičujem vsem tištim, ki jih v začetni zmedi nisem vpisala na seznam darovalcev. Vse, ki se ne najdete na seznamu, prosim, da se oglasite v knjižnici ali pa pokličete po telefonu, da to uredimo.
Kolikšna bo ponudba ostalih uslug, ki jih nudi knjižnica? Tu mislim predvsem na računalnike, revije, časopise, DVD-je, CD-je, video kasete in vse ostalo, kar sodobna knjižnica danes ponuja.
Zaenkrat imamo na voljo 2 računalnika z dostopom do interneta in približno 30 naslovov revij in časopisov. DVD-jev, CD-jcv, CDrom-ov in videokaset pa imamo le nekaj, a se bo tudi ta ponudba povečala.
Ponujamo pa tudi možnost, da si na eni izmed treh televizij ogledate kakšno izmed naših videokaset ali DVD-jev.
Ali nameravate nuditi tudi prireditve, ki so v Domžalah že stalna praksa, to so: ure pravljic za najmlajše, lutkovne predstave, razne razstave, predstavit-ve novih del, manjše dramske predstave in podobno?
Seveda. Za večje prireditve imamo tudi mi na voljo dvorano Marjance Ručigaj, za ure pravljic pa moramo najti še pros-torsko rešitev v knjižnici. S pravljicami bomo malo še počakali, da se Ijudje najprej navadijo knjižnice, nato pa jim bomo ponudili tudi to. Lahko pa že povem, da bomo ob mate-rinskem dnevu in veliki noči organizirali ustvarjalno delavnico za šolarje, v aprilu pa bomo praznovali mednarodni dan knjige.
Nujna bo tudi povezanost knjižnice s knjižnico na šoli in seveda s šolo samo in vrtcem v šoli. Kdo naj bi dal pobudo in kako si zamišljate možno sodelo-vanje?
Na to vprašanje vam danes še ne morem odgovoriti, ker se s šolo šele začenjamo dogovarjati. Načrtujemo čim tesnejše sodelovanje.
Trzin je v primerjavi z Domžalami majhen kraj, zato pa je povezanost ljudi preko društev in ustanov bolj prist-na, kar pa vas kot vodjo enote kar precej obvezuje. Po mojih videnjih boste morali spoznati kar veliko število občanov in biti v nenehnih stikih tako z navadnimi občani, kakor tudi z vodil-nimi Ijudmi na občini in v raznih društvih in ustanovah. Ali bo to pov-zročalo težavo za vaš delovni dan in
À
privatno življenje ali pa se naineravate kar malo »potrziniti«?
Ne, to mi ne bo povzročalo nobenih težav, saj sem že prej vedela, kaj me čaka. Ampak glede na to, da nisem iz Trzina, bom na začetku potřebovala nekaj časa za spoznavanje vsega tega, saj ne poznam vseh pomembnih društev in ustanov.
Kaj želite preko svojega delà storiti za Trzince in kaj priča kujete, da naj bi mi storili za vas?
Trzincem skušamo ponuditi vse, kar po-nuja velika sodobna knjižnica, le da v manjšem obsegu. Potrebujemo še nekaj časa, da nam bo to tudi dejansko uspelo, saj je žal vse povezano z denarjem, in upam, da to tudi vsi uporabniki lahko razumejo.
Na koncu še to: kakšno sporočilo želite posredovati vašim bralcem na začetku te poti?
Rada bi le povzela nekaj informacij, po katerih me največkrat v knjižnici sprašu-jejo.
Če ste se vpisali v Knjižnici Domžale ali katerikoli drugi njeni enoti, se vam ni potrebno ponovno vpisati v trzinsko knjižnico. Ta izkaznica velja v vseh enotah Knjižnice Domžale (Trzin, Mengeš, Mo-ravče, Sentvid pri Lukovici in potujoča knjižnica).
Vse storitve so brezplačne, plačuje se le zamudnina.
Za vpis potřebujete osebni dokument, edini strošek pri vpisuje 300 SIT za iz-delavo članske izkaznice, ki jo plačate ob prejemu le-te.
Vsem našim uporabnikom želim, da bi v knjižnici Tineta Orla našli čim več gradiva zase in da bi se v njcj prijetno poču-tili!
URNIK
Krajevne knjižnice Tineta Orla Trzin
Ponedeljek:	15,00-19,00
Torek:	9,00-13,00
Sreda:	15,00-19,00
Četrtek:	15,00-19,00
Petek:	9,00-13,00
Vsaka četrta sobota v mesecu: 9,00-12,00
Hkrati pa vabim vse, ki nas še niste obiskali, da to storite, saj boste tudi vi našli kaj zase ali pa se morda malo poigrali z vašimi naj-mlajšimi, popotovali po svetovnem spletu, prebrali časopis, srečali znanca...
Obema sogovornikoma se za prijazno kram-Ijanje toplo zahvaljujem in jima v imenu uredništva želim čimveč uspeha pri njunem delu.
Tone Ipavec
Za darovane knjige naši novi knjižnici se v imenu sogovornikov in ostalih trzinskih občanov toplo zahvaljujemo Darovalci so:
BABNIK L1DIJA, BIZJAK TINCA, BOL TIN-KREGAR ŽARKO, ORENIK SAŠO, JURŠE ANKA, KURENT JO-ŽEFA, LENČEK MARTINA, MATAN LARA, OSOLNIK MAJDA, PERNE MARIJA, PERŠAK TONE, RUČIGAJ IVANU, SELJAK JOŽE, SVETEK TEREZIJA, ŠEMANC JOŽE, VESEL SONJA IN VONČINA BOGDAN IN STANKA.
Če smo koga pomotoma izpustili, naj nam prosim javi, da bomo napako popravili v prihodnji številki.
TA VESELI DAN ALI CEFIZELJ SE ŽENI
V	kulturno-umetniškem društvu Franca Kotarja Trzin smo se odločili, da bomo vsak mesec v goste po vabi I i eno gleda-liško, amatersko skupino.
V	mesecu februarju smo gostili Društvo kulturnih dejavnosti Vagant Kranj. Gledališka skupina je v prejšnji sezoni pripravila igro Ervina Fritza z naslovom Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi ln prav to igro so odigrali pred trzin-skim občinstvom, ki je bilo kar šte-vilčno.
Gledališka skupinaje sestavljena iz mladih in starejših. V glavnih vlogah so nastopili: Boris Jalovec - oče župan, Valerija Kuhar - mati Županja. Kaja B. Piskernik kot njuna hčerka Jerica, David Baš - Cefizelj, vlogo butalskega policaja si delijo trije: Matic Konc, Jure Jenko ter Miha Kešpert (mlađega igral-ca smo videli tudi v trzinski predstavi Kekec, kjer je igral Kekčevega očeta), prav tako tepanjskega policaja igrata dva: Žiga Ažman in Miha Zupančič, vloga Pišmeuha pa pripada Iztoku Ali-diču. Poleg naštetih v igri igrajo še šte-vilni Butalci ter butalski gasilci. Režija pa pripada gospodu Lojzetu Domajnku. Vsebina igre je nekakšna mešanica pri-povedi o Butalcih s pridihom Linharto-vega Matička. Krajani Butal dobijo novo gasilno brizgalno, katero so pridobili z občinskim samoprispevkom. K briz-galni je prispeval tudi sam župan, in sicer sedem zlatih. 'Naj živi butalski župani'. Skupaj z županom proslavijo novo pridobitev, medtem pa iz cerkve izgine kip svetega Florjana. Le kdo bi bil tat? Seveda, to je znani tat in prevarant Cefizelj. Lov za tatom se začne Vendar brez žensk ne gre. Županova hči, Jerica, se odloči. da Cefizlja najde na svojstven način. Konec srečen, vsi srečni. Vsi srečni? Oče župan in mati Županja sta se morala sprijazniti s hče-rino željo, da se poroči s Cetizljem. kip je bil vrnjen, Butalci srečni, Tepanjci pa še zmeraj zavistni zaradi nove briz-galne.
Kdor ceni in zna gledati amaterska gle-dališča, bi rekel. daje bila predstava kar odlična. Najbolj so presenetili, ker seje igra oziroma ozračje pred igro začelo ogrevati že deset minut pred predstavo. ko so na oder stopili vsi igralci in pričeli z nekakšno "intimno igro', kot uvod v predstavo. Med igro smo se gledalci tudi precej nasmejali, z eno besedo - uživali smo.
Urša
#11	POGLED II ZAODRJA
^^ ......-	
Meščani! Gasilci!
Zbrali smo se na lo sončno majsko nedeljo z vriskajočim srcem, z radostjo v prsih, s ponosom v očeh. Kajti, glejte, tu pred vami stoji, okrášen od naših »dičnih« deklet, naš novi gasilski avto. Ta hip so tako rekoč oči vsega sveta obrnjene v naš kraj, občudovaje strmeč v strumnost našega gasilstva in v njegovo požarno- tehnično opremljenost. Kar naj se skrije sosednje velemesto. zeleno od zelene :a\'isti Mi bomo odslej, če bo le kdaj kje gorelo, pridr\>eli s to neverjetno napravo, šeši mož na eni strani, šest mož na drugi, in curek bo špricaI do nebes in bo užugal še tako hud ogenj v strehi. Medtem ko se bo naš kraj prsil z novim gasilskim avtomobilom, si bodo sosedovi še zmeraj v dolgi vrsti od občinske mlake do gore-čega skednja golido podajali. Ha, ha, ha, ha, ha! Dragi Butalci, pardon Trzinci, nc, ne, to ni kak star govor našega župana, ampak odlomek iz predstave Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi.
Znani slovenski pcsnik, pisatelj, dramatik in humorist Ervin Fritz je napisal dramsko nadaljevanje slavnih Butalcev. S tem delom so sc nam v februarju predstavili kulturniki iz Prim-skovega pri Kranju. V okviru društva kulturnih dejavnosti Vagant se v sekciji Oder mladih Primskovo združuje šestindvajset mladih gledališčnikov. Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi je prva predstava te mlade sekcije, ki smo si jo na predzadnji dan prejšnjega meseca lahko ogledali tudi v naši dvorani.
Predstava seje začela obetavno, z množičnim prizorom slavja ob veliki občinski butalski pridobitvi, novi gasilski brizgalni. Po dvorani so patruljirali trije strumni butalski policaji s helebardami, na odru pa so butalski meščani in hrabri butalski gasilci skupaj proslavljali novo občinsko pridobitev. Trzinski oder je bil skoraj pre-majhen za tolikšno število igralcev. Nasmejali so nas predvsem zabavni, že skoraj klovnsko narejeni množični prizori s četico neradnih, vendar prizadevnih gasilcev, nekoliko manj prepričljive, naučene, pa so bile manj množičnc scene, kar je razumljivo, glede na neizku.šcnost mladih igralcev.
V svoji vlogi je bil zelo simpatičen tudi zviti, z vsemi žavbami namazan butalski župan, ki pa je na koncu vendarle moral kloniti pred višjima silama; pred cesarsko oblasljo, s katero gaje pretental neustrašni Cefizelj, in seveda pred svojima dvema ženskama: ženo in hčerjo. Na koncu seje izkazalo, daje od vseh še najmanj prera-čunljiv in povzpetniški ravno razbojnik Cefizelj, ki še edini od vseh akterjev verjame v čisto, nepogojeno ljubezen, vendar je moral tudi on kloniti pred spletkarsko županovo hčerjo in se iz poštenoga razbojnika preleviti v nepoštenega politika. Natančnega gledalca je nekoliko motila tudi nedůslednost v dramaturgiji in mizasceni predstave: vsebina predstave je večinoma postavljena v nedoločen arhaičen čas, medtem ko so bili določeni od-lomki popolnoma aktualizirani s trenutnim političnim dogajanjem in lokalizirani na domačo, kranjsko sceno. Po drugi strani je nav-duševal večplastni tekst našega dramatika Ervina Fritza, ki nas skozi humor opozarja na naše lastne, slovenske neumnosti in pri-uehnosti, na našo že ponarodelo zavist do sosedov in ponižnost do katerekoli oblasti.
je, kar pravi stari pregovor: Umetnost nam drži ogledalo, an pred tem pa smo v tradicionalnem sodelovanju s Studentskim " ubom Domžale praznovali tudi desetletnico oddajanja radia ODR. roje oddaja, ki jo študentski klub ob ponedeljkih zvečer ze deset let pripravlja na radiu Hit in katerega gonilna sila je hkrati "di ustvarjalni član našega kulturnega društva, Osmir Ružnić. avni del programa v nabito polni dvorani so izvedli že medna-
rodno přiznáni primorski ska, pank, metal zabavljači F,lvis Jackson in Kamničani Reagrat, ki so se po šestih letih zbrali posebej za to priložnost. Premor med koncertoma pa so izpolnili trije DJ-ji, ki so tudi v desetih letih obstoja mešali glasbo v Šodru: DJ Zip, DJ Mato in aktualni DJ Truplo.
Dragi Trzinci! Začeli so se prvi, res pravi pomladni dnevi. Počasi bomo vsi přilezli iz svojih hiš in stanovanj, pospravili po vrtu in dvorišču, obřezali drevesa in pograbili trate ali pa sedli na kolesa in se odpeljali na prvi pomladanski izlet. Če pa vas bo pot zanesla kdaj pa kdaj mimo našega/vašega kulturnega doma, pa Ie zavijte na katero od prireditev, ki vam jo pripravljamo!
