^c.Stnfna pleča na v gotovini.
LgtO IX«, Št« Si („JUTRO* it. 187a)
Ppravništvo: Ljubljana, Puccinijeva5 — Telefon St. 3122, 3123, 3124,
3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Pucci-nijeva ul. 5. — Telefon 31-25, 31-26
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Efoftljana, ponedeljek tL avgusta ftytl-XK
Cena 70 cent
ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima
rUnione Pubblicita Italiana S.A., Milano
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo: LJubljana, Puccini jeva td. 5. Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125 in 312« Ponedeljaka izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja mesečno L 2.50. — Za inozemstvo L 4.—.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.	_
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza
italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A* Milano
Zasedanje sosveta Ljubljanske pokrajine
Sožalje c Is smrti Bruna Mussolinija - Novi vicepreSekt - Organizacija preskrbe in pocenitve živil - Velika javna dela - Uvedba
korporacijskega sistema
Ljubljana, 10. avgusta
V soboto 9. t. m. je Visoki Komisar sklical v vladno palačo Pokrajinski sosvet. Preden je otvoril dnevni red, se je Visoki Komisar, med tem ko je Sosvet stal, spomnil z občutno mislijo plemenitega lika Bruna Mussolinija, ki je padel, ko je izvrševal svojo vojaško dolžnost na nebu Pise. Ekseelenea Grazioli je dejal, da je v tej veliki uri ponosne bolečine tudi ljudstvo v Ljubljanski pokrajini, kakor vse italijansko ljudstvo, blizu Ducejevemu srcu. Sporočil je, da je Duceja prosil, naj sprejme izraz sočustvovanja Ljubljanske pokrajine- Po besedah Visokega Komisarja, je Sosvet vztrajal v minuti zbrane tišine.
Ko je prebral zapisnik prejšnje seje, je Visoki Komisar obrazložil nekatere ukrepe, ki jih je izdal v zvezi s snovjo, ki jo je obravnavala zadnja seja. zlasti v zvezi z vprašanjem družinskih doklad, ki se proučujejo, glede pokojnin, Rdečega križa, prometnih zvez in velesejma, ki se naglo pripravlja po zaslugi radovoljnega sodelovanja najvažnejših italijanskih industrij in trgovskih tvrdk.
Visoki Komisar je nato naslovil tudi v imenu Sosveta prisrčen pozdrav vicepre-fektn dr. kom. Davidu, ki je prispel te dni iz Trevisa v Ljubljano, da prevzame posle viceprefekta Visokega Komisariata, ker je viceprefekt dr. kom. Bisia sprejel posle šefa kabineta.
Visoki Komisar je nato otvoril razpravo o vprašanjih na dnevnem redu, ki je kot prvo točko obsegal razpravo o zalaganju z živili. V svojem pregledu je seznanil Sosvet z visokimi prispevki, ki sta jih določila Fašistična vlada in proračun Visokega Komisarijata, da bi se izenačile cene in bi se ljudstvu prihranile nadaljnje težave. Pretehtajoč poedine vrste živil, je Visoki Komisar poudaril potrebo, da bi se ti prispevki omejili in da bi se proučevala revizija nekaterih postavk. Posebno pozornost je posvetil Visoki Komisar vprašanju dobave maščob, ki jih proizvaja pokrajina v omejenem obsegu. Glede dela, ki so ga v tem pogledu izvršili kompetent-ni uradi, je poučil Sosvet dr. Moseri, ki je po proučitvi tega poglavja poročal o popisu in dogonu živine, kar se je začelo z zelo zadovoljivim uspehom. Tudi v tem področju je prispevek države v "korist potrošnika zelo znaten.
Visoki Komisar je nato seznanil Sosvet z delom, ki je bilo izvršeno, da bi se mesto Ljubljana založilo z mlekom, ter s finančnimi žrtvami, ki so v teku, da bi se preprečil nadaljnji porast cen. O teh predmetih je sosvetnik dr. Natlačen postavil nekatere predloge, ki gredo za tem. da bi se uredile potrošnje, zlasti na deželi. Sosvetnik Pucelj je izrazil svoje mnenje o potrebi, da bi se povečala reja prašičev, nadalje o gospodarstvu z maščobami v Ljub-
ljani in na deželi. Kar se tiče dogonov živine, ugotavlja sosvetnik Pucelj, da je bil ta ukrep izvršen z velikim redom in pravičnostjo. Glede dobav živil so se oglasili tudi sosvetniki Slokar, Kavka, Krušec.
Ko so izčrpali prvo točko dnevnega reda, je Visoki Komisar na kratko poročal o prvi skupini javnih del, ki so se že začela, ali pa se še bodo. Ta prva skupina obsega nad 81 milijonov lir — in to dejstvo pač ne potrebuje komentarja, številke govore same in izražajo trud, ki si ga nalaga režim v korist te pokrajine. Prvi skupini bo sledila v kratkem druga skupina del, ki bo zanimala zlasti poljedelska središča pokrajine. Sosvetnik Pirkmajer se je zahvalil Visokemu Komisarju za veliki prispevek, ki ga je določila vlada za javna dela v novi pokrajini in je nato razložil nekatere poglede glede izvršitve teh del. O stvari so spregovorili tudi sosvetniki Slokar, Kavka in Pupelj.
Prehajajoč na nove točko dnevnega reda je Visoki Komisar opozoril na skupino
vprašanj, ki zadevajo krajevno gospodarstvo in je spregovoril o zavarovalnih družbah, pretehtavajoč razne poglede na to vprašanje s posebnim ozirom na korist pokrajine. Ko je potem prešel na sindikalno organizacijo, je Visoki Komisar sporočil, da se bo, naravno, tudi na novo pokrajino razširil fašistični korporacijski sistem. Prehod, ki se bo izvršil stopnjema in s so-• delovanjem lokalnih činiteijev, se je začel z ustanovitvijo Pokrajinske delavske zveze. To je jedro, okrog katerega se bodo počasi razvrstile proizvajalne sile pokrajine. Sindikalna vprašanja, zlasti glede urada za zaposlitve, je obrazložil nar. svetnik Vagliano, ki je poudaril potrebo, da se vsi brezposelni delavci prijavijo za vpis v imenovani urad.
Na koncu je Visoki Komisar na kratko podal pregled o položaju pokrajine in je sosvetnikom sporočil svoje točne smernice, da bi nič ne motilo delovni ritem, ki gre za tem, da bi se pokrajinski organizem okrepil in normaliziral.
Duce za naše gledališče
Eksc. visoki Komisar je izročil za povišanje plač igralcem
in uslužbencem 300.000 lir
Ljubljana, 10. avg.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je sporočil višjemu upravniku ljubljanskih gledališč Otonu Župančiču, ki sta ga spremljala ravnatelja opernega in dramskega gledališča, in zastopnikom igralcev, da je Duce blagovolil nakloniti prispevek 300.000 lir, «la bi se revidirale plače usluž-benstva ljubljanskih gledališč in izboljšal položaj uslužbencev. Eksc. Grazioli je nato sporočil, da je odredil naslednje po viške plač: za plače do 600 lir mesečno 15 odstotkov, za plače do 900 lir mesečno 12 odstotkov poviška in za plače nad 900 lir 10 odstotkov z najvišjim po viškom 250 lir. Višji intendant je tudi v imenu umetnikov in uslužbencev izrazil Visokemu Komisarju svojo iskreno zahvalo za dobrotljivi in velikodušni Ducejev ukrep in je prosil Eksc. Graziolija, naj Duceju sporoči izraze globoke hvaležnosti vseh, ki posvečajo svoj trud umetnosti ljubljanskih gledališč.
Po zastopnikih gledališč je Visoki Komisar sprejel zastopnike družbe Glasbene Matice in jim je sporočil, da je Duce osebno blagovolil priznati tej in drugim glasbenim družbam letno podporo 200.000 lir, ki bi se naj uporabile za pripravo glasbenih nastopov v dobi od oktobra tega leta do oktobra 1. 1942. ter za okrepitev društev za glasbeno kulturo v Ljubljani. Dr.
Vladimir Ravnili ar, predsednik Glasbene Matice, je izrazil Visokemu Komisarju naj-živahnejšo zahvalo za plemeniti prispevek Duceja v korist slovenske kulture in je prosil Eksc. Graziolija, naj Vladnemu poglavarju sporoči izraze najtoplejše, iskrene hvaležnosti stare glasbene družbe ter vseh drugih družb, ki izvršujejo svoj« plodno delo na glasbenem področju.
Pokrajinski odbor urada za namestitve sprejet pri Eksc. Visokem Komisarju
Ljubljana, 9. avg.
Danes ob 15. se je pod predsedstvom ca v. uff. Gattija, delegata Visokega Komisarja, sestal Pokrajinski odbor urada za namestitve. Na tem sestanku so obravnavali ukrepe za naglo in popolno izvršitev odredbe Visokega Komisarja za ureditev in zaščito brezposelnega in naposlenega delavstva. Sklenila se je zlasti razdelitev proglasa vsem podjetjem v mestu in pokrajini, ki bo obsegal vsebino točk v omenjeni odredbi, ustanovitev ustrezajočega urada v vsakem glavnem okrajnem mestu in zastopstev z namestitvenimi funkcijami v vseh občinah pokrajine. Po sestanku je odbor sprejel Visoki Komisar in izrekel smernice za delo, ki naj se izvede za najboljše delovanje ustanove.
Z vzhodne fronte
Na vseh odsekih se nadaljujejo operacije po načrtu
Nemško vojno poročilo
Iz Hitlerjevega glavnega stana objavlja nemško vrhovno poveljstvo naslednje poročilo:
Operacije na vzhodu potekajo tudi nadalje po načrtu. Nemška letala so tudi v pretekli noči s posebnim uspehom bombardirala oboroževalna središča, prometne naprave in preskrbovališča v Moskvi. V središču mesta in v severnem loku Moskve so nastali številni veliki požari.
