Hatoliik cerkven Ust.
TečiO VMMM*	V Ljubljani 26. kozoperska 1H66.	M A h!
J® e h e m
za odvernjenjc kolere.
Z strlii. oh! miio zaslužili, Ih« ti tepeš, Oče! nas, Siiio veliko te žalili. In preslisali tvoj gla*: lili zaneti, Oce mil;! l'ro» mo te v sedanji sili. Oh usmili, mul se nas!
Nehvaležne si posvaril. Nas otroke pokoriš . s kolero serdifo vilaril, lle oterpnjene /iunliš.
0	zanesi i. I. <1.
kolera je strašna sila , Nar niocnejšiga zvije ,
1	asa iiiii ne tla nemila, Neperpravljen v večnost gre! <1 *.uie»i i. i. ti.
To nas slraši, uboge reve, ker «mo grešniki slabi, \ >i otroci grešne Kve, Malo v smert perpravIjeni. O zaneti i, t. d.
O Marija, mati mila! k tebi vsi zdihujemo. lle lii ti za nas prosila, H tabo prošnjo sklenemo: ti /anesi i. i. d.
In et Kok! tud ti se >smili Vas \ kugi, koleri, N.tj de kličemo v ti sili s t\oj<> prošnje združeni: O zanesi i. t. d.
Sveti \ alt* nt in častiti, t »le j božjastno kolero! Iiiii nam na pomoč priti, S tabo skup mi kličemo: O zanesi i. t. d.
O Hozalja, sveta d vica! kuga, lej, ljudi mori! Hod nam tud ti pomočnica. Naše pro*nje ti opri: O zane»i i. t. d.
O le vsi se spreobernimo,
llajmo grehu v »i slovo;
Kazkesaiii pa prosimo:
Oce, odverni kolero!
O zanesi i. t, d.	J. Burja.
W l * m o
visoko čast it iga gosp. Lorenca Lavtiiar-ja, misijonarja c severni Ameriki. Pri sv. Križu v severni Ameriki 6. kim. 1855. Hvaljen bodi Jezus Kristus! Nekteri moji predragi
prijatli na Kranjskim so mi zelje razodcli, de n*j kej pisem v ^Zgodnjo Oanicou. Prav rad tem željam postrežem, tolikanj bolj, ker imam veliko ljubili uepojsabljivili sorodovineov. prijatlov in znan-eov tam, de mi ni mogoče vsakimu posebej pisati.
Kar so sedanji visoko častiti gosp. škof Friderik llar.Ng.t v Ameriko se podali, je la del sveta **ij po imenu skorej sploh po Kranjskim znan. Ko j«' v Azii, Evropi in zgornji Afriki že sto in sto let luč sv. vere svetila, ko je tam že tavžent in tavžent sv. marternikov za sv. vero kri prelilo, ko so tam škofje in duhovni ze v veličastnih eerkvali lložjo službo oprav ljali in z vernimi praviga ediniga lloga častili; je Amerika v temi n»ver*tva spala, še neznana starimi« svetu. Tedaj je lložja previdnost leta 1495i nektere može iz spanjskiga pripeljala na neznani svet, med neznane ljudstva, „d kterih sam llog ve, kdaj de so snu prišli. Pervi mornarji so mislili de so v izhodno Indijo prišli, zato so imenovali deželo, ktero so najdli. Indijo, in se zdaj se vsi otoki, na ktere so pervič naleteli, imenujejo zahodna Indija; prebivavce nove di žele pa so imenovali Indijane, ktero ime imajo *e zdaj stari prebivavci Amerike. V Ameriki je veliko deržav, ktere so večidel ljudovlade (republikeJ. \ar bolj znana na Kranjskim in sploh na Avstrijanskim in Nemškim jc deržava imenovana «,%edinjene deržave"; to je več deržav, ktere imajo v notranjih