Andrej Župane
mmmm®

- ivimo v dobi tekmovalnosti. Naša zahodna civilizacija gradi na zmagah, in bo sčasoma požrla vse druge kulture in se razširila po celi ljubi nam Zemljici. Ni rečeno, da je najboljša, je pa prav gotovo najagresivnejša.
Tudi na osebnem nivoju je čutiti trde in neizprosne čase. Ljudje so komolčarski in težijo za tem, kdo bo koga izpodrinil. Zmaguje-jo tisti, ki so bolj vidni in glasni, tisti, ki se znajo bolje napihovati, čeprav so bleferji.
Umetniki, sanjači, pesniki, nežne duše in podobni veljajo za nera-zumljene posameznike, ki tratijo čas s kulturo, namesto da bi ga uporabili za kaj bolj koristnega, npr. za vzpenjanje po družbeni lestvici. Še vedno pa se v naši družbi najdejo tudi ljudje, ki ne mislijo tako, kijih neka notranja ustvarjalna nuja sili spregovoriti, se odpreti sočloveku. Ena od teh je tudi naša sokrajanka, Studentka kulturologije, oblikovalka, svetovna popotnica, sodelavka našega Odseva, mlada pesnica Mirjam Štih. Že od majhnega jo je zanimalo vse, kar je povezano z umetnostjo in kulturo nasploh, pa najsi bo to literatura, gledališče ali likovna umetnost. Najprej, v srednji šoli, je pesmi pisala bolj zase. V času študija, ko seje pesništvu posvetila nekoliko resneje, pa seje odločila,da jih ne bo več skrivala. 25. februarja nam je v dvorani kulturnega doma pripravila prijeten pesniški večer. Poslušalci in gledalci smo posedli v polkrogu okoli avtorice, ob-lečene v svetio rdečo inavretansko burko in v intimni, romantični svetlobi svečk in komaj slišnega Kronos kvarteta prisluhnili kakšnim trem četrtinam pesmi iz njenega celotnega opusa. Navkljub nenapisanemu pravilu, da naj avtorji sami ne bi recitirali svojih pesmi, je bilo njeno podajanje po prvi, skoraj neopazni simpatični zadregi zelo občuteno in nikakor ni zahajalo v pateti-ko, kar se rado zgodi marsikateremu pesniku. Simona Šavor, reci-tatorka našega KUD-a, paje z odlomki iz Visoke pesmi zaokro-ževala posamezne zaključene sklope poezije iz avtoričinega opusa, ki delno izhajajo še iz srednješolskega obdobja, večinoma pa iz zadnjih štirih let.
Seveda je težko, in to celo prvič, pred množico ljudi odstreli tan-čico svoje dekliškosti in jim odpreti svoje najgloblje misli in ho-tenja. Vendar nasje Mirjam s pomočjo bogatega izrazoslovja ne-prisiljeno popeljala v intimo svojega notranjega žensko- dekliš-kega, lirično impresivnega sveta. Skozi rimano poezijo in delno
poezijo v prozi smo začutili njeno nežno hrepenenje po Ijubezni, iskanje smisla ob-stoja in nerazumevanje in zavraćanje křivic, ki jih ljudje povzročamo sebi, solju-dem in svojemu planetu. Pesnica svojo bogato metaforiko išče predvsem v naravi, ki joje očarala, kot motiv pa se pogosto po-javlja tudi nebo, ki jo začara predvsem s svojo nočno neskončnostjo. Precej pesmi je, navkljub mladosti avtorice, vsebinsko tudi nekoliko melanholičnih in s pridihom bolečine. Razlog je verjetno v dějstvu, da, kot pravi sama, pesmi piše predvsem v trenutkih žalosti in razočaranja, kot neko vrsto samotolažbe.
Po res prijetnem, simpatičnem, niti malo zateženem recitálu smo jo nagradili z iskrenim aplavzom in seji na ta način zahvalili, ker je z nami delila svojo modřino. Po zaključni zakuski, ki joje pripravila za svoje obiskovalce, smo ji samo še očarani segli v roko ter seji priporočili za lastno-ročno podpisan izvod knjige, ki bo po splošnem prepričanju tam prisotnih prav gotovo kmalu zagledala svetlobo dneva.
Andrej Župane
TRNULJČICA U GRADU JABLJE
Ko danes pogledam nekaj mesecev nazaj, si mislim, le kako nam je uspelo narediti vse to v tako kratkem času. Pa začnimo od začetka. Po miklavževanju si mladi kulturniki nismo vzeli prav nič prostega časa. Takoj smo začeli s priprava-mi na naslednjo predstavo, ki jo pripravljamo za konec tega šolskega leta. Letošnja predstava bo nosila naslov Trnuljčica. Vendar o tem malo kasneje. Vzporedno z vajami za Trnuljčico smo začeli pripravljati še predstavo Pika, s katero smo se udeležili tekmovanja. To tekmovan-je je potěkalo pod okriljem založbe Tuma z naslovom Festival Primadona. Prijavile so se lahko dramske skupine osnovnih šol iz vse Slovenije. Razdeljeni pa smo bili v dve skupini: predmetna stopnja, ki je lahko pripravila predstavo Mojca Pokrajculja ali pa Kekec, ter razredna stopnja s predstavo Erazem in potepuh ali pa Pika. Mi smo se odločili za zadnjo. Tekmovanje za našo skupino je potěkalo 5. marca v Koloseju v Ljubljani. Moram reči, bili smo dobri. V glavni vlogi seje izkazala Lana Črnohor-ski, Anica je bila Tina Stražar, Tomaž Marko Mihalec. V stranskih vlogah pa so se izkazali: Maja Gorenc, kot naivni kupee, Jana Golob v vlogi prodajalke, Anabel Čr-nohorski kot poslovodja veleblagovnice, statistki pa sta bili Patricija Mušič ter Petra Bukovcc. Na žalost ali srečo nismo bili izbrani v prvo šesterico oziroma v finale naj-
Bledo sonce
Brez rdečice na ustih hlepim za ostanki ovenelega cvetja na robu prepada. In dan se preveša v večer, ko v hipnem vrtincu omame, stegujem začarane roke proti zadnjim vzdihljajem bledično rdečega zahajajočega sonca. Moje telo je kot mesec, ki kot žareča krogla ves čas drsi čez temen obod neba, čez temno
praznino vesolja, tja proti hladnému soncu, tja v prepad. In če se uzrem na nočno nebo, tam mesec, resnično odet v črnino, slepo drsi proti zadnjim vzdihljajem sonca, ne ozirajoč se k drugim zvezdam. Kajti, druge zvezde so še bolj blede. Brez rdečice na ustih hlepim za ostanki ovenelega cvetja na robu prepada.
Kriki v glavi
Kavke kričijo v polmraku in hodijo po glavah ljudi, ki bedijo v pol snu. Kričijo, kričijo, kričijo - druga čez drugo kričijo.
In ljudje se premetavajo v pol snu. Njihove glave pa so tcžke in vroče in zdi se, da jim iz njih poganjajo m očni rumeni kljuni.
In za hip se zazdi, da letijo v daljavo in se stapljajo s praznino prostranstva.
Toda s premikom vsake nemirne glave, ki ji misli frfotajo v pol snu, se kavke vračajo.
In spet kričijo, kričijo, kričijo,...
SLON III SADEŽ V TRZINU \ #
tf »Kištiii - peteK, 26.3. ob 21.00 Iduorana KUD) ^JJ j
boljših. V primeru, da bi prišli v finale, bi morali do 1. aprila, ko se bo odvijalo finale v Cankarjevem domu, pripraviti celotno predstavo. Kakorkoli. Še enkrat, bili smo dobri, še več, odlični. Med Trnuljčico in Piko pa smo pripravljali tudi predstavo za tekmovanje Turizmu po-maga lastna glava. Pripravljeni smo bili kot še nikoli.15. marca smo vse to predstavili pred komisijo v osnovni šoli Dravlje na regijskem tekmovanju. Kot že veste, se tekmovanje sestoji iz treh delov: raziskovalne naloge, ki sojo napisali učenci turističnega krožka, razstave in desetminutne predstave. Letošnji naslov naloge je bil Mladi za mlade. Naslov naše raziskovalne naloge je Alije še čas za do-mišljijo? Več o tekmovanju si lahko přeberete v članku na strani 22. Morda le nekaj besed o našem Iesenem ekranu. To je bil šestkotnik na osi, ki jo poganja motorček. Na vsaki šestini je postavljen prizor iz življenja v Trzinu (nekateri so domišljijski): center za družbene dejavnosti, trzinska fakulteta za do-mačo in umet-nostno obrt, trzinski podzemni labirint z jamskim medvedom, piramida, gostilna Narobe ter kamnolom s predjamskim človekom. Vse skupaj spremlja glasba. Na podoben način smo naredili predstavo, le daje ekran velik 2x2 metra in dogajanje v njem živo, z mladimi igralci. Sedaj pa smo se v celoti posvetili le Trnulj-
čici. Kot sem že omenila, jo bomo premi-erno uprizorili konec meseca maja v gradu Jablje. V predstavi bodo sodelovali otroci dramskega krožka, dva mlada študenta iz Kranja, Miha in Goran, ter sta-rejši trzinski igralci. Zasedba bo zopet zanimiva in enkratna. Besedilo je klasična Trnuljčica po predlogi bratov Grimm, dramatiziral pa joje Sašo Škufca. Glavno vlogo, vlogo TrnuljČice, bo tokrat odigrala Eva Mioč, njen princ iz sedmerih jezer pa bo Miha Kešpert. Pravljica se bo odvijala v srednjem veku. Kupili smo tudi že kostume in prav tako se zanjo že piše glasba. Predstavo bomo odigrali v gradu Jablje, z željo, da bi naredili srednjeveške dneve. Upajmo, da nam bo uspelo, za kar pa mora v veliki meri poskrbeti tudi vřeme. Kako bo stvar nastajala in se razvijala, pa vas bom sproti obveščala v nasled-njih številkah Odseva.
Urša Mandeljc
■_£
,„ p\ll, KER SEM PANES DA* SE F KUHINJE iN	KENIJU
NEKAJ KOAJKŘETNE^A ! ...
HE he/... [T. cvoovno ! ...
?■-r'T^gl ...K3E 7E PA
X	ODSEW/K?.
FOžřRAVOEN», ŽAlčlTNlKl HUPoáTI . ... ... RAVNOMR SEM TEKEi. MíMO, PA $EM SUjAt,
M IMATE O, Ž.IW30} SosEp ! i 2AKA3 VA TAKo pi Sil J
0 PSEVNIKl
TAMLĚ PLEfKA STEAÍO !
,,.IM£NlTAVOjJtlt> N/c poSEfMiE^A! ...
... IN KAJ nAMALl im7o KONCEPT,
JE DANES i UAřfKO VA ÇLEPA? FILM. V	^ AL.I PA SR FA c i
PROGRAMU?! po JNTFRME^'.J
... -fJEJ, OPSfcVNiK . ... 1"' PoBRo -r/ <%RE ... PoVEJA KEp. SMO
KATEM BARVA JE To?...JčRho~3íU _______LW^VÍ/tehniki! ...
TAHTASTICNO; ... I ,„1>RV$AČE PA JMAMO SE ŠPofcTNE
-^	----J PE1AVNOSTI, KOT SO MLATEN^E
Nz^O PRAZNE 5UAKE/ TECAJE MÉ<5A-FW--COOL ^jga AA I OBNASAH3A, ... V£-poREP/jo PA ££/£AM© g ;\ \V FINANcMA St-EDSTVA ZA 2A Bl JAN JE K M____PROSTE^A ZA SA ' ...
... cE IMAS PA TI KAK.SHO M LA PO \J>EJOf
SE NlKAR ME SKRIVAJ Z N Jo PoP OPEJo/..,
«
Kar nekaj časa je že minílo od zadnjega poročanja o delu operativne enote PGD Trzin, zato je prav, da strnemo dogajanje v naših vrstah.
Čisto zares seje začelo že 16. januarja, koje delovni stroj ob iz-kopavanju temeljev za novo stavbo v IOC-i Trzin pretrgal plino-vodno cev. Na intervenciji smo sodelovali skupaj s CPV Količe-vo, zaščitili srno območje, dokler ni bila poškodba na plinovodu sanirana. Gasilci smo imeli nemalo delà z mimoidočimi, ki niso upoštevali zápore območja in dějstva, da pušča zemeljski plin, in lahko vsaka neprevidnost privede do katastrofe.
Drugo posredovanje smo imeli 23. januarja ob 10:56 uri, ko smo na samem kraju ugotovili, da gre za lažni alarm, saj je skozi okno uhajala večja količina pare ob kuhanju krompirja. Krompir smo odstavili, gospodinja paje prezračila prostor in nadaljevala s pripravo kosila.
Tretji poziv smo imeli 24. januarja, in sicer so se na Ha-batovi ulici vnelc saje v dim-niku, tako da smo zaradi nevarnosti širjenja požara na leseno konstrukcijo stropa in ostrešja dimnik ohladili ter obvestili dimnikarsko službo, da gaje očistila in pregledala.
Zadnja intervencija paje bil požar drvarnice na Habatovi ulici, ki jo je zaradi trenutno še neznanega vzroka zajel ogenj. Drvarnica je pogorela, uspelo pa nam je rešiti sosednje stanovanjske objekte, kar je pri opravljanju našega delà tudi najvažneje.