V	borbi nemškega letalstva proti sovjetskemu letalstvu, ki je bila posebno uspešna zadnje dni, je sovjetsko letalstvo na vsej fronti vključno finsko fronto izgubilo od 22. junija dalje nad 10.000 letal.
Borba nemškega letalstva proti angleški oskrbovalni plovbi je rodila nove velike nspehe. Bojna letala so potopila podnevi vzho<lno od Farorskih otokov 6.000-tonski parnik, v zadnji noči pa iz večjega konvoja štiri tovorne parnike s skupno 23.000 tonami. Vzhodno od Greatjamesa je bil zažgan velik tovorni parnik.
Pri napadih na ladjedelnice v Susexu je bila potopljena sovražna trgovska ladja z i 8000 tonami in poškodovana lažja angleška križarka.
V	pretekB noči so bili nadaljnji letalski napadi usmerjeni na luke ob vzhodni škotski obali in proti vojaškim napravam v grofiji Leicester.
Na kanalski obali je izgubilo angleško letalstvo v zračnih bitkah 16 letal, 3 letala pa je sestrelilo protiletalsko topništvo. Eno lastno letalo se ni vrnilo.
Sovražna letala niso niti podnevi, niti ponoči priletela nad nemško ozemlje.
Finska ofenziva
Helsinki, 10. avg. s. Glavni stan finske vojske je objavil prvo veliko poročilo:
Druga velika ofenziva naše vojske, ki se je pričela ob koncu julija in ob prvih dneh avgusta v severnozapadnem sektorju Ladoškega jezera, se je srečno razvila po načrtih in so sovražne utrdbe, ki so obstojale v tem pasu, zdaj porušene.
V	sektorjih z največjim pritiskom naših tet so se naše čete zaklinUe globoko na
več krajih ter dosegle obalo Ladoškega jezera in so tako preprečile številnim sovražnim divizijam umik proti jugu.
Izgube sovražnika, ki se trdovratno in srdito brani tudi v najbolj obupnih položajih, so velike tako glede moštva, kakor glede materijala.
Naše čete nadaljujejo s postopnim ob-koljevanjem in uničevanjem številnih žepov in vedno odločno izkoriščajo vse dosežene uspehe.
Našo ofenzivo sta vedno podpirali močno delovanje topništva in naše letalstvo.
Baltska frenta
Helsinki. 10. avg. s. Z baltske fronte se doznava, da so prve hitre nemške edinice, ki so zasedle zelo važno železniško križišče Turi, preko katerega gredo vsi transporti iz Estonije, ujele več tisoč sovjetskih vojakov, katere je popolnoma zbegal neprestani peklenski ogenj nemškega topništva, ki je divjal štiri dni v tem kraju. Med zelo bogatim in zanimivim plenom v Turiu je razen majhnega odličnega letališča, na katerem je bilo več nepoškodovanih letal, tudi famozna estonska radijska postaja, katere izredno moč so boljševiki nad leto dni Izrabljali za protifinsko propagando. Med tem se tudi žep okoli Narve zožu;'e hitro, ker nemške čete napredujejo od se-vernovzhodne obale Estonske.
Zavzetje Korostena
Berlin, 10. avg. s. Ko so zavzele po izredno hudih borbah mučno utrdbo rdečih na neprehodnem gozdnatem in močvirnatem terenu, so edinice nemške pehote zasedle, kakor je bilo že objavljeno, važno železniško križišče Korosten. Ob tej priliki so bile zadane sovražniku izredno krvave izgube in sicer peti boljševiški armadi in drugim edinicam, ki so nedavno dospele v ta sektor Z zasedbo Korostena so boljševiki izgubili najvažnejše oskrbovalno središče, katerega so pripravili pred pričet-kom vojne.
Požigalsko hujskanje
Rim, 10. avg. s. Uradno glasilo sovjetske vlade »Pravda« objavlja v včerajšnjem uvodniku z največjimi črkami:
Vse je treba uničiti. Naši kmetje morajo požgati žito, seno, sadonosnike in vrtove. Vse mora biti uničeno, železnice, hiše, ceste, to so naše metode. Sovražnik ne sme dobiti niti ene strehe. Zažgite svoje hiše, nobena žrtev ni prevelika za pobijanje fašizma. Vse, kar boste uničili danas, vam bo jutri dvojno povrnjeno.
Požigalsko pisanje boljševiškega glasila je razumljivo. Edina preostala nejasna trditev je obljuba dvojne povrnitve tega, kar se bo uničilo. Ruski narod, ki ima že čudovite nad 20-letne izkušnje s sovjetskim režimom, ve. da je boljševiška vlada moj-lster v uničevanju. Gled obnove in povrača-nja pa zadostujejo teoretične obljube.
Berlin, 10. avg. s. V komentarju vesti, da je maršal Timošenko objavil razglas, v katerem ukazuje požiganje žetve in izvrševanje sabotažnih dejanj, piše »Deutsche Allgemeine Zeitung« med drugim: Posledice tega ukaza bo občutilo samo civilno prebivalstvo v prizadetih ozemljih
Borbe na južnem odseku
Berlin, 10. avg. s. Nemško-rumunske edinice, ki operirajo v južnem sektorju vzhodne fronte, so dosegle velike uspehe. Kljub neugodnim vremenskim prilikam in terenskim težkočam napredujejo in se bore brez prestanka. Neki nemški polk, ki pripada tem edinicam, je prehodil 260 km ob kratkih odmorih. V teku borb, ki so se razvile na pohodu, s katerim se je obkolila sovjetska divizija, je polk zajel 1200 ujetnikov in uničil 34 sovjetskih tankov. Z nadaljnjim pospešenim maršom v dolžini 70 km je polk popolnoma obkolil sovjetsko divizijo, ki je bila v nadaljnih borbah popolnoma uničena.
Letalske akcije
Helsinki, 10. avg. s. Uradno poročajo, da se je sovjetski letalski napad na Raumo popolnoma izjalovil. Eno letalo je obstreljevalo s strojnico neki finski parnik pri Stromforsu. a ga ni zadelo. Finske protiletalske baterije so zbile dve sovjetski lovski letali najnovejšega modela v pasu sev.-zapadno od Ladoškega jezera.
Berlin, 10. avg. s. V noči na 9. avgust so posamezna sovjetska letala preletela ozemlje Nemčije. V teku poskusa, da bi dosegla Berlin, so bila prisiljena k umiku od protiletalske obrambe, preden so mogla doseči objekt.
Na grobu Bruna Mussolinija
Forli, 10. avg. s. V teku vsega dneva je ljudstvo Predappia in vseh krajev pokrajine neprestano prihajalo, da zadnjikrat pozdravi Bruna Mussolinija. Domačini vseh slojev so hoteli počastiti spomin hrabrega pilota, saj so ga poznali kot otroka in mladeniča in so se ga spominjali in ljubili tudi potem, ko ga je življenje odneslo daleč od domače zemlje, katero je Bruno Mussolini kljub temu ljubil. Velikodušno ljudstvo Romagne je čutilo potrebo, da se pridruži svojemu velikemu Vodji ob težki preizkušnji. Občutljivo glede spominov in navezanosti se je ljudstvo odpravilo, da pozdravi mladega letalca, do katerega je negovalo naravno in veliko čustvo in katerega ni nikoli pozabilo ob vsakem njegovem povratku v Romagno ter se mu je približalo vedno z nekdanjim odkritim srcem. To ljudstvo je včeraj prekinilo svoje delo, svoje navade in svoje opravke, da se je moglo poslednjič posloviti od Bruna in mu povedati, da se ga bo v svojem srcu večno spominjalo.
Izrazi sožalja Duceju
Rim, 10. avg. s, Duce je sprejel ob smrti Bruna Mussolinija med drugimi sledeče brzojavke:
Sprejmite odkritosrčne izraze mojega globokega sožalja ob vesti izgube vašega sina Bruna, ki je padel izpolnjujoč svojo patriotsko dolžnost. — Franco, šef španske države.
Sprejel sem vest o junaški smrti vašega ljubljenega sina kapitana Bruna
Mussolinija in vas prosim, da sprejmete najgloblji izraz mojega sožalja. — Horthy.
Prosim sprejmite izraze mojega globokega sožalja ob izgubi vašega sina Bruna.
—	Vargas.
V dnevu, ko vam previdnost zagotavlja zmago za ceno preizkušenj in ko žrtvovanje sina vaše Ekscelence kot najvišji simbol žalosti vaše srce, vas prosim, da občutite moje zvesto sočustvovanje in sprejmete moje naj odkritosrčne j še sožalje.
—	General Antonescu.
Vest o težki izgubi, ki je zadela vašo Ekscelenco, je tudi mene globoko zadela. Ganjen vam sporočam, Ekseelenea, svoje odkritosrčno sožalje ob tem hudem udarcu usode. Z menoj žaluje vse nemško letalstvo, ki objokuje hrabrega letalskega tovariša, ki je dal svoje življenje v skupni borbi obeh naših narodov. Globoko sožalje vaš — Goring, državni maršal velike Nemčije.
Ob veliki žalosti zaradi smrti letalca vašega sina Bruna vam izražam svoje odkrito in toplo sožalje. — Dr. Gobbels.
Hočem vam izraziti, Ekseelenea, svoja najglobja čustva sožalja ob junaški smrti ob j okovanega Bruna Mussolinija, vašega ljubljenega sina, čigar ime bo vedno nesmrtno. — Knez Konoye.
Zastave Milice se dvigajo proti neba junakov in pozdravljajo Bruna Mussolinija, nesmrtnega fašističnega letalca, čigar žrtev je jamstvo za zmago. Prisluhnite i Duce v najponosnejši bolesti bitju src va-! ših legijonarjev, ki bijejo z vašim srcem.