zadevah samostojne vlade in postave, v vnanjih zadevah pa vse skup vreduje vlada s pred-sednikam v mestu Vašingten-u(\Vashington ). Ko so Kvropcjci Ameriko najdli. je čedalje več ljudi od tam prihajalo, Indijani so bili zaterani in preganjani, pa nc brez kervi. Indijani so se močno branili novim vseljeneam, pa se niso mogli ubraniti. Kvropcjci so si vso deželo vlaslili, Indijani so sc jim mogli umakniti. Veliko rodov Indijanov je ze popolnama odrnerlo, samo ime jc se ohranjeno; in šc ti rodovi, kteri so se ostali, nimajo veliko ljudstva. Nar več naseljeneov v „Zedinjene deržave*4 je prišlo iz Angleškiga, skorej vsi krivoverci. Katoliški grof (lordj llaltimorc jc z nekterimi katoličani ustanovil m»*sto, ktero ima šc zdaj njegovo ime, kjer je hil tudi pervi in nekaj let edini katoliški škof. Ho leta 1776 so bili naseljenci p«d oblastjo in postavami angleškiga kralja. Leta 1776 4. julija pa so ljudovlado oklieali, popolnama prosto od angleške vlade. Pa je bila huda vojska; zadnjič je bila vender angleška vlada per*iljena odjenjati I. 17KI. Vsako leto 4. dan julija Arm-rikanci obhajajo, kakor Avstrijanei cesarjev rojstni dan. Hc so naseljenci jarm angleške vlade odpravili, je dalo neizrečeno velik po^peh razširjanju
katoliške vere. Terde angleške postave so ojstro prepovedovale katoliškim duhovnam v deželi prebivati, ali še celo mase vati ali pridigovati. Xova amerikanska vlada pa je oklicala enako prostost vsim. Kmalo se je pokazala moč naše svete vere. Milijonarji so dohajali iz Evrope, se ve de od začetka še po redkim, pa zmirej več in več. Sčasa-ma je pa tudi več in več novih nascljencov iz Evrope dohajalo, med temi veliko katoličanov posebno Ircov in Nemeov. Ilast katoliške cerkve se zamore meriti po številu škofov in duhovnov. Pervi škofje bil Janez ('aroll v Baltimoru; leta 1791 je imel ondi škofijski zbor fsvnodus dioecesana), v kterim je bilo samo 22 duhovnov, lata iN 10 je bil tam zbor. kjer so bili žc 1 visi škof iu 4 škofje; leta 1829, I viši skof, 5 škofov; 1833, 1 viši skof. 9 škofov; 1837, I visi škof, 9škofov; 1840, I \i»i škof, 12 škofov; 1813. 1 visi škof. škofov; 1816, 1 viši škof, 22 škofov; 1849, 2 visi škofa. 23 škofov; 1*52, (5 viših škofov, 26 škofov. Skozi in skozi so škofje med drugimi blagimi lastnostmi posebno veliko pobožnost do prečiste Device .Marije in puni/.no vdanost do papeža razodevali, /c I. 1791 je škof i 'aroll .Marijo De-vieo izvolil za pomočnico (patrono) ^zedinjenih ik/.ar; v zboru 1X je zmed samo eden mislil, de ni perložno, de la i sv. oče papež razglasili in poterdili, de mora vsak katoličan verovati, de jc Marija brez madeža spočeta; in tako so tudi svoje misli sv. Očetu razodeli. Škofje, ki znaj vladajo ccrkev v »zedinjcuih deržavah", so pobo/.ni, učeni in serčni, kakorsiiih je tudi treba, (iospod Itikard Kcurick, visi škof v