Pogled v iroćt dlmnlk
Izobraževalni kotiček PGD TRZIN
Kcr se gasilci zavedamo, daje poleg opravljanja nalog ob intervencijah in pomoči sočloveku za uspešno delo potrebno tudi permanentno izobraževanje, smo se v letošnjem letu udeležili sledečih izobraževanj :
-	15. januar, Obnovitveni tečaj za nosilca dihalnih naprav v 1CZR RS lg - 5 članov društva;
-	Od 9. do 12. februarja je 6 članov enote pridobilo znanje iz veščin obvladovanja reševanja in samoreševanja s pomočjo vrvne tehnike. Tečaj je potěkal v prostorih CPV Količevo, v organizaciji Društva za raziskovanje jam Simona Robiča in GZ Domžale.
-	19. in 30. februarja pa smo pridobili še dodatna člana, ki sta usposobljena za nosilca dihalnih naprav, in bosta lahko uspešno pomagala pri delu enote.
-	od 18. do 20. marca so se trije člani udeležili tečaja posredovanje v primeru nesreč z nevarno snovjo.
Ob koncu pa še vsi skupaj obnovimo pravilen postopek ob prijavi nesreče na tel. številko 112 in pot informacije o dogodku od klicatelja do gasilske enote ali reševalcev. Spodnje oporne točke nam utegnejo priti prav, in če jih občasno ponovimo, bomo tako lažje pomagali pri reševanju:
1.	Jasno se predstavimo.
2.	Povemo, za kakšno vrsto nesreče gre, ali jc to požar, prometna nesreča, poplava ipd.
3.	Navedemo točno lokacijo in obseg nesreče;
4.	Obvezno je potrebno sporočiti, ali je katera izmed udeieženih oseb poškodovana, ujeta v stavbi ali je ka-korkoli drugače ogroženo njeno zdravje in morda celo življenje.
5.	Ob navajanju zgornjih točk bodimo kar se da mirni, kratki in jedrnati, da z nepotřebními stvarmi ne obre-menjujemo operaterjev na Centru za obveščanje.
Vsekakor pa ne oklevajmo s klicem.
Če smo omenjene osnovne točke prijave nesreče sporočili opera-terju na Centru za obveščanje, smo s tem pripomogli k hitrejšemu in učinkovitejšemu reševanju nalog, kijih dobimo gasilci in reševalci ob nesreči.
Ko operater dobi vse informacije, se sproži poziv preko ZaRe sistema pozivnikov in v roku največ dveh minut je enota, na po-dročju občine, obveščena o dogodku. Ob opisanem načinu prijave dogodka lahko občanom v čim krajšem času zagotovimo pomoč.
Preden zaključim, naj povabim vse zainteresirane in pripravljene pomagati sočloveku, da se nam pridružijo, saj je delo v enoti dinamično, zanimivo in v marsičem zelo rekreativno. Dosegljivi smo preko telefonskih številk: 564-46-60, 564-46-61 Lahko pa nam posredujete svoja vprašanja tudi preko e naslova: pgdtr/inC^siol.net
Do prihodnjič NA POMOČ !
Andrej Nemec poveljnik PGD
TRGOVINA
p VODOfERU
Skrjančevo 8, RADOMLJE PRIPRAVITE SE NA PUNIFIKACIJO
De Dietrich A OGREVALNA TEHNIKA
PLINSKE PECI ♦ PROJEKT, MONTAŽA, SERVIS
PRIKAZ DELOVANJA BREZPLAČNO SVETOVANJE ♦ UGODNI KREDITI
KOPALNIŠKA OPREMA -MIl'UIMHLBUfc___
STRELSKO DRUŠTVO TRZIN
STRELSKE NOVICE
mladinki s pištolo Špela Mušič in Urška Bla-žič, mladinec s puško Anže Blažič ter član Jernej Adlešič. Po tekmovanju je bila najbolj zadovoljna Andreja Blažič, ki seje uvrstila v reprezentanco za dvoboj Hrvaška : Slovenija. Tudi na tem dvoboju je dosegla zelo dober rezultat in se zelo približala svojemu osebne-mu rekordu, in smo upali na nastop na evrop-skem prvenstvu. Žal Strelska zveza Slovenije ni pričakovala tako dobrih rezultatov v njeni disciplini, zato niso prijavili niti ene strelke v disciplini članic s pištolo.
Ko že govorimo o zadnjih reprezentančnih nastopih.je potrebno omeniti tudi januarski nastop Urške Berlič v Rušah za slovensko reprezentanco v disciplini mlajših mladink s pištolo, medtem koje Špela Mušič za reprezentanco nastopila na najmočnejšem medna-rodnem tekmovanju IWC v Miinchnu, in sicer v disciplini mladink s pištolo.
Kako naprej?
Za nadalnje uspehe bo potrebno najprej urediti večje in modernejše strelišče. Že nekaj let poudarjamo, da na petmestnem strelišču ne uspe trenirati 25 rednih strel-cev in nekaj 10 članov novega podmlad-ka. Strelski prostor je pretesen, zato se mnogi mladi střelci obračajo že na vratih, tako kot se na vratih občine obračamo mi sami: »Ni sredstev za strelišče!?« Vedno znova se sprašujem, koliko pomeni strel-stvo v Trzinu, koliko pomeni 50- letna tradicija, koliko Trzinu pomeni promocija preko strelstva in do kdaj poslušati prazne obljube. Nekajkrat smo se sestáli z županom zaradi te teme, za prostorsko stisko vedo svetniki, nas pa v strelski »Iuknji« obiskuje mednarodna strelska javnost. Nad »luknjo«, kot joje nekoč poimenoval selektor slovenske rcprezen-tance Lojze Mikolič, je bil začuđen pred-sednik Strelske zveze Zagreba Pero Stoj-nić, presenečen pa celo predsednik društva DUB Malinska Josip Ćuk, s katerimi sodelujemo že tretje leto. In kako naprej? Obljub je dovolj, na pa-pirju pa skoraj nič. Glede na to, da v zadnjih 25-ih letih za obnovo ali vzdrževanje v objekt strelišča ni bilo vloženega niti enega samega tolarja, govorim o namen-skih sredstvih, potem ne vem, zakaj in s kom naprej.
Damijan Klopčič
7 naših strelcev v širšem izboru reprezentance
Pred evropskim prvenstvom, ki bo od 22. do 28- marca 2004 v Madžarskem Gyor-JU, je selektor na kontrolno tekmovanje vpoklical kar 7 naših strelcev. V širši
°S 'zbora za reprezentanco Slovenije » bile izbrane članice s pištolo Andreja o'ažič, Nuša Matan in Urška Colarič,
jernej Adlešič za zgodovino
Takoj po nastopih trzinskih strelcev v Den Haagu so v Ljubljani organizirali 5. turnir Slovenske državne lige. Največje presenečenje je pripravil Jernej Adlešič, ki je z rezultatom 594 krogov ugnal vso konkurenco, zmaga pa je še toliko slajša, ker je v konkurenci tekmoval tudi Raj-mond Debevec, ki pa je tokrat moral stopiti na drugo stopničko. Streljati kot Raj-mond so želje svetovnih strelcev, v slovenskem prostoru pajih je le peščica, ki so ga na tekmovanju že uspeli premagati.
Jemej seje s tem rezultatom povzpel na 11. město v skupni razvrstitvi posamez-nikov v slovenski ligi. Še naprej odlično strelja Andreja Blažič v disciplini s pištolo, saj je trenutno druga v 2. ligi s pištolo. Tudi z ostalimi ekipnimi rezultati smo v letošnji sezoni zelo zadovoljni, čeprav se na lestvici v vseh ligah nahajamo v drugi polovici skupne razvrstitve. Potrebno je poudariti, da smo se v preteklem letu v dveh ligah uvrstili nivo višje in rezultati trenutno kažejo, da smo tudi tem ekipam dosleden nasprotnik. Več o rezultatih naših strelcev si lahko ogledate na naših spletnih straneh hllp:/'vvww.sdtrzin.coin.
PLANINSKO DRUŠTVO ONCER TRZIN
SEZONA PREDAVANI. TEČAJI OPORABE ZIMSKE OPREME,.
Na željo naših sokrajanov smo pripravili dvoje potopisnih preda vanj.
ËENKA TUDI V TRZINU
Slovenci smo se, majhni kakor smo, svetu že velikokrat dokazali. Prvi smo preplezali južno steno Daulagirija, prvi smo smučali z vrha Everesta, prvi přeplavali Misisipi... To so uspehi ljudi, ki so si v življenju upali zastaviti visoke cilje, ter jih, polni optimizma in pozitivne energije, dosegli. Cilje, v katere je pred njimi že marsikdo podvomil.
Ena takih je tudi letošnja Slovenka leta - Benka Pulko. Je prvi člověk, kije v petih letih in pol na motorju prepotovala svet ter pri tem obiskala vseh sedem celin sveta. Dolga pot, na kateri je spoznavala kraje, ljudi, njihovo življenje in sebe. Sedaj je spet doma in svoje bogate izkušnje deli z drugimi. To edinstveno priložnost smo imeli tudi v Trzinu, kjer nasje pred kratkim tudi obiskala in nas v svoji multiviziji s pomočjo čudovitih slik, filmskih odlomkov ter z bogatim, predvsem pa zanimivim pripovedovanjem s svojim motorjem vnovič popeljala po poti okoli sveta. Pot, ki se nam je vsem vtisnila v spomin in izkušnje, ki so se usedla v naša srca.
Čudovita izkušnja, s katero so pri Planinskem društvu Onger po krajšem premoru Ietos ponovno začeli nov niz predavanj ljudi, ki so svoj avanturistični duh postavili na prvo mesto, ter odšli zas-tavljenim ciljem naproti. Vredno ogleda!
TK
P0T0PISN0 PREDAVANJE Laos In Vietnam
»kontrasti med sosednjima azijskima državama«
Studenta Miha in Petra sta se lansko leto februarja, tik pred razši-ritvijo epidemije SARS, vrnila domov s potovanja po dobršnem delu Indokine. V svojem predavanju sta nam predstavila gozdnati Laos in turistično bolj obiskan Vietnam. V Azijo sta odpotovala meseca decembra, saj v tem času ni monsunskih padavin. Praznovala sta kar tri vstope v novo leto in se nasploh prepustila vzhodnemu načinu življenja. Najbolj se nam je v spomin vtisnila preprostost ljudi, nesnaga, revščina, radostni nasmehi otrok,... Tudi mi bi si želeli brezplačno masažo pri kosilu v restavraciji, kot si to lahko privoščiš v Vietnamu. Sicer pa, če želite uživati v neznanem in v miru, pojdite v Laos, če pa vam je bolj všeč utrip večjih in gosto naseljenih mest, odpotujte k majh-nim Vietnamcem.
UK
PD Onger Trzin vas vabi v četrtek, 15. aprila, ob 19. uri v dvorano Marjance Ručigaj na
zadnje predavanje pred poletjem.
Gost oziroma gostja večera ie zaenkrat še skrivnost.
Vstopnice po ceni 250 SIT (za člane PD Onger Trzin, osnovnošolce, dijake in studente), ostali 500 SIT, bodo na voljo uro pred začetkom v predverju dvorane.
Več o predavanju na spletni strani I'D Onger Trzin: (http://onger.org/menu.php)
»BIBE« na Gobavici
Jupi! Zopet je tukaj sobota in - izlet! Tokrat smo šli na Gobavico (bolj znana kot Mengeška koča, katera stoji na vrhu). Do Mengša smo se peljali z avtobusom, od tam pa smo pot nadaljevali peš! Že na začetku poti smo takoj opazili prvo markacijo, na poti do vrha pa smojih našteli še veliko več! Ustavili smo se na prvem večjem travniku, kjer smo priredili boj v kepanju, se vrečkali, valjali po snegu in naredili velikega snežaka! Nato smo odšli naprej, po poti pa smo se ustavljali pri točkah trim steže, kjer smo tudi malo potelovadili.
Ko smo se na vrhu okrepili s toplim čajem in požigosali knjižice, so fantje okupirali hišico na drevesu, punce pa smo narisale nekaj risbic! Opazovali smo tudi koze in jih hranili z našimi bobi palčkami in lizikami! Potem smo se spustili nazaj v Mengeš in kar peš nadaljevali pot vse do Trzina! Malo seje vleklo, ampak ni bilo nič takega, česar mladi planinci ne bi zmogli! Do osnovne šole smo prišli še malo prezgodaj, tako da smo se še tam igrali in tako pričakali naše starše! Komaj čakam naslednji izlet! Lili (sestra od Tima)
Pripomba za nepoznavalce: Lili in Tim sia lika, ki se že vsa leta pojavljata na naših tabornih majicah.
Kam je šel?
Tisti, ki bolj pozorno spremljate naš program, ste verjetno opazili, daje bil za ta mesec razpisan izlet na Sv Primoža in naprej do planine Kisovec. Vendar zaradi ukinitve nekaterih avtobusov izleta ni bilo moč speljali, zato smo ga zamenjali z Gobavico. To pa še ne pomeni, da se na izlet ne morete odpravili kar sami, saj je to lahko odličen družinski izlet! Zavtom se zapeljete do Stahovice (430 m) in parkirale pri odcepu za Kamniško Bistrico. Le par korakov stran boste zagledali kapelico, pri kateri se pot tudi začne. Že po dobri urici prijetne hoje boste prišli do Sv Primoža (826 m). Če paje sneg že skopnel in bi radi še mato hodili, se lahko odpravite še naprej do planine Kisovec (1250 m). Na planini je ogromno prostora za tek in druge igre. V koči si lahko privoščite tudi kosilo. Mogoče boste na otrokovo veselje tam srečali ludi kakšnega konjička! Do planine se je moč pripeljali tudi z aviomobilom, ampak ker smo planinci.... Nazaj se vmete po isti poti.