—	Galbiati.
Topniško delovanje pri Tobruku
Bombe na sovražne luke in ladje — V Sredozemskem morju
potopljena podmornica
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil danes naslednje 432. vojno poročilo:
Delovanje topništva na fronti Tobruka in Soluma v severni Afriki.
Naše letalske edinice so bombardirale v Marsa Matruchu pristaniške naprave in vsidrane parnike ter so povzročile požare. Druge edinice so napadle sovražno brodovje vzhodno od Sidi el Barranija.
Sovražnik je izvedel letalske napade na Bengazi, Derno in Bardijo.
V	vzhodni Afriki je angleško letalstvo ponovno napadlo posadko v trdnjavi Gondar.
V	Grčiji je nekaj angleških letal bombardiralo Korint.
V	osrednjem Sredozemlju je neka naša torpedovka pod poveljstvom kapitana fregate Karla dl Lewenberga s sodelovanjem izvidniškega pomorskega letala potopila eno sovražno podmornico.
Berlin, 10. avg. s. V noči na 9. avgust so nemška bojna letala zadela s tremi bombami in potopila parnik z 8000 tonami v spodnjem izhodu Sueškega prekopa. Zadeta in poškodovana je bila tudi, lahka
križarka. Letala so potem izvedla napade na skladišča pogonskih snovi in na položaje protiletalskega topništva in reflektorjev. Tudi zaklonišča nekega letališča pri Ismaili so bila bombardirana in hudo poškodovana. Posamezna letala so napadla Aleksandrijo, Port Said in Jafo.
Izgube v juliju
Rim, 10. avgusta, s. Vrhovno poveljstvo Oboroženih sil objavlja seznam izgub v juliju in izgube, ki niso upoštevane v prejšnjih seznamih.
V Severni Afriki: padlih 154, ranjenih 220, pogrešanih 580.
Na grško-albanski in albansko-jugoste* vansk fronti: padlih 381, ranjenih 391.
Mornarica: padlih 136, ranjenih 100, pogrešanih 202.
Letalstvo: padlih 33, ranjenih 63, pogrešanih 78.
Seznam padlih je objavljen v posebnem seznamu lista »Le Forze Armate«. Domovina bo večno hvaležna slavnim padlim borcem in njihovim družinam.
Zavezništvo Amerike z boljševiki
Berlin, 10. avg. s. Izmenjava not med Sumner Wellesom in sovjetskim poslanikom v Washingtonu Umanskim glede pomoči Zedinjenih držav boljševiški Rusiji je bila navdušeno pozdravljena pri sedanjih oblastnikih v Kremlju. To je popolnoma razumljivo, piše »Politično-diplo-matska korespondenca«, kajti v časih, ko Roosevelt ni kraljeval v Beli hiši, so imeli v Zedinjenih državah drugačno mnenje o Sovjetski zvezi. V teh nedavnih časih so n. pr. Zedinjene države izjavile, da so sovjetski ceneni proizvodi sad suženjstva delavcev in so odklanjale vzdrževanje rednih trgovskih zvez s Sovjetsko zvezo. Danes se je ameriško mnenje zlasti v krogih voditeljev v Washingtonu v mnogem spremenilo, čeprav se v Moskvi ni nič spremenilo. Sumner Welles je pismeno izjavil zastopniku boljševikov, da je Sovjetska zveza v očeh Zedinjenih držav žrtev oboroženega napada in da se obramba varnosti in neodvisnosti Sovjetske zveze sklada z interesi narodne obrambe Zedinjenih držav. Zaradi tega sprejema vlada Zedinjenih držav prisrčno poziv za pomoč napadeni Sovjetski zvezi, kateri bo
v mejah možnosti nudila vso materialno pomoč. Da so ljudje iz Kremlja vre prej kot nedolžna jagnjeta, je dobro znano politikom v Washingtonu, kakor je to znano vsemu svetu, pripominja Korespondenca. Dobro vedo, da se čutijo s tem boljševiki pooblaščeni, da se pridružijo kot enakovredni branilcem neodvisnosti in svobode demokratskih narodov. V resnici pa nočejo prenehati rovarjenja s terorizmom proti vsemu, kar smatra svet za svobodo in civilizacijo. Dobro vedo tako Zedinjene države kakor ves svet, kako se je Sovjetska zveza materialno in vojaško pripravljala za napad na Evropo.
Ameriška pomoč v praksi
Berlin, 10. avg. s. »New York Journal American« piše, da je obžalovati, ker od 200 tankov, ki so jih Zedinjene države poslale v Egipt, niti eden ni več nepoSko-dovan. Samo 50 tankov je baje dospelo na cilj, del pošiljatve je bil potopljen, ostanek pa je bil prepeljan v Anglija Ker Zedinjene države niso poslale tudi rezervnih delov, so vsi preostali tanki ne-: sposobni za borbo.
Preureditev ustaške organizacije
Zagreb, 10. avg. s. Generalni štab usta-šev objavlja odredbo s podpisom poglavnika, s katero se ukinjajo funkcije usta-ških pokrajinskih, okrožnih in občinskih hierarhov in njih pomočnikov. Ustaške organizacije ostanejo kakršne so, toda ne bodo delovale do skorajšnjega imenovanja novih hierarhov. Pomožne organizacije in napadalni oddelki morajo takoj prenehati z delovanjem. Odredba se ne nanaša na redno ustaško milico in na ostale redne organizacije gibanja.
Rumunsko notranje posojilo za obnovo Besarabije
Bukarešta, 10. avg. s. Rumunska država bo v kratkem razpisala posojilo za delno kritje izdatkov, ki so bili potrebni za gospodarsko obnovitev države po osvoboditvi Besarabije in Bukovine. Podpisovanje za novo posojile se bo pričelo 15. avgusta letos.
Internacija generala Dentza
kršitev določb premirja
Berlin, 10. avg. s. Nemški tisk objavljal na »ajvidnejšem mestu vest, da je vlada v Vichyu energično reagirala na odločitev Anglije o internaciji generala Dentza skupno s 35 oficirji francoske armade v Levan-tu. Nemški tisk žigosa očitno kršenje klavzul premirja s strani Angležev in opozarja na otroško motivacijo, s katero so Angleži skušali opravičiti nekvalificirane ukrepe. Resnica je, piše »Deutsche Allgemeine Zeitung«, da gre za veliko krater svečane podpisanih obvez in da se je angleška surovost znova sprostila nad Francoze, bivše prijatelje in zaveznike.
Potopljen grški parnik
New York, avg. d. Po mfanmscijdt newyorških mornariških krogov je 200 mitf zapadno od irske obale bombardirate ia potopilo nemico letata! vu grški pernafc »Kapetan Straitts« (3574 tem), ki je pkd « angte&i shcSbi.
> JUTROc ponežteTJska tedaj*
2
Ponedeljek, 11. VHI. 19fl-XIX
Italijanski film
Odločna ln uspešna pot k osamosvojitvi
Tudi v LJubljani so se močno priljubili italijanski filmL Vsi so priča vztrajnega prizadevanja v velikih rimskih ateljejih, kjer tele, da se italijanski film docela postavi ob stran velikim trakom ostale svetovne proizvodnje. V »Frankfurter Zei-tung« je objavil Martin Wiebel obširno razpravo o italijanskem filmu, ki mu je zanimiva igra med umetnostjo in gospodarskim stanjem. Vz njegovih izvajanj povzamemo: Nedavno pridem v nekem umbrijskem mestu v kino. Skromna dvorana v srednjeveški hiši. V neposredni soseščini romanska cerkev. Polna luna obseva zlati temelj mozaika na pročelju, kakor tudi filmsko lepo glavo Julijana Medicejca, naslikanega na plakatu za istoimeni film. Vsebina je bila zadovoljiva. Kajti četudi tujec zaman pričakuje, da bi videl celo vrsto posnetkov medicejskega mesta (Firence), pač razume, da so domačinu domovina in po-
poslužujejo te moderne organizacije. Oe bi Slo zgolj za tehnično plat industrijske pripravljenosti, bi bila Italija v stanju, kriti polovico svojih filmskih potreb.
Tuja proizvodnja daje zmerom pobudo k novim italijanskim stvaritvam. V preteklem letu so nastali filmi, ki kažejo skrbno pripravljeno režijo in spretno izbiro igralcev. Tudi vsebina se je obogatila. Z njo pravkar doživlja Italija raze vit filmov >18. stoletja«, pač tudi zato, ker je občinstvo po početnem obotavljanju priznalo nemške in francoske filme te vrste.