Baltimoru, si spisali verno in n ravno f dogmatik in moral J v latinskim jeziku posebno pripravno za tukujšno dcžilo. ker nektere okolišine su drugačne. Kar duhovsko slovstvo zadeva, se zares čudim, de so škofje in duhovni v tern kratkim času toliko napredovali. Tu so vsaktere bukve, večidel v anglc-.skim jeziku, veliko iz ptujili jezikov prestavljenih, veliko pa tudi izvirnih. Tudi nekteri neduhovni krepko podpčrajo katoliško cerkev s spisi, med temi je pervi lir. Bravn»'n (llrou iisoiiJ v llostonu, nekdaj protestant, zdaj pa serčeu katoličan; jc preji I tudi od papeža pohvalno pismo. On jc zdaj v Ameriki to. kar je bil nekdaj na Nemškim nepo-zahljivi Jožef tiorres, ali kar jc na Francoskim grof Aloiitalcmbcrt. — Dcsiravno jc število katoličanov veliko, pa jc vender krivovercov iu never-cov še več, pravim nevereov, to jc, od kersm-skili staršev ali sprcdiiikuv; malikovavcov jc ze malo. Vsili prcbivavcov jc okoli 26 milijonov, število katoličanov ni prav znano. Katoliška ccrkcv je tudi v Ameriki v stanu vojskovanja, ne zoper vlado, tudi ne zoper malikovavce, ampak zoper krivovcrcc in neverce, kteri vse moči napenjajo, jo zatrdi. Je skrivna družba, ktere udje se imenujejo nevedezi (iionodings' kitounuthiiigs), ker zuiiej svojih skrivnih zborov nočejo nic ved i ti od svojih postav in namenov. Ta družba ima ude po vsili deržavah, in so se zaperscgli, vse moči v to obračali, katoliško ccrkcv zitreti: zato hočejo vsim. kteri niso v Ameriki rojeni, pravice deržav-Ijanov vzeti, se ve zato. ker nar veči število katoličanov so Irci in Ncmci. Sciutcrtjc ze močno stopajo ua noge; njih dela so znane, namreč take, kakorsne puntarjev v Evropi; saj jc šc vsim Kranjčani v spominu, kar so puntarji na Ogcrskim počenjali. Samo ta razloček je, dc tukej sc nimajo ti možje vlade v rokah, še le semtertje kako cer-
kev požgd ali poropajo, ali nektere katoliške Irce ali Nemce pomore; če bo pa Bog pripustil, de ti staro vstavo prekucnejo in vso vlado v rokah imajo, potem — bo katoliška cerkev v Ameriki jokala. Tode močno jc upati, de Hog tega ne bo pripustil.— V Evropi v katoliških deželah se kristjan razgleduje in raduje nad starimi veličastnimi cerkvami in samostani, se spomnuje svetnikov, ki so v nekdanjih časih tit ali tam živeli; v Ameriki je pa vse novo; nove mesta in cerkve, novi samostani, nove bolnišnice itd. In ko v Evropi pobožniga kristjana milo veselje navdaja, če premišljuje brezštevilne spominke pobožnih sprednikov, in vidi, de so ze v starih starih časih ljudje tam praviga ediniga Hoga in Odrešenika častili; v Ameriki vidi iu čuti de Jezusova vera ima ravno tisto moč, ktero jc imela od začetka, ker je tukej zdaj veliko mest, vasi in cerkva, v kterih pobožni verni Hoga molijo, kjer so malo poprej v temnih gojzdih divjaki v žalostnim malikovauji prebivali. In to so evru-pejski kristjani z