TK
Mladinski odsek Planinskega društva Onger Trzin vabi na
17. mladinski planinski tabor Dovje 2004
17. - 25. julii
Tabor je namenjen osnovnošolcem in dijakom 1. letnika, kijih veseli planinstvo in so pripravljeni preživeti prijetne počitniške dni v dobri družbi.
Kaj te čaka na letošnjem taborjenju?
•	prijemi dnevi v naravi in noči pod platneno streho,
•	hoja v gore, igre v naravi, lov za skritim zakladom, ustvarjalne delavnice, nova gorniška znanja, večer ob tabornem ognju, planinski krst,
•	ogled zanimivosti v okolici Dovjega,
•	in še marsikaj novega!
Prostih mest je 35. V primeru polne zasedenosti do določenega datuma imajo prednost otroci, ki obiskujejo planinski krožek oz. hodijo na naše izlete. Prijave po roku so možne le, če bo prostor.
Cena taborjenja: 27.000 SIT.
V	ceno je vračunano: prevoz na tabor in s tabora, hrana, stroški organizacije, obraba taborne opreme, vstopnine, majica.....
Ob umiku prijave zaračunamo organizacijske stroške v višini 3.000 SIT.
V	primeru kasnejšega prihoda na tabor oz. predčasnega odhoda s tabora denarja ne vračamo.
Sestanek za starše na tabor prijavljenih otrok bo v sredo, 14. 4. 2004, ob 18. uri v OŠ Trzin.
Vodstvo tabora:
Vodja (in vodnik): Emil Pevec
Vodniki: Irena Mučibabić, Tomaž Kocman, Boštjan Kralj, Urša Košir Kuharica (in vodnica): Nataša Kramar
Članarina: Za udeležence tabora je obvezna plaćana članarina v PD Onger Trzin za tekoče leto. Vplačate jo lahko v Papirnici Čačka.
Vplačila tabornine pobiramo: 1. obrok: 14. 4. 04 (po uvodnem sestanku), 2. obrok: 16. 6. 04 (v društveni hišici na Ulici Rašiške čete 4 v novem Trzinu od 20. do 21. ure). Lahko pa se domenimo tudi za dodaten obrok (položnica).
Pridruži se nam, ne bo ti žal! Če nas še ne poznaš, lahko več o nas izveš v knjižici B.N. (Brezmejna navkreberlazenja), ki bo predvidoma na voljo prihodnji mesec. Dobil jo boš na planinskem krožku ali v tajništvu OŠ. Pa še obvestilce za tište, ki ste tábořili z nami lani v Drežnici. V kratkem lahko pričakujete CD s fotografijami s taborjenja - dobro dopolnilo B.N.-ju.
Prijavnica - Mladinski planinski tabor Dovje 2004
Ime in priimek:_
Naslov: _____
Telefon:
roj.
Pošta:
Podpis staršev:
Prijavnico oddajte v tajništvu OŠ Trzin, na pianinskem krožku v OŠ Trzin ali na srečanjih dijakov in studentov PD Onger Trzin.
»MINI TEČAJ« SPOZNAVANJA ZIMSKE OPREME
V marcu smo se planinci zaradi obilice snega odločili. da svojim mladim (in malce manj mladim) članom prikažemo opremo. ki jo planinci uporabljamo pri obisko-vanju zasneženih gora. Tako so udeležen-ci dve soboli zapored spoznali lavinsko žolno, sondo, krplje, dereze. cepin. Najbolj zanimivo je bilo seveda iskanjc zakopane lavinske žolne - naprave brez kalere zasuli v plazu takorekoč nima možnosti preživetja.
POTOPlSm VEČER V KNJIŽNICI DOMŽALE l. aprila 2004 ob lQ.uri
Ponovno vabljeni vsi ljubitelji potepanj po tujih deželah. Tokrat se odpravljamo v
IRAN
Igor Klašnja nas bo po svoji poti vodil
skozi mnoga mesta, začenši s Teheranom, pa nato skozi Shiraz, Bani, Isfahan... vse do Kaspijskega jezera. Igor nas bo razen z lepotami narave seznanil tudi z zgodovinskimi dogodki dežele

Boštjan Kralj: »Pomembna je kvaliteta9 ne kvantiteta« !
Boštjan je neverjetno umirjen, prijazen študent ekonomije, ki ceni vrednote, kot so kolegialnost, poštenost in pripravljenost pomagati, in so dandanes, žal bolj kot ne, že precej v zatonu. Velik vpliv na izoblikovanje takih vrednot sta Imela v prvi vrsti seveda starša, pikico na i pa je gotovo dodalo planinstvo. To pa je dejavnost (če planin-stvu smemo tako reci), s katero se Boštjan ukvarja že od malih nog...
Torcj, kakšni so bili tvoji planinski začetki?
Že kot otrok sem zelo rad hodil. S starši srno se ponavadi sprehajali samo po rav-ninah, ko pa sem postal ministrant, nas je župnik dva do trikrat letno peljal v hřibe in me tako navdušil. Vendar je bilo to za-me vseeno premalo, tako da sem v 6. razredu osnovne šole začel hoditi k planin-skemu krožku, za katerega mi je povedal sošolec Tomaž. Od takrat naprej stalno hodím v hřibe in v tem uživam.
Kakšne so tvoje funkcije v Planinskem društvu?
Trenutno sem podpredsednik društva, na-mestnik načelnika MO, vodja planinske skupine dijakov, Studentov in "veteranov" MO. Tišti, ki smo v úpravném odboru MO in v úpravném odboru PD, smo si porazdelili naloge. Skoraj vsak od vodnikov ima svojo planinsko skupino. Ker se sam s starejšimi hitreje in lažje vklopini kot z mlajšimi, sem zadolžen za to malce starejšo skupino. Irena in Tomaž vodita skupini najmlajših, Emil pa listo starost-no skupino, ki je vmes. V času taborjenj sem, malce tudi zaradi svojega Studija, zadolžen za finance, poleg tega pa sem tudi vodnik. Opravljeno imam vodniško licenco A kategorije.
Glede na to, da imaš toliko funkcij, je gotovo tudi delà veliko ...
Ja, drugače pri mladinskem odseku niti nimam tako veliko delà, kot ga ima Tomaž (Kocman, načelnik MO op.p) in pravzaprav zgolj njega sem ter tja spom-nim na kakšno zadevo, morda poskrbim tudi za to, daje delo narejeno. Tomaža včasih opozorim, kaj bi še morali posto-riti... Podpredsednik PD pa sem šele tri mcsece. Mandat te funkcije bo po novem trajal 4 leta, in bom v bistvu šele sčaso-ma videl, kakšno delo mi bo přinesla. Že sedaj pa vem, da bom moral kdaj nado-meščati Emila, če ne bo prisoten na katerem sestanku, v příhodnosti pa naj bi obnavljali društveno hišico in bo tudi s tem dosti delà, pri katerem bom prisoten.
Ker že toliko časa živiš s hribi, imaš najbrž tudi kakšno predstavo o tem, kakšen naj bi bil pravi planinec. Kak-šen je po tvojem mnenju značaj pla-
Ja, predvsem se mi zdi, da smo ljudje popol-noma drugačni v hribih kot v dolini. Drugače se obnašamo, bolj smo neformalni kakor v službi, šoli... Planinec je na splošno, po mojem mnenju, bolj prijateljski, solidaren, pripravljen pomagati drugim, vedno pripravljen na zabavo, a ne tako, daje alkohol zraven... Vsak pravi planinec mora poznati tudi dolo-čene stvari, npr. tehniko hoje, potrebno opremo ...
Se ti zdi, da je dosti takih planincev pri nas?
Mislim, da smo tišti, ki smo v društvu in v planinskih skupinah glede teh stvari na zelo visokem nivoju. Tišti pa, ki so priložnostno planinci, in niti v planinskem društvu ne so-delujejo in grejo samo enkrat letno v hřibe, pa najbrž niso taki. Mislim, da takim nekaj manjka, največkrat se ne znajo niti pravilno obnašati, predvsem kar se tiče narave in nje-nega varstva, kar je v zadnjem času kar pereč problem.
Je torej pomembno, da je vsak planinec tudi član planinskega društva?
Ja, meni se zdi kar pametno, da si član društva, predvsem zato, ker ti članstvo nudi dolo-čene ugodnosti. Na primer, zavarovan si v primeru nesreče, na društvu si kot član lahko sposodiš določeno opremo (plezalne pasove, čelade, šotore...), ugodnosti imaš pri preno-čevanju v gorskih kočah ...
Prej si omenjal, da delaš s s skupino Studentov, dijakov in veteranov. Kako potěká delo v tej skupini?
S to skupino se dobimo enkrat na mesec, vsak drugi četrtek v mesecu, vabljeni pa so vsi srednješolci, študentje in v ;terani (to so tišti, ki so že prerasli srednjo Solo in fakulte-to). Pravzaprav sem šele letos prevzel celot-no organizacijo srečanj, ki sem ih zelo poe-
notil. Izdelal sem program, tako daje sedaj vsako srečanje sestavljeno iz treh de-lov: najprej si ogledamo diapozitive prej-šnjih taborov in izletov, v drugem delu srečanja vodniki predstavijo neko planinsko temo na nov, zanimiv način, tretji del pa posvetimo družabnosti v gorah.
Kako bi ocenil svoje preteklo delo?
Hm, mislim, da vsako leto delam bolje, se pa še vedno učim. Gotovo sem v pre-teklosti naredil tudi nekaj napak, toda na napakah se učimo. Seje pa v času, kar sem dejaven v društvu, spremenil način delà z ljudmi; so bolj zahtevni in seje potrebno ukvarjati z vsakim posamezni-kom posebej.
Kakšen se ti zdi položaj planinstva v Sloveniji in kakšen v Trzinu?
Ja, v Trzinu članstvo v planinskem društvu že dolgo časa upada, sedaj seje števi-lo članov ustalilo nekje pri 100 in 150. Vzroke, zakaj je članov planinskega društva vedno manj, pa bi bilo verjetno potrebno iskati tudi pri Planinski zvezi Slovenije. Mislim, da planinstvo na splošno upada predvsem od osamosvojit-ve Slovenije dalje, saj je v zadnjem de-setletju v Slovenijo vdrlo polno različnih dejavnosti, ki jih prej seveda sploh ni bilo. Včasih si lahko izbiral med tem, ali boš planinec, gasilec ali kulturnik, danes pa imaš neskončno možnosti, in priljub-Ijenost teh tipičnih, »starodobnih« dejavnosti upada.
Mogoče bi povedal še to, da v našem planinskem društvu delamo predvsem na kakovosti in če kakovostno delaš, potem kvantiteta niti ni več tako zelo pomembna. Včasih je bilo tako, daje bilo veliko članov, pa niso pretirano hodili v hřibe, danes pa tišti, ki so člani, dejansko tudi hodijo v gore. Žalostilo pa je, da se tišti, ki niso več člani, ne zavedajo, kakšne ugodnosti so izgubili s prenehanjem članstva.
In kako bi lahko te ljudi pridobili nazaj v društvo?
V bistvu je to zelo těžko, ker so bili tudi v društvu takrat določeni problemi, zato so se ljudje odločili za izstop iz društva. Vendar se bomo letos posvetili tudi sta-rejšim, za katere pripravljamo nekaj po-poldanskih izletov, ki bodo izvedeni spomladi in poleti. Za ta korak smo se določili zato, da bi starejše pritegnili v naše društvo.
Tudi športna značka, ki bo letos prvič organizirana, je po mojem mnenju dobra priložnost za pritegnitev ljudi v društvo, saj bomo sodelovali pri posameznih pri-
JL
Na mladinskih planinskih taborih ima pri planinskem krstu Boštjan vlogo rablja - zanj kar malce neznačilno, kajne?

%
reditvah. Ljudi bomo predvsem vodili na izlete, tam pa jim lahko tudi bolj podrobno predstavimo dejavnost našega društva in morda še koga prepričamo, da se včla-ni. Sedaj pa so urejene tudi spletne strani, kar omogoča večjo informiranost med prebivalci Trzina.
Planinci ste tudi ponovno oživili poto-pisna predavanja, ki so bila v pretek-losti skorajda stalnica v Trzinu ...
Ja, konec februarja smo gostili Benko Půlko, obisk je bil zelo dober, tako da smo se odločili za novo sezono predavanj. Naslednje predavanje bo o Laosu in Vietnamu, razmišljamo pa tudi o tem, da bi povabili Vikija Grošlja. Ugotovil sem namreč, da cena pri teh predavanjih ne igra prevelike vloge, pomembno je, kako jeoseba, ki predava, priznana in poznana.
Kaj ti pomenijo hribi? Predvsem sprostitev in to, da grem iz Trzina ter malo odklopím vse stvari. Če med hojo ne govoriš, lahko tudi razmišljaš o določenih zadevah... Je pa res, da name zelo vpliva vřeme. Če je sončno, potem mi je lepo in se rajši podam v hřibe kot ob kislem vremenu. V primeru slabega vremena namreč vsi komaj čaka-mo, da pridemo domov. Poleti tudi rajši hodim v hřibe kot pozimi.