Denarni stroški za italijanski film znašajo povprečno do poldrugega milijona lir. Marsikateri film z uprizoritvami ne krije tega zneska ali pa ga ravno doseže. Presenečenja zatorej zadnja leta niso bila redka. Tembolj, ker ni kazalo s povišanimi vstopninami zavirati naraščajoče zanimanje zu kino, še prav posebno na deželi, v okrajih, ki ne morejo plačevati visokih vsot. In tako znaša povprečna vstopnina
Cinecitta (filmsko mesto) središče italijanske filmske Indnstrije pri Rimu: Spredaj poslopje ravnateljstva
sebno še njena velika mesta tako znana, da j«- lahko krajevni kolorit omejen na najnujnejše. Film »Zarota Pazzijev«, katerih žrtev je postal mladi Medicejec v katedrali v Firenci, ima prav obilno vsebino Zgodovinska vsebina in glasba, zlasti tudi petje, obvladata že dolgo področje prizadevnega italijanskega filmskega ustvarjanja. Obojnega premore Italija mnogo. Pogosti glasbeni filmi ne utrudijo glasbo ljubečega občinstva. Zgodovinski film pa še ni tako krepko zasidran. Italija si prizadeva ustvarjati iz sebe. še preden so se one štiri velike ameriške družbe — Gold-\vyn Mayer. Fox, VVarner Brothers m Pa-ramount — umaknile iz Italije, da bi tako pokazale svoje nezadovoljstvo nad uvedbo italijanskega monopola v filmski vnanji trgovini (konec 1938), so v Italiji smatra* za zadevo narodne časti, da tako važen instrument množestvenega vpliva vzamejo uspešno v svoje roke. Pred svetovno vojno je Italija z naglim naskokom pred Američani zavzemala volilno mesto v filmu. Gospodarska kriza in negotovost glede razvoja zvočnega filma sta dolgo tlačila italijansko proizvodnjo. Početki po svetovni vojni so zs torej bili skromni. Brez državne pomoči ne bi bilo šlo, kakor ni šlo v drugih državah. Za rojstni dan italijanskega nacionalnega filmskega ustvarjanja moramo torej smatrati dogodek, ko je bilo 1934 pri takratnem državnem tajništvu za tisk in propagando — pri današnjem ministrstvu za ljudsko prosveto — ustvarjeno posebno generalno ravnateljstvo za filin. Njegova polnomočja so se v teku let stalno večala in ono je danes organizatorično središče. ki odloča o umetniških in tehniških vprašanjih.
l"rve težave so bile kmalu premagane. Pustolovstvo, ki se rado razvija v mladi filmski industriji, je bilo tu kmalu lztreb-Ijeno. Vrsta velikih in sposobnih proizvajalcev je hrbtenica italijanskega filmskega ustvarjanja. Cinecittn pri Rimu se je raz vila v pravcato filmsko mesto z ateljeji, kopirnimi zavodi in vsemi tehničnimi pripravami. že dolgo se tudi inozemci rali
že leta sem 1.70 L. Državna podpora je zatorej nujno potrebna. In ta izvira iz obveznosti, da je treba tuje filme sinhronizi-rati, s čimer dobi italijanski proizvodnik 150.000 lir podpore za vsak izvirni film. Nadalje dotekajo premije, ki se priraču-navajo pri blagajnah kinematografov. Za večino filmov iznaša tak obvezni prispevek k proizvodnji 12 odstotkov. Samo filmi, ki prinesč več kakor 2 in pol milijona lir, vržejo proizvodniku višje procente, da ss s tem podpre boljša proizvodnja. Toda preko 7 milijonov ni v Italiji prinesel skoraj noben film. Absolutni rekord je ostal filmu »Dama s kamelijami« (Greta Garbo), ki je prinesel 11 milijonov lir.
čitatelja bo de zanimalo, kako so Italijanski kinematografi obiskani. Statistika navaja, da gre Italijan povprečno 7 ali 8-krat na leto v kino. V državi z velikimi gospodarskimi in socialnimi razlikami pa nam taka statistična navedba povš Se manj kakor drugod, kjer je film v še večjem razvoju. Zanesljivejše je tole: desetino dohodkov od vstopnine ima italijanska filmska industrija samo v Rimu in Milanu. če prištejemo še Turin in Genovo, Že dosežemo tretjino vseh vstopnin. Se pre-pričevalnejša je slika, če spoznamo, da vplača 7 italijanskih velemest z več kakor 200.000 prebivalci — polovico kinematografskih vstopnin. Na deželi je film težje plasirati. Uvedeni so bili posebni potujoči kinematografi, ki gredo po deželi in prirejajo predstave z najboljšimi aparaturami. Poleg gledališča, opere, koncertov in varijeteja, skratka, poleg vsega, kar zabava človeka, je seveda italijanski film na odličnem mestu. Njegov delež iznaša v zadnjih letih kar dve tretjini, če motrimo obisk kinov v širokem okviru narodnih dohodkov, potem pa stoji filmska postavka s 600 milijoni lir prav skromno poleg treh milijari lir, ki jih Italijani izdajo vsako leto za tobak. Umetniki in poslovni ljudje, predvsem pa država sama, se trudijo, da se ta delež čimbolj zviša. Država se že dolgo prizadeva vzgajati občinstvo s pomočjo filma. »
© H TT
Italijani na pol poti do zmage
Na mitingu v Budimpešti vodijo s 4&:37 točkam
V soboto se je v Budimpešti začel z zanimanjem pričakovani mednarodni atletski dvoboj med Madžarsko in Italijo. Ob velikem zanimanju občinstva in navzočnosti številnih oficielnih predstavnikov je tekmovanje poteklo v znamenju ogorčene borbe za vsako točko in je prvi dan prineslo Italijanom 9 točk naskoka, pri čemer jih je najbolj razveselila zmaga v skoku v višino in v metu kladiva, medtem ko so se morali na drugi strani odreči prvemu mestu v skoku v daljino z Maffei-jem in pa zmagi na 100 m prosto, ker je bil Monti, ki je prestopil progo, diskvalificiran.
Podrobni rezultati prvega dneva so bili
naslednji:
Tek na 400 m z zaprekami: Missoni (I) 55. 2. Fontana (I) 571, 3. Kiss (M) 57.4, 4. Polgar (M) 63.5.
Skok v višino: Campagner (I) 1.85, 2. Tanghetti (I) 180, 3. Torday (M) 1.75. 4. Cserna (M) 1.70.
Tek na 100 m: Mariani (I) 10.6, 2. Csa-ny (M) 10.7, 3. Korompay (M) 10.8.
Met krogle: 1. Profetti (I) 15.13, 2. Ne-meth (M) 14.93. 3. Darany (M) 14.55, 4. Bertocchi (I) 14.24.
Tek 800 m: Lanzi (I) 1:47.8. 2. Donnini (I) 1:53.4, 3. Harsani (M) 1:54, 4. Hires (M) 1:56.
Skok v daljino: Csany (M) 7.19, 2. Maffei (I) 6.95, 3. Guriosa (M) 6.94, 4. Pederzoni (I) 6.87.
Tek na 5000 m: 1. Szilagy (M) 14.47.6, 2. Nemeth (M) 14:51.6, 3. Mastroienni (I) 15:20, 4. Vitale (I) 15:33.4.
Met kladiva: Taddia (I) 51.98, 2. Biro (M) 48.14, 3. Superina (I) 47.53, 4. Nemeth (M) 46.32.
Štafeta 4X100 m: 1. Italija 41.6, 2. Madžarska 42.1.
Stanje točk po prvem dnevu: Italija 46, Madžarska 37.
Topničarji boljši od bolničarjev
Tako fe pokazala druga finalna nogometna tekma za pokal divizije „Isonzo", v kateri so zmagali z 1:0 (0:9)
Novo mesto, 9. avgusta.
Pretekli četrtek je bila na stadionu v Kandiji druga finalna tekma za pokal divizije »Isonzo« med enajstoricama topničarjev 6. polka in bolničarjev. Kljub delavniku se je zbrala na kandijskem stadionu ogromna množica gledalcev, na krasno okrašeni tribuni pa je bil navzočen ves tukajšnji častniški zbor s poveljnikom divizije »Ison-zo« generalom Eksc. Federicom Romerom na čelu.
Početni udarec imajo bolničarji, ki takoj preidejo v nevaren napad, vendar ostro streljan r. 'togo brani vratar. Bolničarji
stalno oblegajo vrata topničarjev in šele v 6. minuti izvedejo topničarji prvi napad, vendar gre lepo streljana žoga tik nad prečko v aut. Ponovno se vrstijo zaporedni napadi bolničarjev, vendar vratar in branilca čistita vse. V 18. minuti nevaren prodor levega krila topničarjev, ki krasno centrira, vendar je vratar na mestu. V naslednji minuti nevaren napad topničarjev, ki ga ustavi sodnik zaradi offsidea. V 20. minuti sledi nova lepa kombinacija bolničarjev, ki pa tudi ne prinese uspeha. Sledijo kar naprej napadi bolničarjev, toda desno krilo centrira slabo in vse žoge pobira vra-
tar. V SI. minuti lep napad topničarjev; lepo predloženo žogo pošlje srednji napadalec z glavo v desni zgornji kot, vendar jo vratar obdrži. V 33. minuti kot proti bolničarjem — neizrabljen. Do odmora ostane neizrabljenih še nekaj ugodnih pozicij, tako se nasprotnika razideta brez gola.
V	začetku drugega polčasa sami izmenični napadi, dokler spet ne' prevzame jo pobude bolničarji, ki pa spet zastreljajo krasno priložnost. V 7. minuti kot proti topničar-jem — brez uspeha. Bolničarji stalno napadajo, toda v napadu nimajo pravega strelca. V 12. minuti zapusti vratar topničarjev svoje svetišče, vendar bolničarji tudi zdaj ne pridejo do uspeha. V 18. minuti izvedejo topničarji prvi nevarnejši prodor, ki se konča v kotu. Lepo streljano žogo boksa vratar daleč v polje. Zmerom prodornejši so zdaj topničarji, ki kar neprestano oblegajo nasprotna vrata, toda ožja obramba čisti vse. V 25. minuti krasna kombinacija topničarjev; levi krilec lepo poda levi zvezi, ta pa srednjemu, ki nesebično predloži prostemu desnemu krilu, odkoder pade nato iz 10 m daljave edini in neubranljivi gol dneva. Bolničarji skušajo sicer izenačiti rezultat, toda vsi njihovi napori so zaman.
Obe moštvi sta bili popolnoma izenačeni In tehnično na višini. Do odmora in deloma tudi pozneje je bila vidna rahla premoč bolničarjev, ki pa zaradi neučinkovitosti svojega napada niso mogli priti do zasluženega zgoditka. Pri topničarjih sta bila odlična oba branilca s krasnim odbojnim udarcem in notranji trio, v katerem se je posebno odlikoval nesebični srednji napadalec. Bolničarji pa so imeli glavno oporo v srednjem krilcu, vratarju, levem branilcu in marljivi desni zvezi, ki se pa preveč spušča v »driblanje«. Obe enajstorici sta v ostalem predvedli krasno kombinacijsko igro in pokazali dobro vigranost. Igra sama je mnogo trpela zaradi slabega terena. Gledalcev je bilo nad 2.000. Sodil je odlično in objektivno italijanski zvezni sodnik g. Primo San-giorggi iz Bologne.