Hožjo pomočjo storili. — Nektere mesta v zcditijenih deržavah so neizrečeno velike in bogate, nar veči so: Novi Jork (Nc\v >ork). Filadelfija, kjer so katoliški škof gosp. N c \v m a u, rojeni na Češkim v Avstrii, H alti m ure, Novi Orleau < New Orlcans), lloston, Cinci-n al i. Novi Jork je morebiti nar vcci tergovsko mesto ua zemlji, ima veliko ladjostajo, v kteri je vedno veliko bark vsake sorte. Prcbivavcov je zdaj že čez 600.000. Tu sc najdejo ljudje vsake rodovine: Irci, Nemci, Francozi, Lahi. Sfianjci, Zamurci, Ivinezi; se vede nar večje Anierikaueuv, to je teh. kterili spredniki so i« Angleškiga prišli. Kako hitro je to mesto narastlu, sc iz tega vidi. V I. 1790 jc bilo lc 33.000 prcbivavcov ondi; I. 1*00 že 60.000; I. 1*20. 123.000: 1830, 202,000; 1845, 371,000. Veliko let sem namreč pride vsaku leto veliko tavžent Evropejcov v Ameriko, ki se tukaj naselijo. Cincinati je nar veči mesto v Ohajski (Oliio) deržavi. Ivo so gospod Friderik Baraga sem prišli, sedanja deržava n.\lišiganu. še ni iiucla lastniga škofa, ampak skof v Cinciuutu jo je oskcrboval, pozneje so vstutovili škofijo „De-troit- za ves .Mivrtu in zdaj je spet ta na dvuje razdeljena, severni del imajo nas preljubi skof g. Baraga. V ('iucinatu je zdaj \isi škof, kterimu je tudi naša škofija podveržena. Spomladi so bili škof doli per provincijalnim zboru. Nar veči mesto Ali— šigauske deržave je Detroit. tako veliko kakor Ljubljana, samo šc ne tako lepo, ker je se novo, veliko hiš šc ni populn mri zdd.mih, kamnitniga tlaka šc ni skorej nič, deske s:» ob straneh položene, de se po njih hodi. Tukej su škof gosp. Peter LelVvre iz Belgije, 51 let stari. Nova škofijska cerkev je precej velika iu čedna; je tudi nova bolnišnica, prav velika in lepa: usmiljene sestre bolnikam strežejo. Tudi veliko Nemeov je tukej in v okolici; 3 redcintoristi imajo nemško faro, eden je Čeli, oče Berauck. V Detroit u j« tudi en Kranjec iz Viča pri Ljubljani, Andrej Češ i rek, je kakih 20 let v Ameriki, več let jc bil pri g. Baraga-tu. Neizrečeno sim bil vesel Kranjca v Ameriki viditi; jc tak, kakoršni so priprosti kmetje na Kranjskim, ponižen in pobožen, z delam svojih rok se živi, bogat ni. Njegova zena je taka, kakoršen on; bila je popred krivoverka. iu mož jo je s priljudnim prigovarjanjem napravil, de je pravo vero sprejela. (K. si.J
iz Amerike.
(Dalje.)
Prav lepo smo letaš tukaj obhajali tudi praznik sv. Rešnjiga Telesa med drevjem in germičev-jem. Indijanci so bili namreč po moji napovedi za 4 evangelije germc, drevesa in čoke posekali, so pot v podobo štirvogelnika napravili, de je bil šta-cjon štacjonu naproti v enaki daljavi. Procesija se je napravila z veliko spodbudljivostjo in duhovnim veseljem; vender pa kratko ne tako slovesno, kakor po olikanih deržavah. Od venčanja, lepši ve, or-nata in parade tukaj še misliti ni.