Tvoj najbolj priljubljen vzpon? Ja. takih vzponov je kar nekaj, všeč so mi bile vse ture, ko smo bili na vodniš-kem tečaju, na primer Briceljk, Plešivec, Kanja. Vedno mije bil všeč Bavški Grin-tavec, pa gore okrog Krna so mi tudi zelo všeč. Kot prostor me privlači Slemenova Sp'ca, s katere je lep razgled na Jalovec.
Kaj pa je merilo za to, da ti neki vzpon ostane v spominu? Je to narava? Samo druženje?
Ja. zelo velik faktor je druženje. Zamc niso pomembni komercialni hribi, kakor Je Triglav. Na njegovem vrhu sem bil dvakrat, pa me ne vleče več tja gor. Je prevelika gneča, Ijudje stalno preklinjajo. ' J P°vem anekdoto. Ko smo šli pred letom m pol na Triglav, smo bili popolno-opremljeni, s čeladami, vrvmi in po-
dobnim. Ko smo se ta-	skale že tako zelo zlizane. Ljudje pa še
ko vzpenjali na zadn-	kar rinejo gor s slabo opremo.
jem delu od Kredarice » , . . , , , „
J	., ,	Bi še kaj dodal za konec?
gor, je ena mimoidoča	. ,. , ., ... . ., ,. .. rekla- »Po le te rudar hodijo v hribe, ne bi smeli mis-
J ...	liti samo nase, ampak bi morali biti bolj
je, samo še kramp, jim	ko| jalni Tudi če se samo enkrat od
manjkajo.« Kultura teh	vjjQ v hribe> sfi mQraU pozanimati lede
planincevn, bila ravno	e sj (Q (ud, funk
na višku. Ne maram	. :	. ,	-i l.
.... .. .... ,	ki naj bi opozarjala na pravilno rabo op-takih, katerih čili ie, da . ■ ; .. . ■,., ..
. .... ,JJ .	reme, in se mi tudi s tega vidika zdi prav,
enkrat v življenju pri-	da se |judj kj hodjjo y hr ^.j.
dejo na Triglav m to	y |anjnska druš(va
je to Se sreCa, da se ne	Matcja Erčulj
zgodi še več nesreč na
Triglavu, ker so tište
šahovske novice
Šahisti Šahovskega društva Trzin letos sodelujemo v 2. Ljubljanski - delavski ligi s kar tremi ekipami. Tekmovanje poteka tako, da se igralci nasprotnih ekip spoprimejo na štirih šahovnicah. Tako je najvišji možni rezultat 4:0. Vsoto zinag in remijev vidimo v polju »točke«. Ker so ekipe po predzadnjem krogu zelo izenačene, bo šahovski boj v zadnjem krogu zelo vplival na končni rezultat. V I. Ljubljansko ligo se uvrstita prvi dve moštvi. Ker bodo v naslednjem letu 3 lige, bodo moštva, ki bodo uvrščena slabše od 10. města, padla v3. ligo. Zato je živčnost med ekipami pred zadnjim krogom toliko večja. Tudi tó daje čar šahovski igri!
STANJE PO VIII. KROGU 2. LJUBLJANSKE - DELAVSKE LIGE
Mesto	Ekipa	Točke	Meč točke	Buch
1	KLINIČNI CENTER	21,0	14	133,5
2	VIŠNJA GORA	20,5	11	138,5
3	ČRN1 VITEZI	20,0	JI	141,0
7	BUSCOTRADE TRZIN	17,5	9	135,0
10	BAR REPEK TRZIN	16,0	8	142,5
14	AVTO MLAKAR TRZIN	15,5	8	115,0
19	ŠS BOR DOB	9,5	4	■ 122,0

Šahovsko društvo Trzin vabi na Občinsko prvenstvo Trzina v pospešenem šahu, ki ga bomo organizirali 24. 4. 2004 ob 9.00 v prostorih kluba v stari šoli na Mengeški ulici 22.
Šahovsko društvo Trzin vljudno vabi na redni občni zbor društva 29. 4. 2004 ob 19.30 v prostorih kluba na Mengeški ulici 22.
Vabimo vse ljubitelje šaha, da se nam pridružijo vsak ponedeljek ob 19.00 naših prostorih v stari šoli.
Franci Banko, predsednik
Policija sporoča
Kaj so februarja zapisali v svoje sezname domžalski policisti za območje občine Trzin? Na področju kriminalitete so po enkrat zabcležili ogrožanje varnosti, ponarejen denár, rop. dvakrat pa poškodovanje tuje stvari. Obravnavali so nekaj tatvin: denarja, denarnice, prehrambenih izdelkov in registrskih tablic, dvakrat so nepridipravi ukradli dele vozil, kar šestkrát pa so ukradli gorivo (pravzaprav seje število kraj goriva v primerjavi zjanuarjem razpolovilo!).
Policisti so zabeležili ludi precej vlomov: enkrat v vozilo, dvakrat v poslovni objekt in, enako kot januarja, pětkrát v stanovanjsko liišo.
Vzroki za prometne nesreče so bili naslednji: enkrat vožnja pod vplivom alkohola, prav tako pa sta bili za nesreči krivi neprilagojena hitrost in premajhna varnostna razdalja. Policisti so obravnavali tudi dve nesreči zaradi nepravilnega premika vozila in tri zaradi izsiljevanja prednosti. Skrbeti bi nas moralo, da sta se dve prometni nesreči končali s pobegom. Bilo je seveda šc nekaj drugih kršitev: třikrát so se kršitelji pregrešili zoper javni red in mir, trikrat tudi na javnem kraju, kar štirikrat zoper zakon o uporabi alkohola, nekomu pa so zasegli tudi prepovedane droge.
Po poročilu PP Domžale povzel EP
DRUGI ŠOLSKI VELESLffLOM
S,
	
« ■ yíjW^i,	
jB^Hi	
t w Ekipa, ki se trudi z zasneževanjem	
Skupina: deklice -1 raz. 9-letke ter 1. in 2. raz. 8-letke
mučarsko društvo je letos dodobra izkoristilo zelo ugodne snežne razmere in v Dolgi dolini še drugič organiziralo tekmovanje. Tokrat so tekmovali osnovnošolci trzinske devetletke, kjer seje pokazalo, kako koristnoje medsebojno sodelovanje SD in osnovne šole. Tudi ta tekma je bila izvedena z veliko strokov-nosti, saj je bila proga zelo dobro pripravljena, tekmovalo seje ob vseh zavarovanjih, ki so za takšno prireditev potrebna, in tudi merjenje časov je bilo brezhibno. Morda je motilo Ie majhno število tekmovalcev, ki pa so zato pokazali svoje znanje in še odločneje vijugali po progi.
Sam sem izkoristil čas pred in po tekmi, da sem se malo pogo-varjal s posameznimi akterji, ki so bili po službeni dolžnosti ali pa kar tako prisotni na smučišču.
Gospod Muha Jani, šolski pedagog za telovadbo, je s svojo pri-sotnostjo dokazal, kako prav je naredila šola in občina z dodelit-vijo kadrovskih stanovanj posameznim učiteljem. Uspešnega športnega dela si pravzaprav ne moremo zamisliti v takem kraju, kot je Trzin, brez sodelovanja med šolo in društvi. Zato sem se z veseljem pogovarjal z Janijem, kije bil navdušen nad vzdušjem in organizacijo na tekmovanju, le žal mu je bilo, daje bilo kljub zadostni obveščenosti le šestnajst tekmovalcev iz šole. Tu prev-zema krivdo deloma šola, češ daje bilo vseeno premalo reklame, največjo odgovornost pa nosijo starši, ki v tem primeru niso pokazali zadostnega interesa.
Poiskal sem še starše enega od tekmovalcev, da bi jih povprašal po njihovem mnenju. Imel sem srečo, saj sta mi rade volje us-tregla zakonca Kogovšek. Posebno zagreta je bila soproga Mojca, ki je sicer del delovanja sistema šola-družina-društvo vzela pod drobnogled in pri tem marsikaj opazila, kar seji ni zdelo v redu.
Njun sin Gašper je v februarju osvojil naslov državni prvak v veleslalomu za letnike 89-90 na Starem vrhu nad Škofjo Loko, vendar smatra, daje v šoli premalo posluha za nadarjene šport-nike. Njihova družina je vsa športno aktivna (možje kvaliteten rally tekmovalec v kategoriji terencev-jeepov), hodijo po številnih tekmovanjih in vidijo, kako druga društva in šole skrbijo za tekmovalce; razumejo sicer, daje v Trzinu to šele začetek nekega v prihodnosti bolje organiziranega delovanja, pa vseeno bi se tudi v teh pogojih dalo storiti več.
G. Kogovšek je še dodal, da bi bili trzinski podjetniki tudi pripravljeni deloma finansirati posamezne projekte, samo organizirati bi jih bilo potrebno na kvalitetni osnovi in zdobrimi organizatorji.
G. Rado Pestotnik ni skrival zadovoljstva, ko so mu nekateri priznavali dobro organizacijo in odlične razmere za tekmo. Poto-žil je sicer, daje vreme muhasto in daje ob takih zimah, kot je bila lanska, težko karkoli organizirati, za vadbo na oddaljenih smučiščih pa društvo nima sredstev. Vseeno pa so se letošnjo zimo oddolžili tištim, ki verjamejo vanje. Zadovoljenje bil ob številu tekmovalcev v soboto na veleslalomu, za šolsko tekmovanje pa se bodo v prihodnje še tesneje povezali s šolo, tako da bo tudi tekmovalcev več. Povedal mije tudi o težavah z zasneževanjem,
sl.št. PRIIMEK IN IME
I. TEK II.TEK SKUPAJ
3 VALENČAK SARA	43,2	38	37,97
2 LUBITJAŠA	40,8	55,1	47,75
1 CIVIČ TANJA	NN	NN	NN
Skupina: dečki - 1 raz. 9-letke ter 1. in 2. raz.			8-letke
st.št. PRIIMEK IN IME	I. TEK	II.TEK	SKUPAJ
7 LAP JAN	25,1	24,7	24,68
5 KOGOVŠEK JAKA	25,4	26,5	25,39
6 VALENČAK ŽAN	28,8	29,8	28,81
4 CIVIČ DAVID	48,1	40,9	40,93
8 PIRNAT MATIC	89,6	70,1	70,11
Skupina: dečki 3., 4. in 5. raz. 8-letke			
st.št PRIIMEK IN IME	I TEK	II.TEK	SKUPAJ
11 KMETIČ BLAŽ	28,2	26	26,03
9 KOMATAR SILVO	30	29	29,01
10 LUBI ŽIGA	32,7	32,3	32,32
Skupina: dečki 7. raz. 9-letke	ter 7. in	8. raz. 8	Metke
st.št PRIIMEK IN IME	1. TEK	II.TEK	SKUPAJ
13 KOGOVŠEK GAŠPER	20,8	20,5	20,48
12 PESTOTNIK JURE	22,2	23,2	22,21
15 ŽMITEK MARTIN	23	22,7	22,65
16 LAPGREGA	23,3	23,2	23,19
14 KOGOVŠEK DOMEN	24,7	23,8	23,81
MESTO
1
2
3
4
5
pomanjkanjem vode in neprimernimi temperaturami, vendar kljub
temu ne bodo obupali in vrgli lopate stran.
Pred tekmo sem opazoval najmlajše ob mali vlečnici. Prešteti jih
je bilo kar malo težko, saj so vrveli ob vlečni vrvi zelo živahno, pa
kljub temu sem ugotovil, da jih je bilo več kot trideset. In kdo si
upa reči, da to ni lepo videti in daje delo smučarskih zagnancev
zaman?
Morda bi bilo dobro, da se zamislijo tudi drugi in skupaj ugotovi-mo, kjeje bolje, da nudimo mladim zabavo. Pregrešnih mest je vse preveč in načinov škodljivega izživljanja tudi. Kar pomislite, da ne naštevam!
Res, naša občina je mlada, vendar ima ljudi, ki so pripravljeni delati za skupno dobro. Podprimo jih!
Tone Ipavec
qùsbv
39
SMUCflRSKI DfIN - ZMfIGfl ZIME
Kdaj pa kdaj je potrebno zapisati in spomniti vrle občane na dějstvo, da smo mlada občina, za katero je normalno, da se ubada s težavami, ki so v občinah z dolgoletnim stažem že kar po-zabljene in nerealne. Mnogo nas je, ki kar povprek radi kaj pripomnimo na delo tega ali onega organa, te ali one osebe, kritiziramo vse in vsakogar ter delimo nasvete, kako bi bilo dobro, če bi delali drugače, tako kot si mi zamišljamo. Utih-nemo ponavadi šele takrat, kadar nas po-zovejo, da pridemo mi in naredimo to drugače, v zadovoljstvo vseh. - CE! Ta misel se mi je utrnila ob prireditvi Smučarskega društva, ki je deležen ne-malokrat kritik, pohval pa bolj redko. ln vendar so v soboto, 28. 2., v Dolgi dolini imenitno izpeljali 4. odprti veleslalom občine Trzin. Udeležencev je bilo 65 iz
Zahvaljujemo se vsem donatorjem, ki so nam pomagali finančno in material-no pri izvedbi oběh VSL: L.ORENGAS, HP COMMERC Hubad: EDI Trade, Pekama KREJAN, Kovinarstvo Ko-=ovšek, Tesarstvo LAP in PROACT1V.