Odločilna finalna tekma za pokal divizije »Isonzoc bo v nedeljo 17. t. m. med obema ifnalistoma, in sicer med inženjerci in topničarji 6. polka.
Zgovorna atletska bilanca
Italijani, ki so zdaj tekmovali z Madžari, so najboljši v letošnji sezoni
V	zvezi z današnjim velikim atletskim dvobojem, ki ga bijejo italijanski in madžarski atleti na stadionu v Budimpešti, objavlja »Gazzetta dello Šport« pregled letošnjih najboljših atletskih rezultatov s pristavkom, da je kajpada začasen, ker so v tej sezoni na sporedu še tri važna mednarodna atletska srečanja, ki bi utegnila vplivati na vrstni red med najboljšimi v vsaki disciplini. List misli namreč na povratno srečanje med Nemčijo in Italijo, dalje na prav tako reprizo med Madžarsko in Italijo in slednjič na veliki troboj med Nemčijo, Švedsko in Finsko.
Med dosedaj doseženimi najboljšimi izidi letošnje sezone zavzemajo Italijani najčastnejše mesto, saj so prvi v petih disciplinah, šele za njimi pa pridejo Nemci, Švedi, Finci, Madžari in kot zadnji Francozi, ki imajo v tej eliti enega samega vidnega zastopnika, in sicer najnovejšega rekorderja Valmyja, ki je z enakim časom kakor Italijan Monti zapisan na drugem mestu.
Podroben pregled teh najboljših izidov je glede na današnjo novo preizkušnjo mnogih, ki so že v tem seznamu, še posebno zanimiv, kaže pa naslednji vrstni red:
100 m: Monti (Italija) 10.5, Valmy (Francija 10.5, Mariani (I) 10.6, Scheuring (Nemčija) 10.6, Robens (N) 10.6.
200 m: Scheuring (N) 21.1, Monti (I) 21.7, Harbig (N) 21.7, Mariani (I) 21.8, Boenecke (N) 21.9.
400 m: Lanzi (I) 47.1, Harbig (N) 47.2, Ahrens (N) 48.4, Ferrassuti (I) 48.5, Scheuring (N) 48.5, Muller (N) 48.5.
800 m: Lanzi (I) 1:49, Harbig (N) 1:49.2, Giesen (N) 1:52.7, Malmberg (Švedska) 1:53.3, Dorascenzi (I) 1:53.4, Johnsson (S) 1:54.5.
1500 m: Haegg (S) 3:43.6. Arne Anders-son (S) 3:49.8, Hellstrom (S) 3:51, Kaelar-ne (S) 3:52. Szabo (Madžarska) 3:52.6, Har-sany (M) 3:53.4.
5000 m: Ake Jansson (š) 14:20. Siring (N) 14:30.6, Heino (Finska) 14:36.6, Hellstrom (š) 14:38.6. Szilagi (M) 14:38.6, Caplar (M) 14:38.6.
10.000 m: Caplar (M) 30:25.6, Oest-brink (š) 30:26, Tillmann (š) 30:28.8, Be-vilacqua (I) 30:33.6, Haushofer (N) 30:52.8, Kelen (M) 30:57.2.
110 m z zaprekami: Facehini (I) 14.4, Lidman (š) 14.5. Arnberg (š) 14.8, Nils-son (Š) 14.9. Szabo (M) 14.9, Hidas (M) 15.
400 m z zaprekami: Larsson (š) 53.4, Missoni (I) 53.'7, Brand (N) 53.7 Arep kong (S) 55, Fromme (N) 55.5, B.egholm (š) 55.7.
Skok v višino: Nicklen (F) 2.00, Oed-mark (š) 2.00, Langhoff (N) 1:95, Nacke (N) 1.94. Lapointe (Francija) 1.93, Campagner (I) 1.93.
Skok v daljino: Maffei (I) 7.44, Luther (N) 7.37, Pederzoni (I) 7 27. Strand (š) 7.21, Pellarini (I) 7.20, Albert (N) 7.19.
Skok ob palici: Glotzner (N) 4.10, Haun-zwickel (N) 4.05, Gustafsson (Š) 4.00, Lahdemaki (F) 4.00, Reinikka (F) 4.00, Zsuffka (M) 4.00.
Troskok: Moren (F) 15.01, Johnsson (š) 14.34, Pogrv (F) 14.79. Scheide (N) 14.71. Halgreen (š) 14.70.
Mot diska: Kulitzy (M) 52.40, Consoli-ni (I) 51.05, Remecz (M) 50.46, Lampert (N) 50.38 Biancani (I) 49.28.
Met krogle: Trippe (N) 15.69, Wol!ke (N) 15.38, Profeti (I) 15.37, Lehtila (F) 15 36.
Met kopja: Mikkola (F) 73.76, Nikka-nen (F) 73.72. Jarvinen (F) 71.10, Berg (N) 69.36. Autonen (F) 68.92.
Met kladiva: Storch (N) 56.62, Blask (N) 55.71, Lutz (N) 54.70. Backlund (Š) 53.03, Hein (N) 52.79, Petersen (Danska) 52.70.
*
Na švedskem je bil to nedeljo napovedan svetovni rekord na 1500 m, in sicer na mitingu v Stocknolmu. kjer so startali vsi najboljši švedski tekači na tej progi s Haeggom na čelu. Sedanii rekord brani Novozelandec Lovelock s časom 3:47.8, ki ga je dosegel na berlinski olimpiadi, Haesrp pa se je letos povzpel že do znamke 3:48.S. tako dn morda res ni i/kliučeno. da bi-mu utegnilo posrečiti kaj izrednega. Vsekakor pa svetovni rekordi neradi padajo po naročilu.
Prof. Bartolomeo Calvi v Ljubljani
V Ljubljano je te dni dospel na nekajdnevno bivanje italijanski slavist g. prof. Bartolomeo Calvi. Ime tega slovstvenega znanstvenika se bo — prav kakor imena U. Urbanija, A. Cronie, G. Mavra, L. Sal-vinija, W. Giustija in drugih — omenjalo bo vsaki priliki, ko bo beseda o zaslužnih kulturnih delavcih, ki so veliki italijanski narod seznanjali z duhovnim bitjem in žit-jem Slovencev, posebej pa še z našo literaturo.
Poglavitno delo, s katerim se je g. prof. B. Calvi trajno vpisal v zgodovino italijansko- slovenskih kulturnih stikov, je njegova 1. 1930.-VIII izišla knjiga: »Ivan Cankar, La mia vita«. 266 strani velike 8» obsegajoči prevod Cankarjevega »Mojega življenja« je izdala založba »Mussolinia-Edizioni Paladino« v Mantovi. Poleg prevoda avtobiografskih, iz globine pisateljevega doživljanja in mišljenja zajetih črtic obsega knjiga 78 strani uvoda — obsežno študijo, s katero je prof. Calvi pokazal svoje prodorno umevanje Cankarjevega izpovednega dela in sploh vsega miselnega in umetniškega pomena, ki ga ima Cankarjeva proza za slovensko kulturo in preko nje tudi za širši mednarodni krog. študija prof. Calvija o Cankarjevem »Mojem življenju« sodi med najtemeljitejše doneske k duhovni biografiji največjega slovenskega prozaista. Zgrajena je na povsem samostojnem proučevanju in na podrobni slovstveni razčlembi, ki kaže prof. Calvija kot moderno usmerjenega estetskega znanstvenika. Na najbolj osebnem Cankarjevem spisu kaže italijanski slavist značilnosti pisateljevega svetovnega in življenjskega nazora. — Posebej razčlenja Cankarja kot psihologa in kot umetnika, se bavi z njegovim pesimizmom, primerjajoč med drugim nekatere njegove verze iz »Erotike« s poezijo genialnega samotarja iz Recanatija Leopardi ja; razglablja Cankarjeve etične, verske in socialne poglede in označuje verjetne vplive tujih pisateljev na njegovo delo. Posebej je zani-
Jesenska megla v poletnih jutrih
Ljubljana, 10. avgusta Vreme se le počasi popravlja. V četrtek je bil lep dan, a proti večeru je spet grozila nevihta, ki pa se ni znesla nad Ljubljano. Ponoči je spet rosilo, a včerajšnji dan je bil le nekoliko solnčen. Deževno vreme zlasti oškoduje čebelarje, o čemer smo te dni že obširneje poročali. Z Dolenjskega smo včeraj prejeli še naslednje poročilo: Dolenjski %belarji so v nekaterih krajih, kjer je letos spet pričela mediti hoja, upali na povoljen donos nojevega medu. Res so čebele nekaj dni prav pridno letale in se precej težke vračale, toda večkratno deževje z nalivi je izpralo ves nektar in je medenje hoje prenehalo, čebele sicer ob lepem in sončnem vremenu še prav pridno izletujejo in iščejo po hojah sladke strdi. še vedno se čuje po ho-jevih gozdovih živahno brnenje čebel, toda pogled v panj kaj kmalu prepriča radovednega čebelarja, da je izdatna paša na gozdnem drevju že prenehala. Tako ostane edino še upanje na ajdo, ki je je sicer precej več posejane kakor druga leta, a setev se je zakasnila, zato bo tudi poznejše cvetje, torej v času, ko že rado nastopi jesensko deževje, čebelarji na izdatno ajdovo pašo v letošnjih razmerah ne morejo mnogo računati.
Z močnim hladom po zadnjih nalivih je začela nastopati tudi slana. Nič čudnega, da se javlja ta jesenska morivka, ko se je vendar zgodilo, da smo pretekli teden imeli celo sneg v prav nizkih legah. Slana je zlasti morila po njivah ajde, prosa in fižola v krajih pod Kureščkom, pri Robu in na Krvavi peči. Ajda in fižol sta ove-nela.