Pripravljali smo pa to reč tako le: V cerkvi sim svojim vernim povedal, kteri dan bo visoki praznik sv. liešnjiga Telesa, iu sim jih podučil, s kolikim globokim spoštovanjem, kako tiho, ponižno in pobožno de naj gredo s procesijo, ter kako spodobno se jim je obnašati, ko živiga Uoga spremljajo. Ako pa žele pra/.nik še slovesnisi napraviti, naj se nekaj inoz v dve versti vstopi, ter naj po vsakim blagoslovu enoglasno vstrelijo. V večer pred praznikam po uglajeni poti za procesijo so napravili Indijani 4 šotore (altarju za žegen j, na vsakim oglu poti eniga. /abili so uainreč tenkih količev v tla, so jih zgorej skupaj vpognili, ter votline z vejami, košuljami iu podlesnimi cvetlicami zamašili, v vsakim šotorji je bila deska vravnana, sv. Rešuje Telo na njo postaviti. Zdaj jc bil v cerkvi aitar z zalimi umetnimi cvetlicami in lepimi tablami iu podobami ozaljšan, s čistiiu platuam pre-gernjen, cerkev ziuila in počejena. V dan procesije sim pripravil svoje edino lepo cerkveno oblačilo; en Indijanec je nesel veliko svctilnico, drugi ogeii«, drugi kadilnico in kudilo, dva lanta sta imela v.saki po dva zvonca v rokah, ler sta zvončkala med procesijo, eden je pa mašne bukve nesel. Grede h procesijo se je indijansko pelo, ves gojzd se je razlegal od livalniga petja. Jest pa sim vse po cerkvenih šegah opravljal. Kakih .'lil Indijanov v dveh verstah je ua koncu vsaciga blagoslova prav enoglasno vstrciilo. Pri obhodu so bili vsi ljudje bližnjih krajev, vse se je s posebno siiodbudljivosljo iu gorečo pobožnostjo opravljalo. To tedaj je bilo obhajaiije sv. Rešnjiga Telesa uboge male indijanske cede Kristusove po logu iu germovji med svetim livaluim petjem iu nebeško sladkostjo za naše duše. Od Indijancev NVoifsriver Kalls-a moram še pristaviti, de bodo vedno na tem kraji ostali, ker tako je Vašingtcnsko starašiustvo sklenilo, in njili letno plačilo za zemljištva, zedinjeiiiru deržavam prepušene, terpi še let. Plačilni dan je v začetku kozoperska. in Indijani dobivajo po osebah, starši in otroci enako, vsaki po KI dolarjev ua leto. K temu so dobili tudi še 8 jarmov volov, več velikih vozov, plužniga žclczjii, rovnic, žag, sekir, bnin itd. Vso to spomlad so se nekteri mladi Indijani z izdelovanjem pohištev pečali, in en tesar je od deržave za nje najet, de jih uči liise delati. Kna hiša je že postavljena, druga bo skorej dokončana, iu še 3 družili se dela za razne naprave Indijanov. Obdelujejo polje in verte, vse semena k temu se jim preskerbljujcjo; en najemnik pa jih uci orati iu zemljo obdelovati. Imajo tukaj eniga podpornika, dva učenika, eden bo indijansko mladost celo glasbe iu petja učil. Pripravljena je za nje občna žaga, de zamorejo po svoji volji derva žagati. Hog daj, de bi pa tudi ue bilo kake preglja ve; zakaj ko je človek lačen, sploh rad na lloga misli, ko jc pa sit in zložin, lloga pogosto
iz misel izpusti. Verh rečeniga dobivajo Indijani, kadar se jim splačuje, še polne vreče moke, nasoljene svinjine, podzemljic in koruze. Od teh reči' tudi meni nekaj dajo. Ker pa precej po splačilniui mescu sv. post našiga reda nastopi, zraven tega njili živež komaj za en mesec skeza, ker so že poprej močno izstradani, včasi, kakor pravijo, po cele dva dni nobene mcrvice v ustih nimajo: sc mora duhoven, ki ga očeta imenujejo, do njih očeta skazati, svoj predal odpreti, ter lačne nasitovati. Tako prihajajo marsikteri k meni, de naj jim v stiski pomagam. Ilatu jim moke, svinjine, indijan-skiga sladkorja i. d. Navadno pa tobaka Močno pogrešajo: napolnim jim tedaj z njim njih indijanske žepe, in |im dam še kak klinček k njemu. To jih bolj veseli, kakor de bi jim kruha dal. Tudi jim dajem tohakir iu nosljaka (tobaka za nosljati), kteriga večidel stare žene zavoljo vedne bolečine v glavi nosljajo. liolečine v glavi so jim včasi tako silne, de si z bucikami kožo ua obeh saneeli prehode jo ter pušajo. To je zares prederzuo iu nevarno, ali še bolj boleče se mi zdi, mesce med nosnicama prehadati, ter množico uhanov (to jc, nosanov) nanj obešati: ali pa meču obeli ušes tako prebosti in stergati, de se zamore konec persta vanj vtakniti, in de na vsako stran cel čop koravd z mnogoterimi šumečimi plehastimi uhani iu medaj-lami obešajo. To pa jc le samo lišp ajdov ( v Kv-ropi, to je pri nas, tudi kristjanov. Vred.), po sv. kerstu pa vse to jenja, vender se znani n ja tega poznajo vse življenje. Vaj starši škofija zcd.ajcnilt deržav je llaltiinore; bila je I. IT>»1I vstanovljeiia. Pervi škof jc bil Janez 4'aroll. Leta I TIM je imel pervi škofijski zlior, s svojimi 20 mašniki. 1 meri je I. ISI.V (Kako hitro iu častitljivo, de se sveia katoliška 1'erkev v Ameriki razširja, kaže pregled škofij iu duhovstva, ki ga ie gospod misijonar v pismu pristavil. Po le tem je bila I IMH v Ameriki I škofija, 2 škofa, (»s duhovnov, I kolegij; leta 1*55 pa je ze 41 škofij. 11 škofov, 17111 duhovni, 1821 cerkva, 21 kolegij. )
Of/ferf po Sloren.sk i m.