Smučarsko društvo Trzin
Trzina in okoliških krajev, tek-movalo seje v vseh kategorijah in tudi gledalcev je bilo kar veliko. Organizacija je bila brezhib-na, pritožb na rezultate ni bilo, redarska služba je dělala b.p., tudi za varnost je bilo preskrbljeno; za morebitne poškodovance je bil na razpolago rešilec podjetja Pacient. Občinskih svetnikov ni bilo na prireditev, pa tega smo že vajeni, zato paje bil prisoten podžupan Tine Kolene z ženo Anko, ki sta bila s prireditvijo zadovoljna. Na koncu je g. Kolene najboljšim podělil tudi priznanja v obliki kolajn. Vsi, ki so bili tega dne navzoči, so uživali v športnih bojih, saj jih je ob prvém teku v prelepi zasne-ženi areni grelo zimsko sonce in vroč čaj, za drugi tek, koje rahlo naletaval sneg, pa so bili tudi pri-merno oblečeni. Skratka, celotni ekipi SD: Tonetu, Radu, Damja-nu, Frančku, Tomažu, Lubiju in še mnogim drugim iskrene čestitke. Kar tako naprej! Ja, pa smo tam! Kako naprej? Smučišče je v katastrski občini Loka-Mengeš in čeprav je državna last, je vsako spreminjanje na-membnosti nemogoče in kakrš-nokoli vlaganje nesmotrno. Pa vendar bi bilo krivično do vseh, ki dan na dan skrbijo za ta prostor inje njihova edina nagrada zadovoljstvo otrok in staršev, da jih pustimo same, da se ubadajo z nerešljivimi težavami. Zato bomo morali vsi skupaj, posebno
i* ? Í " ^ \ m
Skupina: predšolske deklice - 1 st.St. PRIIMEK IN IME
1	CERAR MAŠA
Skupina: predšolski dečki - 2 st.št. PRIIMEK IN IME
2	ŠKRLEP LUKA
5	KASTELIC KLEMEN 7 MUŠIČ BLAŽ 4 VERBOVŠEK NEJC
6	MUŠIČ TIM
3	LAP MARTIN
I. TEK ll.TEK SKUPAJ MESTO 19,51 12,71 32,22 1
I. TEK ll.TEK SKUPAJ MESTO
13,61 13,01 15,03 16,89 23,78
11,82 16,46 15,51 16,82 13,72
25,43	1 29,47 2 30,54 3
33,71	4
37,50	5
24,17 20,11 44,28
st.št. PRIIMEK IN IME		I TEK	ll.TEK	SKUPAJ	MES'
12	KOGOVŠEK JAKA	24,50	23,90	48,40	1
15	LAP JAN	25,28	24,57	49,85	2
10	PODLOGAR TIM	25,34	24,99	50,33	3
20	PETERNEL JAKA	26,32	26,20	52,52	4
18	VERBOVŠEK KLEMEN	26,81	25,89	52,70	5
13	VALENČAK ŽAN	27,03	25,99	53,02	6
11	KORELC ANŽE	34,11	28,32	62,43	7
16	LUBI NEJC	38,61	34,20	72,81	8
14	NOVAK VITO	25,37	22,97	D	
19	PETERNEL MATEVŽ	28,31	28,70	D	
Skupina: dečki od 5. - 8. razreda - 6
st.št. PRIIMEK IN IME
I. TEK ll.TEK SKUPAJ MESTO
22 KOGOVŠEK GAŠPER 20,30 19,99 40,29 I
23 PESTOTNIK JURE
21,79 21,75 43,54
21 KOGOVŠEK DOMEN 22,33 23,80 46,13 3
25 ZM1TEK MARTIN 27 LAP GREGA 24 HROVAT MATIC
29	JARCV1D
30	TEKAVCALEŠ 68 BURGER JURE
22,64 23,38 26,35 26,94 27,71 29,28
23,90 23,42 24,37 24,62 27,60 26,87
46,54 46,80 50,72 51,56 55,31 56,15
Skupina: članice nad 20 do 35 let- 1969 do 1988 13
st.št. PRIIMEK IN IME 1. TEK ll.TEK SKUPAJ	MESTO
54	JAVORAC META 25,95 25,26 51,21	1
55	MUČIBAB1Č ANDREJA 28,60 27,03 55,63 2
Skupina: članice nad 35 - 45 let - 1959 do 1968 11 st.št. PRIIMEK IN IME I. TEK ll.TEK SKUPAJ MESTO 41 PETERNEL MATEJA 26,27 26,34 52,61
1
Skupina: člani nad 35 - 45 let - 1959 do 1968 12
Skupina: deklice od 1.-4. razreda - 3
St.št. PRIIMEK IN IME	I. TEK	ll.TEK SKUPAJ MESTO
8	TEKA VC NATAŠA	35,14	34,97 70,11 1
9	VALENČAKSARA 53,77	35,18 88,95 2 17 LUBITJAŠA 47,28	49,57 96,85 3
Skupina: dečki od I. - 4. razreda - 4
st.št. PRIIMEK IN IME
50	ŠTEBE MATJAŽ
48	JANKOVIČ JOŽE
44	IGLIČ ROMAN
49	ZIEGLER BOŠTJAN
51	PETERNEL MIHA
46	IZDAMARJAN
45	POZMAN BRANE 43 GJERGEK ANTON
47	KOGOVŠEK TOMAŽ 42 LAGOJA BOJAN
52	LAP BRANE
53	KORELC ANDREJ
1. TEK ll.TEK SKUPAJ MESTO
19,05 19,42 21,52 21,99 24,05 24,90 25,76 36,89 52,63 NN NN NN
18,08 18,99 21,17 21,85 23,76 23,21 24,97 21,27 D NN NN NN
37,13 38,41 42,69 43,84 47,81 48,11 50,73 58,16 D NN NN NN
Skupina: veterani nad 45 do 55 let - 1949 do 1958 10
st.št. PRIIMEK IN IME 40 STREHOVECFRANC 67 BURGER DUŠAN
38	RAKEF JANEZ
39	PESTOTNIK RADO 37 JENSTRLETONE
I. TEK ll.TEK SKUPAJ MESTO
20,08	19,43	39,51
22,30	22,33	44,63
24,53	23,54	48,07
25,05	23,99	49,04
24,83	25,88	50,71
Skupina: veteranke nad 55 let - 1948 in starejši 7
st.št. PRIIMEK IN IME I. TEK ll.TEK SKUPAJ MESTO
31	ERCEG ANGELA 29,13 27,98 57,11 1
32	VALENČAK JOŽI 52,68 76,26 128,94 2
Skupina: veterani nad 55 let - 1948 in starejši 8
st.št. PRIIMEK IN IME
33	ŽUPAN ANTON 36 ROBASJANEZ 35 IPAVEC TONE
34	VALENČAK FRANC
I. TEK	ll.TEK SKUPAJ MESTO
23,16	27,49 50,65 1
26,00	25,35 51,35 2
29,27	27,78 57,05 3
32,14	31,95 64,09 4
pa posamezniki na občini, ugrizniti v to kislo jabolko in najti rešitev, ki ne bo predraga, bo pa dolgoročno reševala problem smučišča v Trzinu in olajšala delo in skrbi prizadevnim smučar-skim delavcem. Daje to potrebno, nas vsake zime spomnijo tru-me razigranih otrok in zadovoljstvo njihovih staršev, ko gledajo svoje miljenčke v prvih smučarskih veščinah. Ne bo lahko, ni pa nemogoče!
Tone Ipavec
Skupina: člani nad 20 - 35 let -st.št PRIIMEK IN IME
63	SLAPNIK ROBERT 66 STREHOVEC BLAŽ
56	PEROVŠEK ANDREJ
58	PERKO ZORAN 62 MEGLIČ ROBERT 61 ŠILAR MITJA
57	PERKO BOJAN 65 CVETKO RAJKO
59	PESTOTNIK DAVID
60	VALENČAK FRANC
64	KOSEC MARJAN
1969 do 1988 14
I. TEK ll.TEK SKUPAJ MESTO
19,26 19,86 21,53
21.07
22.37
24.38 30,15
21.08 45,30 21,37 27,29
18,61
19.00 18,35
20.01 22,33 25,68 22,92 66,79 22,04 22,25
37.87
38.86
39.88 41,08 44,70
50.06
53.07
87.87 D D D
Najhltrejša
CELA DRUŽINA ŽIVI ZA ŠPORT
a zadnjih trzinskih smučarskih lekmovanjih v Dolgi dolini so pozornost gledalcev in drugih tekmovalcev še zlasti pritegovali bratje Kogovšek: Gašper, Domén in Jaka. Bolj malo paje verjetno ta-kih, ki so vedeli, daje Gašper, sicer učenec osmega razreda trzinske osnovne šole, letošnji državni prvak v šolskem smu-čarskem prvenstvu v kategoriji fantov, letnikov 89 in 90. Ker se Gašper lahko pohvali s celo vrsto drugih odličnih rezul-tatov na snežnih arenah, smo se za to šte-vilko Odseva odločili, da obiščemo družino Kogovšek, ki živi v Mlakah, blizu nekdanjega priljubljenega sankališča in smučišča trzinskih otročajev Snugovca. Že po nekaj uvodnih bcsedah smo ugoto-vili, daje prav vsa petčlanska družina Kogovšek predana športu. »Do zdaj smo tekmovali praktično vse leto. V zimskih mesecih se predvsem posvečamo smu-čanju, v preostalih pa terenskim tekmo-vanjem z avtomobili,« je povedal oče Tomaž, ki je ob tem izdal, daje bil zdaj dve leti zapored državni prvak v tekmo-vanju z lahkimi terenskimi avtomobili (do 1.900 cca), pred tem paje bil v isti kategoriji podprvak. Z njim je na off road tekmovanjih, kot sovoznik, sodeloval tudi Gašper. Ker je g. Kogovšek dosegel neki vrh oz. praktično vse, kar je bilo mogoče v tem športu, seje odločil, da ne bo več tekmoval. Ker je odločen člověk s trdno voljo in besedo, ki drži, nismo prepričani, ali se bo mogoče še premislil, vseeno pa smo se že dogovorili, da bomo o njegovih uspehih in sploh o off-roadu spregovorili v eni od naslednjih številk našega glasila.
Ko že govorimo o g. Tomažu Kogovšku, pa je treba tudi povedati, daje včasih tudi sam tekmoval v smučanju. »Samo takrat so bili povsem drugačni časi! Konkurenca je bila zelo velika. Smučanje je bilo, čeprav so bili pogoj i za to slabši kot danes, precej bolj množično. Tekmovalo nas je tudi po 200 in če si se uvrstil med prvo trideseterico, si bil že dober.«
Vseeno pa sije g. Kogovšek v tistih časih nabral veliko izkušenj in znanja. Zdaj to pre-naša na svoje sinove.
»Ja, zdaj sem pravzaprav deklica za vse. Ser-viser, trener, organizator. Za sinove pripravljam smuči in skrbim, daje z opremo in pripravo vse tako, kot mora biti.« Različni smučarski klubi in reprezentancc imajo za tovrstno delo cele štabe strokovnja-
kov, Tomaž Kogovšek pa praktično vse opravi kar sam. To ima nekatere prednosti, saj ima pregled nad vsem, prav gotovo paje to naporno in tudi odgovorno delo. Gašper je povedal, da seje s smučmi in snegom spoznal že zelo zgodaj, v 2. razredu osnovne šole paje začel tudi tekmo-vati kot član Smučarskega društva Domžale.
»Takrat sem imel zelo dobro trenerko. Majo Škerjanec, ki je bila prej odlična tekmovalka, ko sije natrgala kolenske vezi, pa seje predala predvsem treniranju mladih. Bila je res izvrstna trenerka in vzgojila je nekaj zelo dobrih tekmovalcev.«
Fant je kmalu pokazal iz kakšnega testa je.Leta 2000, koje obiskoval 5. razred osnovne šole, je bil že 4. na državnem prvenstvu v smučanju. Njegova tekmo-valna kariéra bi šla zagotovo strmo navz-gor, če se tudi pri njem ne bi pojavila po-škodba kolenskih vezi, tako rekoč »pok-licna« poškodba smučarjev, ki je marsi-kateremu perspektivnemu smučarju one-mogočila izpolnitev ciljev. Zdravniki so Gašperju svetovali, naj začasno opusti tekmovanja, ubogal je opozorila, vendar se svojim in sanjam staršev ni povsem odrekel. Oče ga ob tem opozarja: »To je resna stvar, s tem se ne smeš igrati! Lahko si hitro pokvariš vse skupaj za vse življenje!« Gašper pa meni, da še ni vsega zamudil in tudi zadnji rezultati kažejo, daje na dobri poti. Zdaj se že spet uve-Ijavlja na tekmovalnih progah in zaradi svoje hitre, napadalne vožnje preseneča smučarske strokovnjakc. V zadnjih letih pa ne tekmuje več za klub, ampak se udeležuje najrazličnejših odprtih smučarskih tekmovanj. V smučarski sezoni
2000/2001 je bil tako prvi v skupni raz-vrstitvi dečkov do 14 let na ski open državnem prvenstvu. Naslednjo sezono je bil drugi, to sezono pa ni tekmoval v tej konkurenci, saj bi se moral meriti s sta-rejšimi, močnejšimi dečki, ki imajo zato objektivno prednost, četrta ali peta mesta pa ga ne zanimajo. Prav zato je več pozornosti namenil državnemu šolskemu prvenstvu, kjer je, kot smo že zapisali, 10. februarja na Starem vrhu postal državni prvak. Pravi, da bo v naslednji sezoni spet meril svoje moči z vrstniki v svoji kategoriji. Razmišlja tudi, da bi se čez čas spet včlanil v kak dober smučarski klub, na primer v Sněžinko, in opravil izpite za vaditelja oziroma trenerja smučanja.