Zadnja jutra obiskuje Ljubljano megla. Sledi mesečnim nočem in zagrne vse mesto v svoj hladni objem. Staro pravilo, da je megla z Barja v Ljubljani znanilka lepega dne, je letos večkrat razveljavljeno ih se zatorej prav radi urežejo vremenski napovedovalci, ki dopoldne napovedo za popoldne jasno vreme, pa je potem ravno narobe. Tudi današnje nedeljsko jutro je bilo močno zamegleno. vendar se je že pred 8. uro megla umikala kakor poražen sovražnik, ki pa vselej pusti za seboj ne-všečno sled. Nebo je bilo zjutraj zamreženo in živo srebro se je držalo na 15<>C. kar je sicer znosno, vendar pa nizko v primeri z jutri v minulem juliju. V teku dopoldneva se je nebo začelo jasniti, toda nič ne bomo prerokovali.
Razpis
izbirnega atletskega mitinga SK Planine
SK Planina razpisuje za 17. avgusta 1'a.hkoatletsko tekmovanje za seniorje. Prireditev se prične ob 18. na Stadionu (vhod iz Vodovodne ceste) in lahko na njej sodelujejo člani povabljenih klubov SLAZ. Prijavnine ni. Prijave je treba oddati najkasneje do sobote 16. t. m. dopoldne na naslov: Mevlja Franc, uradnik OUZD, Ljubljana, Miklošičeva c. 20. Prijave, ki bi prispele po tem roku, se v nobenem primeru ne bodo upoštevale!
Vrstni red disciplin: ob 18 — 200 m predteki - seniorji, ob 18.5 — skok ob palici, ob 18.10 — met diska, ob 18.15 — 200 m predteki - juniorji, ob 18.20 — 400 m, ob 18.30 — skok v daljino, ob 18.40 — 200 m
—	finale za seniorje in juniorje, ob 18.45
—	met kopja, ob 18.55 — 1500 m (handi-cap) in ob 19 — 4 X 100 m.
če predtekov ne bi bilo, bodo finali ob času, določenem za predteke.
SK Ilirija, lahkoatletska sekcija, članstvo se vabi, da se v čim večjem številu udeleži pogreba očeta našega pridnega člana, pok. Jožeta Oberška z žal. Dan in ura sta razvidni iz pogrebnega oznanila.
miva primerjava »Mojega življenja« z Rous-seaujevimi »Confessions« in z duhom njegovega »Emila«. Ugotavlja in razlaga pomanjkanja vedrine v Cankarjevem delu ^fiziološko-psihološka razlaga, ki jo je pozneje — pred leti — objavil dr. A. Kraigher, je to v marsičem osvetlila). Priznava, da razodeva »Moje življenje« darove velikega pisatelja in nevsakdanjega umetnika, »čitanje ,Mojega življenja', — sklepa Calvi, je za italijansko občinstvo zanimivo tudi zategadelj, ker vsebuje mnoge podatke o deželi in o narodu, ki je bil dosihmal Italijanom kaj malo znan.« — Prevod, ki sledi tej obsežni študiji, zgrajeni na' neposrednem proučevanju Cankarja in na študiji vseh virov, je skrben in lep, ter kaže isto vestnost in temeljitost, ki odlikuje samo študijo.
Prof. Bartolomeo Calvi pa je prevedel v italijanščino še drugo knjigo Ivana Cankarja in jo izdal v posebni knjigi: dramo »Kralj na Betajnovi«. Ta knjiga piscu teh vrstic trenutno ni pri roki. Spominjam se, da je opremljena z obširno in po svojih pogledih zelo zanimivo študijo o Cankar? jevi dramatiki, študijo je Silvester Škerlj prevedel v celoti za »Modro ptico« (1930).
Tako je prof. Calvi ne samo eden najboljših prevajalcev Cankarja, marveč nemara najboljši njegov italijanski poznavalec. Mimo njegovih razprav o Cankarju ne bo mogel noben proučevalec velikega slovstvenega dela Ivana Cankarja.
G. prof. Calvi je sedaj prispel v Ljubljano, da preživi nekaj dni med nami. Našel jo'je kot središče nove italijanske province, v novem poteku njene zgodovine in bo mogel spoznati, da italijansko-slovensko kulturno zbližanje. h kateremu je sam prispeval dragocen delež, napreduje na vsej črti Želimo našemu uglednemu prijatelju, da bi odnesel iz Ljubljane kar najboljše vtise in da bi ga bivanje med nami izpod-budilo k nadaljnjemu proučevanju in prevajanju iz slovenskega slovstva.
Meh za s meh
ZDRAV KRAJ
Družba izletnikov počiva nekje na Dolenjskem. Eden izmed njih vpraša domačina:	r
—	Povejte mi, oče. ali je vaš krat zelo
zdrav?
—	O, zdrav pa, zdrav. Ko smo hoteli blagosloviti novo pokopališče, smo se morali najprej stepsti in enega ubiti, da smo sploh mogli napraviti pogreb.
VOJAK IZ DOMAČE FARE
Milostijiva gospa se vrne v nedeljo proti večeru s sprehoda nekoliko prej, kakor po navadi. Kuharico najde v kuhinji in sicer v naročju krepkega narednika.
—	Tako, tako! se začudi milostiva. Kar tukaj sprejemate svoje častilce?
—	No, ne zamerite gospa, saj je moj fant iz domače fare, pa res ni treba da bi ga vodila v sprejemnico.
KRALJ IN ZDRAVNIK
Friderik Veliki je bil v trenutkih dobrega razpoloženja dovtipen mož. Nekoč je vprašal svojega osebnega zdravnika:
—	Doktor, povejte mi po resnici, koliko ljudi ste v svojem življenju že spravili na oni svet?
—	300.000 manj kakor Vaše Veličanstvo, je odgovoril zdravnik, ampak zato tudi nisem tako slaven.
SKLADATELJEVA URA
Skladatelj Wagner je šel po svojo uro, ki jo je imel pri urarju 14 dni v popravilu. Doma je opazil, da ura ne teče. Jezen se vrne k urarju: »Namesto, da bi mi bili uro popravili, ste mi jo popolnoma pokvarili!«
»Kaj?« se je razburil ura r. »Jaz sem jo pokvaril? Niti pritaknil se je nisem!«

Na poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce prosimo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22 b. Capulovič Jovan, lic Franc, Meše Anton, Rejec Ciril, Tomažič dr. Danilo.
Pošto naj dvignejo: Andjelkovič b. po-ručnik, Devetak Sonja, Gračner Matilda, Einspielerjeva 19, Grill Andrej, železnikar-jeva 18, Grohar Viktor, šiška, Hribar Helena, Jegličeva ulica, Hribar Vida, Mariborska 21, Knez Frančiška, Viška 13, Kra-šovec Frančiška, Tugomirjeva 27, Modie Ludvik, Vič 164, Osolin Mihajlo, arhitekt, Sv. Petra c. 6/II, Penko Pavle, policijski agent, Pokorn Ivana, Rožna 5/1, Potokar Sanka Na peči 23, Stepic Dušan, Lepi pot 15, Verdonik Edo, Dramsko gledališče, Vi-gele Ferdo, Dolenjska cesta, Vittori Karel, Vič-Glince 4, Vreček Anton, Sv. Petra c., Žagar Betka, Vič 161.
Namesto venca na krsto ge. šubičeve iz Poljan nad Škofjo Loko je darovalo uradni-štvo t. t. »Slovenia Transport«, Ljubljana 100 L, neimenovani pa je daroval 200 L Rdečemu križu. Plemenitim darovalcem iskrena hvala!
INSERIRAJ
V „JUTRU"!
Dvo- ali trisobno
stanovanje
s kopalnico in pritiklinami iščem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14188-2 la
Radio Ljubljana
Ponedeljek 11. avgusta 1941-XIX 7.30: Radijsko poročilo v slovenščini. — 7.45: Pesmi in melodije, v odmoru ob 8. napoved časa. — 8.15: Poročila. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Simfonična glasba. — 13: Napoved časa, poročila.
—	13.15: Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17: Orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Arlandija. — 14: Poročila. — 14.15: Orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Arlandra. — 14.45: Poročila v slovenščini.
_ 17.15: Radijski orkester pod vodstvom
moistra D. M. šijanca. — 19: Italijanski tečaj prof. dr. Stanka Lebna. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Lahka glasba. — 20: Napoved časa in poročila. _ 20.20: Kramljanje v slovenščini. — 20.30: Simfonični koncert pod vodstvom mojstra Franca Fedelija ob sodelovanju pianista Viča la Volpe. — 21.30: Filmska glasba, orkester dirigira mojster Angelini.
—	22: Koncert violinista Alberta Derme-lja ob spremljavi mojstra Marjana Lipov-ška na klavirju. — 22.45: Poročila v slovenščini.
Pohištvo je v empirskem slogu. Takrat je najbrže morala zapustiti svoje mesto stara skrinja. Stara skrinja, dedna od rodu do rodu, čvrsta in solidna, okovana z železnimi zapahi, nad katerimi je izkušal svoje umetniške sposobnosti davni kovač, je po-romala na razsežno grajsko podstrešje in obležala v prahu med staro šaro in ropotijo. Pozabili so nanjo.
Mlada baroniča sta pač uživala svojo mladost, kakor smo jo stoletja pozneje ml, potomci kmetov. Podila sta se okrog gradu, plezala po drevesih, stikala po grmovju. Baron in baronica sta ju prepustila stari pestunji, ki je imela dosti opravka, da je krotila nadebudna plemiška sinova. Pestunja je bila prav gotovo stara, kaka ženska iz dolnje vasi. Pletla je nogavice in mislila na Boga. Prav gotovo je od časa do časa zadremala. Prav gotovo, saj take stvari beremo o pestunjah v vseh romanih.