Iz Ljubljane. To <1 ni St* umerla v l.jubljan« dva moža, ki nta bila v mu »si zavezi z duhov-tvam in cerkvami pu Slovenskim, luiurcč slovesni malar s;osji. i.au-;mih, in pa nekdanji Šenklavški cerkvenik iu uuieini iz-delovavec cerkveno oprave, ff. Ki k. II»s jiuta povra-čuj obilno, kar sta storila dobrima /a Božjo ra*t!
Spet se po me-tu plazi neki spin, ki pod imenam nl'uterscheulttiiffslch>ciiN ue lo, de svoje lastne zmote v sladkih besedah nališpane razširja, temuč še celo tudi častitlj vi naši katoliški cerkvi lainjive re« i podtikuje iu njeno nauke kazi in pači. kaaor so naši uusprotuiki navajeni. Prejtleu bolj obširno od teli zupe-Ijivih bukvic spregovorimo. nas dolžnost veže, svoje ljubo katoliške brale opomniti, de uaj se varujejo verjeti, kar nasprotniki našo vero od nje pišejo, ampak de naj se i/, naših lastnih katekizmov učijo, kaj de naša sveta vera uči in je učila, iu pa kaj du ona od svojih otrok hoče. Kdor je dobro podučeii v keršanskim nauku . hitro spozna volka v ovčjim oblačilu; komur pa tega manjka uli ga ima kaka strast vklenjenima, mu je vsaka zmotnjava nevarna, še nar bolj pa, če je v lepo oblačilo uališpauu.
* Iz K r e m s ui ii u s t r a. Iz lista benediktinarakiga novinca od ondod poauamamo naslednje: Samostan ima druznikov, 7!l Avstrijanc.v. 3 1'aice, 1 Tirolea. ! Korošca, 1 Staj ar ca, 3 Moravče, 1 Čeha iu tt Kranj-
cov. Kranjci 00 ti le: Gosp. Maria n Kollor, Bistričan, doktor mcdroolovstva, c. k. ministerski svetovavec, kon-sistorijalrii svctovavec v Lincu in družnik cesarske učene akademije na Dunaji. Gosp. Oton Zima, Ljubljančan, prefekt v konviklu in učenik na c. k. kremsmttn-sterskim ginmazii. Gosp. Štefan Žima, Ljubljančan, uniga brat, duhovni pomočnik v Thalhamu. Gosp. Ildefons Šmid, Radečan, duhovni pomočnik v Ried-u. Gosp. Alojzi Keržišuik, duhovni pomočnik v Buch-kirchen-u. Gosp. Severin Fabiani, novinec. Benediktinski oudotni ustav ima 25 fara. Nekteri kapitulari so pošiljajo tudi za hišnike iu oskerbnike na ustavove graj-šine. kleriki se učijo bogoslovstva v domačim bogosloviši ua rcgul. korarskim ustavu pri sv. Florjauu pri Lincu.