Gašper se že lahko pohvali s približno 30 medaljaini z različnih tekmovanj. Pravi, da njegova tekmovalna sezona traja vse od novembra do konca marca. Takrat se vsa družina ob koncih tednov seli od ene smučarske tekme na drugo, z cnega smučišča na drugega. Tekmujeta tudi Gašper-jeva mlajša brata in oče Tomaž priznava, daje bil še zlasti Roman ob svojem sta-rejšem bratu kar malo zapostavljen. Povedal je, da so vsi dobri smučarji, le da mlajša dva vozita mehkeje, manj napa-dalno kot njun starejši brat. Najmlajši, Jaka, si želi, da bi postal član katerega od smučarskih klubov, na primer Alpetura, kjer bi se vključil v njihove tekmovalne vrste. Smuča seveda tudi mama Mojca, vendar se oče ob tem kar malo nasmeh-ne: »Je bil velik hudič s njo, da smo jo na smuči postavili!« Zdaj mati ne dela več sramote svojim smučarsko nadarjenim sinovom, oče pa pravi, da ga mika, da bi se še kdaj zapodil med vratci po strmini. Ob tekmovanjih je treba precej pozornosti namenjati tudi treningu. V zimski sezoni žanje skoraj ni časa, saj Gašper redno obiskuje šolo. Mati Mojca ob tem pove.
da v šoli Gašperju zaradi tega prav nič ne prizanašajo. Cel konec tedna je na smučeh, v ponedeljek paje mogoče že vprašan. V šoli skoraj niso vedeli, daje med njimi državni prvak. »Poleti imamo predvsem suhe treninge in dosti kolesarjenja, razmišljamo pa, da bi morali večkrat tudi smučat v visoke gore, na ledenike, kjer trenirajo tudi drugi smučarji.
Ko smo govorili o smučariji, pa Tomaž Kogovšek ni mogel mimo razmer v Trzinu na smučarskem področju. Meni, daje smučišče
v Dolgi dolini primerno predvsem za začetnike in otroke, nerodno paje, ker je v sosednji občini. Zato g. Kogovšek pod-pira idejo o ureditvi smučišča nad industrijsko cono. Pravi, da bi tudi sam pomagal pri tem, meni pa, da bi to podprli tudi nekateri drugi podjetniki v Trzinu. Predvsem pa se Tomaž Kogovšek zavzema za sestavo ekipe trzinskih smučarskih tekmovalcev. V Trzinu imamo še nekaj dobrih mladih tekmovalcev, še zlasti Jaka Medja dosega izvrstne rezultate. Z dvema vrhunskima tekmovalcema in še nekaterimi boljšimi smučarji bi imeli takšno ekipo, da bi se glas o Trzinu hitro razširil daleč naokrog. Tomaž Kogovšek bi bil pri taki ekipi pripravljen izdatno pomagati. Sploh pa Tomaž Kogovšek kar prekipeva od idej, kaj bi se dalo narediti, kaj izboljšati in kako bi lahko trzinsko smučarijo še bolje organizirali. Gašper pa razmišlja naprej tudi o zaseb-nem življenju. Pravi, da bo po končani osemletki šel po očetovih stopinjah in se vpisal na strojno tehnično šolo. Fantje že zdaj pomagajo v očetovi delavnici in Gašper si z zaslužkom od tega poleti plača tudi obiske v Angliji, kamor gre na tečaje angleščinc.
Pri Kogovškovih so z letošnjo smučarsko sezono zadovoljni, vsi skupaj pa upajo, da bo naslednja še boljša. Za to so pripravljeni tudi marsikaj žrtvovati.
Miro Štebe
V	prejšnji številki Odseva smo lahko prebrali intervju s članom SMD Trzin, g. Cerarjem. Da bodo občani oz. bralci pravilno obveščeni oz. seznanjeni, moram povedati nekaj dejstev, ki nasprotujejo izjavam g.Cerarja. Bila sem namreč blagajnik v SMD, in stvar dobro poznam.
V	pogovoru je g.Cerar izjavil, daje nakup živobarvnih bund omogočilo podjetje njegove žene. No, ta zgodba seje odvijala malo drugače.
G. Cerar je res vzpostavil kontakt s podjetjem Pro Activ d.o.o. za dobavo bund po ugodni ceni, ker so bile te bunde iz programa preteklega leta, v barvah, ki niso »šle v promet«, pod pogojem. dajih nabavimo v večji količini in ker je šlo za društvo. Upravni odbor, katerega član sem takrat še bila inje samo igral vlogo posrednika, ker plačilo in dobava ništa bila izvršena uradno preko društva, seje dogovori!, da bunde po taki ceni lahko kupimo samo delovni člani smučarskega društva. Zato smo napisali spisek delovnih članov, kije obsegal 25 imen. Bunde smo delovni člani v celotnem znesku plačali sami, s , da smo přivolili v reklamne napise na njih, ki jih sicer običajno sponzorji plačajo (odvisno od velikosti), vendar pod pogojem, da te bunde resnično dobijo le delovni člani.
Poleg nakupa bund so nam bila obljubljena brezplačna očala in (lis kape, ki naj bi jih podjetje Pro activ darovalo. Po najnovejših informacijah dogovor med g.Cerarjem in omenjenim podjetjem ni bil točno tak. G. Cerarju jc bilo obljubljeno le nekaj brezplačnih očal in nekaj kap, kijih je tudi dobil.
Ker nakup bund ni bil izveden preko društva, so bili dogovori UO ustni. Prav tako je bil ustni dogovor, da bo za vseh 25 delovnih članov, ki bodo kupili bunde, v naslednji sezoni društvo nabavilo smučarske hlače z doplačilom posameznika v višini 1.500 SIT. In zdaj, ko so bile hlače nabavljene, vem vsaj za nekaj primerov delovnih članov, ki so kupili bunde, pa hlač niso prejeli, in vsaj za nekaj primerov »kvazi« delovnih članov (ki tudi niso člani društva), ki so prejeli smučarske hlače, v lanski sezoni pajim je bil omogočen ugoden nakup bund . Navkljub dogovoru UO SMD o omejenem številu nakupa bund je bilo le-teh nabavl jenih cca 10 kom več. Spisek dodatnih »delovnih članov«, ki gaje ustvaril g.Cerar,je bil nedosegljiv. Ob koncu naj poudarim, da smo bunde v celoti plačali sami (iz svojih žepov) in pri tem nismo imeli nobenih ugodnosti in nobenih popustov, ki bi jih omogočilo podjetje Našitki Ši-menc, nasprotno, temu podjetju delamo z našitki na bundah brezplačno reklamo, torej naj se ne omenja, da nam je podjetje njegove žene omogočilo nakup.
Nuša Biškup
NOVICE IZ SD TRZIN
Turnir košarkarskih trojk Trzin 2004
V nedeljo, 14.3.2004, je Športno društvo Trzin pripravilo ČETR-TI KOŠARKARSKI TURNIR TROJK. Letos je na njem sode-lovalo kar 23 ekip. Vse so imele veliko košarkarskega znanja, saj so med tekmami pokazale marsikatero zanimivo in atraktivno po-lezo. O kakovosti ekip priča tudi podatek, da so bile sestavljene iz igralcev prve, druge in tretje slovenske košarkarske lige. Da se ekipe borijo za mamljive nagrade, seje videlo tudi po njihovi borbeni in agresivni igri. Denarni sklad turnija je bil 50.000 SIT, celotni nagradni sklad pa je bil ocenjen na več kot 350.000 SIT. Turnir je kot vsako leto potěkal v enotni kategoriji, tako da smo nagrado za pogum podělili najmlajši ekipi, to je bila ekipa Lastovka Kuhar (kadetska ekipa KK Lastovka) v sestavi Kuhar Seba, Čad Jernej, Cerar Andrej in Maselj Klemen, ki je celo dosegla eno zmago. Najbolj atraktivna in najbolje organizirana ekipa paje bila ekipa Fuzbalerjev. Ne samo da je v njej sodelovalo kar osem igralcev, imeli so enotne drese in celo selektorja, sprem-ljala pajihje tudi navijaška ekipa z bobni. Kljub borbeni igri jim preboj v nadaljnje tekmovanje ni uspel. Ekipe so bile razdeljene v
šest skupin, po razigravanju so se prvouvrščeni iz vsake skupine neposredno uvrstili v četrfinale, drugouvrščeni pa so igrali tako imenovani repasaž in le najboljša dva sta se uvrstila v nadaljnje tekmovanje. Seveda pa ni košarke brez plesnih skupin in lepih deklet, ki so na košarkaškem terenu prava paša za oči. Tako so se nam predstavila dekleta iz OŠ Trzin - Strele, ki so prikazale program športne aerobike, pod vodstvom Petre Kociper. Na našem tur-nirju so prvič nastopile javno. Čestitamo za uspešen debut. Zaple-sale so tudi plesalke iz OŠ Domžale - Sovice, ki so s svojo koreografijo navdušile občinstvo. Kot zanimivost naj omenimo, da so Sovice lansko leto zmagale na tekmovanju plesnih skupin v okviru ŠKL. Da pa imamo v ŠD Trzin posluh za kulturo, dokazuje nastop Jake Racmana, ki nam je zrecitiral nekaj svojih pesmi. Za dobro glasbo v ozadju in komentatorstvo paje poskrbel Janez Lenarčič.
Pred četrtfinalom so se tekmovalci in ostali prisotni poměřili v metu za tri točke za pokal Gorenja - 801 bojler. Med 32 prijavljeni-mi se jih je v finale uvrstilo 7. To so bili Šager Matej, llabat Silvi (najmlajši tekmovalec), Kajnih Grega, Pušnik Uroš, Župane, Jo-vanovič Andrej in Benčina. Zmagal je Jovanovič Andrej, za zmago paje moral zadeti štiri mete od petih.
Pevc Grega v letu
Zmagovalec v metu za tri točke Jovanovič Andrej pri predaji pokala Gorenje
Rezultati četrfinala:
SCHAGY: MOSTE	15:9
LASTOVIČARJI : ŠKD SRC.SI	17:16
TNT : LUFTANE OPANKE	15:10
LOST LEVAKOS KAMNIK : PEVC	11:10
Rezultati polfinala:
SCHAGY : LASTOVIČARJI	15:8
TNT: LOST LEVAKOS KAMNIK	15:13
Tekma za TRETJE mesto:
y>ST LEVAKOS KAMNIK: I ASTOVlř AR.H	15:11
FINALE TURNIRJA TROJK:
SCHAGY:TNT	15:10
Prvo mesto turnirja je dosegla ekipa SCHAGY (Šager Matej, Basin Luka, Ivanovič Uroš)
0
1
2
3
4
5
6
7
8
355	263
377	257
305	279
279	277
241	246
231	279
266	285
235	299
222	326
ŠD TRZIN
SRC.SI ŠD TRZIN
MILÉNIUM
92 120 26 2 -5 -48 -19 -64 104
Drugo město je připadlo ekipi TNT (Jovanovič Andrej. Rok Vrečič. Saša Petronijevič, Aleš Dodič)
Tretje město je osvojila ckipa LOST LEVAKOS KAMNIK (Pušnik Uroš, Kajnih Grega in Hočevar Franci)
Četrto nehvaležno město pa je připadlo ekipi Lastovičarji (Spremo Miloš, Stevanovič Darjo in Vukovič Marko). Najboljše uvrščena trzinska ekipa Pevc (Pevc Grega, Jan Zakrajšek, Jošt Zakrajšek) je na žalost izpadla v četrfinalu. Daje v Trzinu veliko zanimanje za košarko, nam v prvi vrsti dokazuje število ekip iz Trzina, ki so na turnirju sodelovale - bilo jih je kar devet, v drugi vrsti pa tudi številno obćinstvo, saj sije turnir ogledalo več kot tristo gledalcev, tako daje trzinska telovadnica kar pokala po šivih.
Pred polfinalnimi tekmami so se najboljši skakalci poměřili v atraktivnem zabijanju za nagrado Bahne. Kljub temu da so se prijavili le štirje tekmovalci, ni bilo tekmovanje nič manj zanimivo. Tekmovali so Brkič, Hočevar Franci, Pevc Grega in Erčulj Matjaž. Tekmovanjeje ocenjevala skupina izkušenih košarkarjev iz organizacijskega odbora prireditve, to so Lenarčič Janez, Trtnik Tomaž, Glavica Primož in Kuhar Mare, ki so poleg svoje strokovnosti in umetniške izpeljave zabijanja upoštevali tudi bučne aplavze publike. Zmagovalec atraktivnega zabijanja je postal Erčulj Matjaž, ki je kar za dva od treh zabijanj dobil najvišjo oceno celotne žirije.
Naj nanizamo še nekaj pohval oziroma opazk tekmovalcev.
Škoda, da ni već lakih turnirjev. če ne drugega. se imamo dobro, poleg lega pa vidiš stare prijatelje iz mladinskih let in veliko tepih košarkarskih představ (Burca).