Nekega poznopoletnega dne, ko sta bila baron in baronica pri sosedih v gosteh, je spet zakinkala in mlada baroniča sta se izmuznila po svojih poteh kakor po navadi. Toda tistega poznopoletnega dne se nista vrnila. Večer je že padal na zemljo — ba-roničev od nikoder nikjer. Klicala in vikala je stara pestunja, služinčad je pretaknila grad in okolico — baroničev nikjer! V pozni noči sta se vrnila baron in baronica. Prepadenih obrazov so jima sporočili nerodno vest...
Zdaj si lahko zamislimo vso stvar. Baron je divjal, jokala je mati-baronica, nastal je pravi preplah. Pretaknili so vse kote, preiskali vso okolico, cela vojska podložnih kmetov je pretaknila vso dolino od Peč do Doba, od Save čez Cicelj do Črnega gradba — baroničev nikjer!
Baron je v obnemoglem srdu in obupu pretepel služinčad in kmete, baronica si je izjokala oči. A pestunja, uboga stara pestim ja! Nič ne pove izročilo, kaj se je zgodilo s siroto ....
Minilo je leto in dan. Baron se je zapil do nemogočnosti, kakor senca se je vlekla obupana mati po grajskih sobanah, življenje nI imelo več smisla, rod je zatonil. — Vse je počasi propadalo, že je puščala streha, zadnja krava je zapustila hlev.
Prišel je dan, ko je zakrknjen upnik zalezel na podstrešje in stikal med navlako ln ropotijo. Veliko je grajsko podstrešje, grad je zidan v četverokot. Zakrknjeni upnik pa je pretaknil vse do zadnjega kotička. Vztrajen, kakor je bil, se je dokopal do stare skrinje. Dvignil je težki, zaprašeni pokrov in v grozi odskočil: na dnu skrinje sta ležali dve otroški okostji.
Da, zadremala je stara pestunja, nogavica ji je zdrknila v naročje in baroniča sta se izmuznila na podstrešje. Starejši je dvignil pokrov, splezala sta v skrinjo, težki pokrov se je zaloputnil — in bil je soliden, težak hrastov pokrov ...
Pino
Če bi Udje odločevali o mx.ru...
Dnevnik »Hrvatski glas«, ki tolmači nazore hrvatskih, še prav posebno zagrebških cerkvenih krogov, je objavil uvodnik o vojni in mirovnih ciljih Židov. Zanimiva izvajanja zaključuje takole:
»Ni dvoma, da se bodo predstavniki židovskega naroda trudili, da bodo posredno ali neposredno sodelovali pri bodočih mirovnih pogajanjih. Nikakor pa tudi ne smemo dvomiti o tem, da se bodo potrudili z vsemi silami in vsemi sredstvi, da bi v čim popolnejši meri in obsegu dosegli uresničenje svojih skrajnih mirovnih ciljev. Ce bi jim to uspelo, bi to bil neporušen temelj večnega vrhovnega svetovnega gospostva židovske rase, ker bi postal njihov vpliv v najkrajšem času v Nemčiji, Italiji, Franciji, Španiji in vseh ostalih državah na svetu prav tako odločujoč, kakor je danes odločilen v vseh delih britanskega imperija, v Zedinjenih državah in nič manj v Sovjetski Rusiji.
Ni baš treba bog ve koliko domišljije, ako si želimo predstaviti, da bi po izpolnitvi skrajnih židovskih mirovnih ciljev bila vodilna mesta v vseh arijskih državah v nekaj letih izpopolnjena z ministri in admirali čiste ali mešane semitske krvi. Takšno stanje bi imelo tudi svoje »koristae posledice«, ker bi bilo nekakšen »Ersatz« Društva narodov, saj bi se židovski in po-židovljeni državniki tudi brez ženeve gladko sporazumevali. Ker se pa židovski patriotizem, nacionalizem in ideologizem vedno in ob vsaki priliki umakne pred plemenskimi oziri, bi semitski vodje arijskih narodov — o tem si moramo biti docela na jasnem —, v prvi vrsti varovali in ščitili koristi lastnega plemena in to za ceno medsebojnega uničevanja arijskih narodov. Na dlani je, da bi se v taki enakopravnosti židovski narod ne samo v še večji meri in v nedogled bogatil, marveč bi se tudi brezmerno razmnožil.
In Djana je odšla. Gledal je dolgo za njo, potem pa je vzel gosli in zaigral veselo pesem, polno mlade ljubezni.
Zvečer je Djana sitregla v domači gostilni gositom, ki so sd prisili tolažit žejo in glad. Kmalu je prišla v gostilno tudi družba ciganov z inštrumenti, med njimi Ljube. Sedli so za mizo in Djana jim je postregla. Ljubo je vzel v roke gosli in zaigral. Djani je tolklo stcc. Nekateri gositje so prosili, naj zaigra orkester. Naročili so vina in cigani so res vzeli vsak svoj instrument v roke. Zdaj je Ljubo spet igral harmoniko. Igral je hitro, prsti so mu kar sami pritiskali gumbe, oči pa so mu iskale Dja-no. In ko je Djana odšla p"-ed hišo. da se otrese težkega ozračja, prepojenega z dimom cigaret, je cigan stopili za njo. Ali bo imel toliko poguma, da se ji razodene? A ko je prišel do nje, ga je vsa hrabrost minila na mah. Vse besede, ki jih je bil v mislih zbral, so se razpršile. Govorili ji je, toda niti z besedico ni omenil, kaj mu leži na sircu. Da, rekel ji ni ne besedice o temi, toda njegove oči so gledale tako otožno in proseče, da ie Djana morala umakniti pogled. Potem je odhitela, ko da bi se česa bala nazaj v gositilno.
Drugi dan je dobila pisemce. PrineseJ ji ga je prav čuden poštar cigan ček, ki je komaj znal govoriti:
»Za — dično — Djano«
Dobro, da ga je ravno Djana dobMa ▼ roke. Tekla je v svojo sobo in preči ta la pismo, napisano z okornimi črkama:
»Gospodična! Odkar sem vas prvič videl.
J&sžp Suchy:
M Jih več...
Pokojni Josip S u c h y , ki je užival na originalih in tipih, je zapustil v predalu naše uredniške mizice naslednji spominček:
Mislim, da so le vredni spomina, saj so svoje dni zabavali meščane, sejma rje in šolarčke, ne glede na to, da so bili občinam v dosti veliko nadlogo in nadlego. Izumrli tipi...
»Majarončkova« je bila prav poseben izrazit pojav na ulicah naše prestolnice, strah policije ln gay-
dij mladega rodu.
V duhu jo spremljam, ko je koračlla po frančiškanskem mostu, oblečena v pisane, prav po cigansko znesene cunje, z zajčjimi kožicami, ki so ji bingljale okrog mršavih bokov in beder. Za njo, pred njo ln okoli nje vsa ta čas na ljubljanska mladina. Vsak trenutek se je v neugnani jezi obrnila nazaj, pokazala jezik ter jela vpiti: »Paglavci smrdljivi, mar ne veste, kdo sem? Kak rešpekt imate pred baronico! Jaz, admiralova žena, vam že pokažem, falotje!« Seveda niso ti izbruhi togote niti malo učinkovali na razposajeno svojat. Le še bolj so .«e pobje zaletavali vanjo, jo dražili s psovkami ter grabili za zajčje kožice. Naposled se je, da se jih ubrani, skoraj vrtela kakor vrtavka okrog svoje osi.
Cim se je prikazalo izza vogala budno
oko postave, so se pobje razpršili in stražnik jo je za nekaj časa rešil nadloge. Pa kaj. ko je bilo takrat tako malo policajev ir. pa toliko nepridipravov!
»Baron Varkenigen« se je imenoval drug izumrli tip. ki je imel svojo postojanko pri »Bidelmanovem Pe-potu« v Kolodvorski ulici (ali kakor so takrat že rekli, pri »lepem Pepetu«). Tu je pomagal pri delu, če ga je bilo kaj, sicer pa je venomer polnil svoj večno lačni želodec z ostanki, pa če bi jih bil moral pobrati tz pomij, in je pil, kar je gostom ostajalo v kozarcih ali kar je toča ju ostalo piva v sodčkih. Gostje so se ga tako navadili, da so ga pogrešali, če ga ni bilo. »Kje pa je baron?« so povpraševali.
Vnanjost njegova bi bila še precej prikupna, da ga ni kazil prekomeren, modro-rdeč nos in tiste ščetinaste brčice, ki so prežale pod nosom v beli dan. Prav za prav pa je bilo vse njegovo lice ena sama ščetina, tako da mu nisi mogel razbrati staroeti.
Mož ie bil malce neumen, sicer pa miren
in delaven človek. Kako je prišel do tega naziva »baron«, pa ne vem.
»Kamnožerec« se je Imenovala tista ljubljanska »barabica« z večno pošvedraniml čevlji, v obnošeni na vseh koncih in krajih zakrpani ali pa tudi raztrgani obleki, ki je za en zeksar pogoltnil kamen velik kakor golob-je jajce. Pojavljal se je na krajih, kjer so stali fijakarji, in pa na Figovčevem dvorišču. Cim več ljudi se je nabralo, tem več kamnov je romalo v njegov prostorni želodec. Navadno pa se je zadovoljil s tremi dvojačami, prav za prav s tremi kamni.
Ko je končal južino. se je potrkal po želodcu, da se ie slišalo, kako klopotajo kamri v votlini, nakar se je zadovoljen obrt ter odšel v — oštarijo na pošteno zasluženo pijačo.
Naposled je umrl v bolnišnici.
Oče Plankar
je bi! bajen čolne ir.
Kadar če se je jeriu. rc doseee'.
estni nastavljenec na tivolskem Tu je imel v svojem področju
barke vseh vrst.