Iz Loške doline H. kozop. I Ho 5. — Kakor je žc nedavno po „Xovicuhu naznanjeno bilo, je tudi pri nas bila huda kolera, ktera je iz začetka silno hudo razsajala, pozneje se pa po raztresenih vaseh Staro-terške fare razširila, in tu in tam po samim kakšniga pobrala. Upamo, de bo skorej popolnama potihnila. V spominu nam bo vedno ostala, do bi tudi tistih dobrih sklepov poboljšanja, ktere je gotovo vsak o tem žalost-nim času storil, nikdar ne pozabili, potem tudi upati smemo, de se ne bo več vernila. Bog daj!
Z veseljem je bilo vidili. de ljubczeu do bližnjiga ni še ugasnila med nami, ker pri nas ui bila taka, dc bi bili ljudje od bolniga bežali ali ga celo zapustili; temuč jc bila po toliko lepih zgledov djanske ljubezni naših farnih duhovnih gospodov vneta, ki so se uoč in dan trudili, de bi bolnike in umirajoče s sv. zakramenti previdili iu jim duhovno tolažbo v serce lili; pa tudi uboge so podperali z danli, de bi tako žalostni stan revniga bolnika zboljšali. Čuditi se jc, de sta dva gosp. kaplana zamogla skorej Ic sama po vsi fari bolnike previdili. Ali Bog ji je ohranil in prihranil, v blagor njii.i izročenih. — Velika ju bila tudi skerb gosp. zdravnika, ki je vedno le sam sc trudil po vsim Loškim kantonu, pa tudi preblagi gospod deželni poglavar iz Ljubljane so prišli obiska; naše bolnike in jim pomoč delit in jih tolažil; kakor so tudi naš kantonski predstojnik vedno skerbeli za bolnike, de jim potrebniga živeža v bolezni ni manjkalo. —
Bog nant ohrani take blagodušnc gospode v blagor podložnik o v. — Z Bogam!	D—n.
Iz Ipare. -J- Kolera nas je zapustila, hvala Bogu. Pričela se jc bila pri nas precej po kresu v Sturji, in se je potem po celi dolini plazila od v*si do vasi, de ga inende ni kotička, kteriga bi ne bila obiskala. Posebno hudo je divjala v Scnt - Vidskim vikariatu in v Budajnah, pa tudi v Nturji, na Ustji in na Slapu jih je veliko pornerio. \i zanašala ne cveteči mladosti, ne terdn: moški starosti in tudi sivi glavi prijenjala ni; veuder pa jc segala nar raji ondot, kjer je veči revšina bila ali zanikernost. V celim Ipavskim okrogu jih je inende pomerlo okoli 440, med temi trije duhovni.
V zahvalo, de nam je ljubi Bog odvzel to strašno šibo. ki nas je hudo zadevala cele tri mesce, so bili napravili gos;>. dekan na rnženkransko nedeljo zahvalno Božjo službo pri Devici Mariji v Logu. Ginljivo je bilo gledali, kako je pobožno ljudstvo skup vrelo od vsih strani, ne le našiga dekanata, po kterim je ta slovesnost oznanjena bila, ampak tudi iz bližnjih krajev Goriške nadškofije, tako de sc je prostorna cerkev premajhna zdela za obilno množico. Ni jih bilo tu viditi tistih zijalastih postopačev, ki se pri cerkvenih shodih semtertje nahajajo, ampak vsi so hiteli, od enakih misel iu želja gnani, v cerkev, v goreči molitvi razlit svojo sereno zahvalo pred milo podolo preblažene Po-
rodnice Božje za mogočno varstvo in materno pomoč Njeno. Svetičnost leto zvišati so so bili duhovni pastirji vsih bližnjih duhovnij v Logu sošli, in so g. dekanu pri sv. masi stregli, po kteri je bila aahvalna pesem zapeta. Med svetim opravilam je pridigoval Verh-poljski gonp. kurat okoljšinam prav primerno in a tako zgovorno besedo, de je bilo eleherniga serce zadeto, kakor so pričale obilne solze, ki so se vdirale po licah ginjenih poslušavcov. Pa tudi posvetni gospodi, gosp. okrajni poglavar z vsimi vradniki tukajšne okrajne gosposke, v svoji vradni opravi, gg. zdravniki, žaudarme-rija, cestninska straža in mnogo drugih veljakov, ki so se slovesnosti vdeležili, so s svojim spodbudnim zgledain k povzdigi občne pobožnosti dokaj pripomogli.