Vsako leto v Trzin prihajajo hol/Se ekipe, vsako leto jih je več in vsako leto so boljše nagrade, zato je vsako leto težje zmagati (Jovo - član ekipe TNT. lanskoletni prvaki in letos drugouvrščeni). To je gotovo eden najmočnejših streetbolov, kar sem jih v življenju igral (Omahen). Super organizacija, super nagrade, super program (Puška. ///. město).
Turnirja seveda ne bi bilo mogoče izpeljati brez pomoči sponzorjev in donatorjev, ki so pomagali tako finančno kot tudi s svojimi izdelki za nagrade: Gorenje, Pevc, Zavarovalnica Triglav, Studentski klub Domžale, LaGoja, Těsnila Trzin, Bahne, Da Mattia, Pekos, Habat, Barca, Baron Bar, El Žiko, Patrick Sport, Mercator, Pipca, Občina Trzin. Poleg zahvale sponzorjem pa se moramo zahvaliti tudi vsem, ki so na turnirju trojk nesebično pomagali.	predsednjk §D ^ ^ ^
Zimska liga 2004 II. skupina
Končan je prvi del tekmovanja zimske lige. Trzinska ckipa je od zadnjega poročanja odigrala tekme proti ekipi Rookies ki jih je premagala za dve točki, in proti ekipi Bežigrajska goveda, ki jih je premagala za tri točke. V odločilni tekmi proti ekipi Bojlerjev seje naša ekipa iz-kazala za močnega nasprotnika, saj so po slabšem začetku strnili vrste in uspeli iztržiti podaljšek Za to sta bila najbolj ključna igralca Gorupič Gorazd in Jaka Lopatič. Gorazd je namreč v zadnji minuti zadel kar tri trojke, Jaka pa je v zadnjih sekundah rednega delà izsilil oseb-no napako in jo kaznoval z dvema zadetima prostima metoma. Kljub temu so v podaljšku Bojlerji odigrali bolj zbrano in na koncu zmagali za točko. V rednem delu je naša ekipa tako dosegla tretje město in se uvrstila naprej v boj za prvaka zimske lige.
1.BOJLERJI	8	8
2.BISTRO	ORHIDEJA	8	7
3.ŠD	TRZIN	8	6
4.THE	ROOKIES	8	5
5.BEŽIGRAJSKA	GOVEDA 8	4
6.ENDER	8	3
7.BARELY	LEGAL	8	2
8.DOMINATORJI	8	1
9.TROTLS	8	0
PLAY OFF pari naslednjih krogov! Ned 21.3.04 11.00 HERMES SOFTLAB Ned 21.3.04 12.30 ŠD TRZIN Ned 28.3. 04 8.30 DRAGOMER Ned 28.3. 04 10.00 ŠD TRZIN
SNEG NA CESTI II. HYBE PARK®
V prejšnji številki smo pod tem naslovom napisali nekaj besed o »zasneževanju« cest po sneženju. Besedilo je bilo napisano do-bronamerno in ni imelo namena vzpodbuditi razmišljanja, daje mesto, ki je na posnetku, edino tako mesto v našem kraju. Fotografija poleg članka je bila zgolj in samo informativnega značaja - nekaj dni po sneženju jo je mogoče posneti vsepovsod po Trzinu.
Vsem, ki so se ob članku čutili prizadete se iskreno opraviču-
STUDIJA	hydepark|!|
Za občinsko sejo v marcu je bila predvidena tudi obravnava studije o prometni varnosti v Trzinu. Studija obravnava prometno ureditev oziroma postavitev znakov, smeri prometa v neka-terih ulicah in nekatere druge rešitve na strokovni podlagi. Moram zapisati, da nisem strokovnjak, zato sem se posvctoval in o tem iskal mnenja tudi pri drugih sosedih in sploh v tem prostoru živečih ljudeh. Vsi moji sogovorniki imajo vozniška dovo-Ijenja, in dobro poznajo prometne razmere v Mlakah. Ugotav-ljamo, da nam zdaj strokovnjaki vsiljujejo svoje strokovne rešitve, ob tem pa jih niso kaj dosti zanimale naše izkušnje in želje. Menimo, da to ni prav, saj naj bi Trzinci za projekt, ki ima že končno poročilo, odšleli kar nekaj denarja. Ko se vozim po Trzinu, opazujem prejšnje delo strokovnjakov in njihove, če tako rečem, izdelke ali izvedbe. Pred cerkvijo
RAČUNALNIH hysepím§
Pražen je naš dom brez lehe, zanian oko le naše išče, ni smehljaja,
le sad tvojih pridnih rok ostaju.
stoji znak z omejitvijo hitrosti na 30 km/h s podnapisom »grbi-ne«. Grbin ni več, ostal je le znak. Morda jih bodo obnovili. Ko se peljem naprej po Ulici pod gozdom, opazim, da tam stoji znak »otroci na cesti«, omejitev hitrosti paje 40 km/h. Otroci so naše največje bogastvo in vozniki lahko mimo njih vozijo 40 km/h, po ulici Pod hribom, ki zaradi nove poti ob Pšati to ni več šolska pot, pa naj bi vozili 10 km počasneje. Verjetno zaradi grbin, ki jih ni več. Ali te oznake govorijo, da naj bolj čuvamo na avtomobile kot pa na otroke? Še cna misel iz socializma ...
Čez zimo so nastale luknje na cestah. Strokovnjaki so s promet-nimi znaki omejili hitrost, namesto da bi popravili ceste.
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek
KARL TESTEN
iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, gostom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in ostalo pomoč. Zahvala gre tudi g. Tonetu Ipavcu za poslovilne besede, vsem gasilcem za tako številno in častno slovo, Zvezi borcev in Društvu invalidov Domžale. Hvala gospodu župniku Pavletu Krtu, pevccm za ganljivo petje, trobentaču za odigrano pesem. Posebej se zahvaljujemo zdravniku Frangežu in zdravniku okulistu Avscu. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala.
žena Terezija. sinovi Andrej, Rajko in Boris z družinami
Nekaj mesecev nazaj sem prebral, daje Slovenija na repu držav, kar se tiče vlaganja v računalniški sistem, programe in nabave te tehnologije. Moram napisati, da sem še iz generacije, ki ni zrasla ob televizorju in računalnikih in daje zame pot na Dobeno in pogled z njega lepši kot najlepši računalnik. Da pa smo Trzinci na repu, kar se tiče te tehnologije, pa verjetno ne drži. Pri nas v Trzinu ležijo ti računalniki že v potokih, kot kaže ta slika, posneta
___ob Motnici nekaj metrov od
bencinske črpalke. Ali so kateri deli strupeni in škodljivi za okolje in prostor, ne vem. Ali je to zametek Silicijeve doline? Pravijo, daje Silicijeva dolina v Ameriki zelo bogata, vendar čeprav ne vem, kakšno je življenje v njej, je ne zamenjam za Dolgo dolino ali celo za Dobeno s čudovitim razgledom po kamniških planinah. Naj gredo računalniški onesna-ževalci onesnaževat raje kam drugam.	^
VROĆA ŠTRAN
KAJ SE BO DOGAJALO V TRZINU V NASLEDNJEM MESECU
Ker v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse. ki pripravljajo kako zanimivo prireditev. da nas o tem obvestijo. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek, zato se s svojimi podatki obraćajte nanjo (tel.št. 564 18 73). Pokličite Tanjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci!
19.03.-4.04. TD Trzin 26.03. 19.00 TD Trzin 26.03. 21.00 Štud. klub Domžale 30.03. DPM in TD Trzin
31.03.	JKP Prodnik
03.04.	9.00 Občina in društva 10.04. PD Onger Trzin 15.04. 19.00 PD Onger Trzin 18.,19. 04. TD Trzin 21.04. DU Žerjavčki 24.04. 9.00 Šah. društvo 25.04. Župnija Trzin 29.04. 19.30 Šah. društvo
april MO PD Onger Trzin april MO PD Onger Trzin
NAPOVEDUJEMO:
maj	PD Onger Trzin
8.-9.05. TD Trzin in PGD Trzin 15.05. Župnija Trzin
26.05.	DU Žerjavčki
26.6.	TD Trzin maj MO PD Onger Trzin Bivakiranje, Begunjščica
Razstava rezbarjev v Centru Ivana Hribarja Občni zbor (v dvorani M. Ručigaj) Koncert »Slon in sadež« (KUD) Velikonočna delavnica
Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev in zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov Očistimo občino pred prazniki
Snežnik, Volovja reber in Milanja (v čudovite kraje, kijih hočejo uničiti z vetrnicami!) Potopisno predavanje (dvorana Marjance Ručigaj)
Turistični izlet v Mostar in Medjugorje - Vrankar - avtobusni prevozi in TD
Izlet z ladjo ob slovenski obali, Portorož (prestavljeno)
Občinsko prvenstvo Trzina v pospešenem šahu
Sv. birma
Redni občni zbor
I'olhograjska Grmada
Konj
»Pot štirih slapov« (Bohor), Korošaški slapovi (popoldanski izlet) Florijanov sejem
Prvo sv. obhájilo
Biseri Julijcev - Vrba, Mojstrana. Vrata (prestavljeno) Mednarodni folklorni festival
Obvestila:
>	Planinsko društvo Onger Trzin - Mladinski odsek (Nov urnik srečanj planinskih skupin - vse dodatne informacije bodo objavljene na sp/etni strani PD Onger Trzin):
• Planinski kroček za učence I. triade (Planinska skupina BIBE) vsako sredo od 16.00 do 17.00 v OŠ Trzin (učilnica - likovni pouk). Info: Irena (OU) 562 092
' foflTswÍTí^ 2 "iade (PS NOfe krave> V druš'veni hiŠiCi v^P™ 'retji petek v mesecu od 16.00 do 18.00. Info: Emil
■	Srečanja učence v 3 triade (PS Veztilkice) vsakpetek od 19.00 do 21.00 v društveni hišici Info: Tomat (031) 880 894
■	Srečanja za dijake in študente vsak drugi četrtek v mesecu od 19.00 do 21.00 ure v društveni hišici Info: Boštjan (040) 513 550.
>	DU Žerjavčki vabi vse. ki bi se jim radi pridružili v njihovem društvu, vsak ponedeljek ob 16. uri v prostore stare osnovne sole.
>	Sportno društvo Trzin
Rekreacija: nogomet - vsako soboto ob 16.30 v telovadnici OŠ, košarka - vsako nedeljo ob 15.30 v telovadnici OŠ Aerobika TNZ-vsak torek in četretek ob 19.00 uri v telovadnici OŠ Trzin (info, hi prijave Andreja na tel: 041 748 333) Rekreacija za ženske - vsako sredo ob 20.00 v telovadnici OŠ Trzin
>	Šahovsko društvo vabi vse ljubitelje šaha, da se jim pridružijo vsak ponedeljek ob 19.00 v prostorih v stari šoli.
>	INFORMACIJE O PRIREDITVAH so na voljo tudi v času dežurstva v občinskem informativnem središču - Centru družbenih dejavnosti Ivana Hribarja. Ljubljanska 12/, za dejavnost Turističnega društva Trzin pa predvsem vsak petek od 8 00 do 13 00 in 15 00 do 19.00 ure. Telefon Cl H 5644730.
PUST, PUST
MASTNIH UST V TRZINU

V/,mare< ""■mclađa 1°
Uredništvo Odseva
ftířroTOSTVO VIDMfiR
Nudimo vse avtoličorske W*s'n avtokleparske storitve
Habatovo 7B, l236Trzin, Tel.: 01/564-20-27
RTV SERVIS
GORENCs.p., Liparjeva 16, 1234 Mengeš, GSM: 041 644 - 121
Popravila: - TV sprejemnikov,
-	PC monitorjev,
-	audio noprov.
Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike
( BAHINE")
Í68,"
'OJtlmtko
"»>> mleta >°c
i SA4f ^ - *
SA4; /68r
""°Pai,exa
W
Predstavljamo vam novo trgov&kc blagovno známko Vele. Izdelke prepoznate po novih enotnih embalažah in vedno nizkih eenah.
Vele d.d.. Ljubtjamka cesta 64. 1230 Domiale
r*
I*
sam
T topolom
skupina
PRODAJNI CENTER JARSE	TRGOVINA STRANJ
Preserska cesta 1, Zgornje Jarše	Zg. Stranje 1 /
1235 Radomlje	1242 Sathovic
tel: 729 88 00, 729 88 01	tel: 832 70 30, 832 70 3
fax: 729 88 14	fax: 832 70 4
Vabimo Vas, da nas obiščete v NOVEM PRODAJNEM CENTRU V JARŠAH, kjer vam poleg gradbenega materiala na novih oddelkih nudimo še: BARVE, LAKE, ČISTILA, ROČNO IN ELEKTRO ORODJE, PLESKARSKO ORODJE, ZAŠČITO, PRITRDILNI MATERIALI, VSE ZA VODOVOD IN OGREVANJE. V sklopu vrtnega centra pa vam nudimo: SEMENA, ČEBULICE, SADIKE, SOBNE IN ZUNANJE ROŽE.GNOJILA, BIO SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN, SUBSTRATE, VRTNO ORODJE, KOSILNICE, KORITA IN OKRASNÉ LONCE TER HRANO ZA VAŠE DOMAČE LJUBLJENCE.
AKCIJA-AKCIJA-AKCIJA-AKCIJA
V trgovinah SAM poteka od 19.03. do 10.04.2004 SPOMLADANSKA PRODAJNA AKCIJA TOPDOM, v kateri vam nudimo več kot 100 izdelkov iz akcijske! kataloga po še posebej ugodnih cenah.