Jlasgied po keršanskim svetu.
Iz Zagreba piše „Kat. lisi": Te dni je prišla prednjica usmiljenih sester v tukajšni samostan iu je pripeljala seboj dve zatnurki. kteri je znani ljudoljub Olivieri z muozimi druzimi v Afriki iz sužnosti odkupil, in v Evropo pripeljal. Ti zamurki, ki bodo za eno prevzvišeni vikši škof, za drugo prečastiti kapitel plačevali, se bote redilo v samostanu usmiljenih sester, in ko bote prav pripravljene, jih bodo kerstili.
Ali so dolžni f a j m o h t r i ob odpravljenih praznikih za svoje farane m o š e v a t i ? — Eno leta »em so bogoslovski učeniki v Lovarii na Bclgijan-skim in duhovni Bernske škofije v Moravi pretresovali vprašanje, ali so fajmoštri dolžni ob odpravljenih praznikih za svoje farane maševati? Eni so terdili, de, eni pa, de ne. Bernski šk«f so torej v Rimu dali to vprašanje razsoditi. In apostoijski Sedež je to reč tako razsodil: „PerilluatriH ac Reverendissime Domine uti Krater, — Kelalis Sanctissimo Domino Nostro per infra-►eriptum Secretarium S. Congrcgationia Concilli adjunc-tis precibus datis nomine amplitudinis Tuae, Sanctissimus maiidavit praesentem ad Amplitudincin Tuam scribendain essc, eum in finem, ut Eideni notificetur, non teneri paroehos ad applicationcm Missae pro populo enunciatis diebus festis, tjuibus permissutn fuit eidein populo va-care operibus servilibu*. et sublata fuit obligatio Mis-sam audiendi, cum non comprehendantur in dtclaraiio-nibus factis a suminis Pontiticibij* Pio VI. et Pio VIL tjuoad festos dies ab iisdetn abrogatos. llacc Sanctita-tis Suae mandata dum per pruesentes exequimur, eidem Amplitudini Tuae fauota omnia prccamur a Domino. Amplitudinis Tuae — Roma 28. Septembri* 1858. Uti Krater C. Card. Patricius. — A. Ouaffli« Secretarius".
Jtili darovi.
Za katoliško rokodelsko družbo r Ljubljani.
I. L 3 gld. — Gosti, kaplan Štef. Prijatel 5 gld. — I. I. ti gld. — Ključarska denarnica 10 g!d.
M*remembe duhov sine.
V Ljubljanski škofii. Preniska fara je podeljena cosp. Matevžu Preželnu. Šenklavikimu kaplanu v Ljubljani : tstij-ska kaplanija cosp. Jan. Kderju. kaplanu v Ipavskim Šentvidu; Terbojska kaplanija gosp. Jnrju X a k r e x o v n i k u, kaplanu v Šmartnim pri Litii. — tiosp. Jožef T ur k. Terbojski duhov ui pastir , so v karmelitarski red sprejeti. — (Josp. Jož. ti radii je privoljeno za nekoliko easu v pokoj se podati. — Prestavljeni so kaplani: cosp. Jan. Skubie v Šmartno pri Litii, gosp. tud. Drobni č v Ljubljano k sv. Petru, gosp. Kar. Pro ha s k a na Trato , gosp. Kil. t'vek v Ipavski Šentvid, gosp. Matija k u I a-vic na \inieo, sosp, Jan. Fajdiga v Senožeče, gosp. Jan. Ln uter. namestnik v Pre mu. ostane tam za kaplana.