■ je bil dobre volje. nI nič rekel, a ali oni preko ure vozil po ba-l gorje mu, če je pri slabi volji iglavca, ki se je hotel po francosko izi izniti. Navadni njegov kazenski trik je bil, da je krivca prijel za ušesa, j da je precej videl »Benetke« in sta se pordečila uboga uhlja. Kmalu je odmevalo po Tivoliju v vseh diskantih ohov in uhov.
Tivolski baier takrat še ni bil zagrajen. Včasih je naneslo, da so malopridneži zavoljo »heca« veslali do nasprotnega konca bajerja ter tam na kraju izstopili, čoln pa prepustili nadaljnji brigi očeta Plankarja. Bog ne daj, da bi jih bil takrat zalotil! Včasih je pa le zavohal njihovo nakano ter se z drugim čolnom jadrno spustil za njimi, da se je kar penila voda. Boj je bil seveda neenak in kazen poostrena.
Posebnost bajerja v tistih časih je bila, da so se v luninem svitu, ko je očka Plankar že davno spal spanje pravičnega, čolnov polotili zaljubljenci in se brezplačno vozarili po vodi. Idila in prepovedan sad!
To je bil oče Plankar. Davno ga že krije gomila.
Marjana
je bila z dežele. Na vseh koncih in krajih divne domovine je bila znana sejmska prikazen.
Na Gorjancih naj zrase Planinski dom!
Načrti so firtelanl, treba ]e zbrati denar
Pri kopališča ob studencu Gospodični na Gorjancih
Novo mesto, 6. avg. že mnogo let si prizadeva novomeška podružnica SPD dvigniti v slovenski javnosti zanimanje za lepote Dolenjskega. V prvi vrsti želi odpreti domačim in tujim
Pred Hudoklinovim zavetiščem
turistom vse mikavnosti Gorjancev. Podružnica je v ta namen obeležila najpri-kladnejše in najsllkovitejše poti na Gorjancih, obzidala studenec na Gospodični in naredila zraven njega dokaj velik bazen za kopanje, preuredila je podarjeno ji kočo nad Gospodično in uredila v njej kuhinjo in skupno ležišče. Vse to pa je bilo še premalo, da bi privabilo ali sploh omogočilo daljši poset Gorjancev tudi tujim planincem. Zato je podružnica že pred več leti nameravala postaviti na pobočjih Gorjancev, na Malčevem krču, moderno urejen planinski dom. že je zbirala prispevke in dala napraviti načrt, vendar je lepa zasnova počasi spet zaspala in se tudi danes ne premakne z mrtve točke.
Danes predstavljajo Gorjanci s svojimi skrivnostnimi, mračnimi gozdovi, s krasno planinsko cvetano in izredno lepimi razgledi gotovo najmikavnejše izletišče v Ljubljanski pokrajini. V turističnem pogledu je ljubljansko prebivalstvo popolnoma navezano na Dolenjsko, kar pač dobro vedo tudi novomeški krogi. Treba bi bilo z dejanji poskrbeti, da bo planincem omogočeno posečanje Gorjancev. Razen planinskega zavetišča na Gospodični, ki pa ni oskrbovano, je na Gorjancih samo še
novo zgrajena in sedaj tudi že stalno oskrbovana planinska koča g. Ignacija Hudo-klina, ki ima skupno 6 sob z 10 posteljami in skupno ležišče, stoji pa pri prijazni cerkvici sv. Miklavža. To ne zadostuje za večji dotok planincev in smučarjev. Zato je potrebno, da začne novomeška podružnica SPD zidati svoj planinski dom. Gotovo bo z malo dobre volje in z nekaj osebnimi žrtvami dosežena potrebna vsota, ki se bo v zimsko-sportni sezoni obrestovala.
Ne smemo dopustiti, da bi tudi letošnja zima našla Gorjance nepripravljene za sprejem večjega števila smučarjev, ki se že zdaj zanimajo zanje. Gorjanci imajo nešteto idealnih smučišč. Zdaj je najlepša prilika, da seznanimo javnost z lepotami Gorjancev in si za bodočnost zagotovimo stalen dotok. Zastarel je očitek in izgovor dolenjskih planinskih krogov, da Dolenjska ni zadosti upoštevana v športnem in tuj-sko-prometnem pogledu in da je stalno za-postavljana od Ljubljane. Zdaj je baš obratno, Dolenjska je polno upoštevana pokrajina, čaka jo najlepša bodočnost, če bo turistom vsaj omogočila bivanje. Dolžnost Dolenjcev samih je, da ustvarijo prav posebno na Gorjancih potrebne turistične pogoje, ki bodo omogočili dostop in bivanje v tov vr^snih nredelih slovenske zemlje.
Vrh sv. Neže
Sieriuticst grszpsšee sierinje
Sedim v razvalini starega poganskega hrama Z"naj lije v debelih curkih. Zunaj, pravim ...r,-?r me leči od tega »zunaj« le ski j ' i ienja, obraslega z mahom in bršl i . ; la, za silo in na brzo zbita, pa ti-ca komaj zasluži to ime. Na mizo, ki jo pi edstavljajo štiri surovi krajniki, padajo kaplje v enakomernih presledkih in umaknil sem se prav na rob. Ob ognjišču se suši premočen človek, ki ga je kdo ve kaj prignalo v to samoto. Molči in polaga suhljad na plamen. Obupni so taki dnevi v gozdu! Zdaj pa zdaj sune veter v pol-podprte deske (ki naj bi bile vrata), zbit.e z nekim železom Dolgočasim se; kadim, človek ob ognjišču molči — ne kaže. da bi ga motil.
Pogled se mi nehote ustavi ob kosu železa na vratih Čuden komad, zapah ali okrasek, kovan od roke davnega kovača-umetnika. Kje sem že gledal podobne za pahe? Ah, da, spominjam se!
Gospod Nikolaj mi je razkazoval svojo vrtno vilo. Pravi muzej starin!
Dolga leta, vso voljo in vsa sredstva je vložil v to svojo zbirko, ki je v naši zemlji brez primere. Zamišljen sem stopal za
njim, poslušal njegove razlage in oprezno odgovarjal na zavita vprašanja. Gospod Nikolaj je imel navado, da rad koga »položi«; o tem bi vedeli povedati marsikaj tudi inozemski strokovnjaki...
»Tole vas bo zanimalo!« Ustavila sva se pred veliko hrastovo skrinjo, obito s kovanimi železnimi zapahi. »Ta skrinja je z gradu vašega očeta! Poznate morda njeno zgodbo?«
Se dandanes vise po stenah starega gradu portreti zadnjih plemenitašev, baronov L., ki so tod gospodovali nad zemljo in ljudmi. Portreti nimajo bog ve kakšne umetniške vrednosti. Mene je kot otroka najbolj zanimala slika barona, ki se je baje proslavil pod Lavdonom pred Belimgra-dom. Bil je ranjen, kroglo so mu izvlekli in še danes visi pod sliko: krogla svin-čenka v platneni krpici, prevezani s sinjim, zelo obledelim trakom. Oba ženska portreta sta me odbijala od nekdaj. Bujna poprsja, globoki izrezi s čipkami niso vzbu-
jali v meni niti najmanjših čustev — obrazi so skazili vse.
Ena teh dveh dam pa je nedvomno bila prizadeta v tragediji, kjer je igrala usodno vlogo stara hrastova skrinja ...
Kako je potekalo življenje na gradu ob času zadnjega barona, ni znano. Ljudsko izročilo molči. Kaj posebnega se ni moglo dogajati: pač dolgočasna brojanica dni, kakor po vseh naših gradovih v oni dobi. Sonce fevdalizma je zahajalo, posestvo je kopnelo kakor sneg spomladi. Barona so tiščali dolgovi, židovski in cerkveni. Najbrž mu ni bilo lahko zbrati rajnišev za tcaleto svoje gospe baronice in ugoditi vsem željam in muham svojih dveh baroničev, fantičev, ki sta bila ponos in up baronskega rodu. Vsekakor pa je moral nekega dne (najbrž na željo svoje gospe) globoko poseči v svoj izsušeni baronski trezor (lesena skrinjica z neštevilnimi tajnimi predali, ki je še danes na gradu) in kupiti novo pohištvo za grajsko jedilnico.
Kakor iz tal je zrasla, kar nakrat je
stala pred teboj velika, močna ženska, po gosposko opravljena. Imela je rožnato krilo in enako kamižolo s pentljami in maš-nicaml široke grudi so krasili pušeljci, kakršni navadno krase svetniške kipe po cerkvah ali pa kakor jih nosijo naborniki, ki £o jih spoznali za »tavblih«.
Tudi glavo si je okrasila s pušeljci. Prerokovala je ljudem srečo ln delila — proti plačilu seveda — »pildke«, svete pisane podobice.
Pokojni Josip Such.v — umrl letos v januarju — po domače Krištofov Pepček — na oprezovanju za ljubljanskimi tipi
Pravijo, da je bila malce šemasta, jaz pa le sumim, da je njena nenavadna noš-nja bila učinkovit reklamni trik. Radi so jo Imeli vsi.
Padar«
za zobe je bil tudi zelo čislan član sejm-ske družbe »jaga« dni
Taboril je navadno pri kakem vodnjaku. Tam je izobesil na visok drog svoj prapor: veliko rdečo ruto, na pručici poleg sebe pa je razstavil svojo »rištengo« v obliki klešč in kleščic, »bate in pavole« in svedrov. Vpil je na vse pretege: »Zčbe, zobe!«
Pacientov ni nikoli manjkalo. Za en zeksar je izdrl še takega velikana, koščaka ali sekača iz ust Seveda je včasih posegel tudi — poleg.
Sicer pa mož po svoji vnanjosti ni bil baš prikupen. Njegovo ožgano lice, ki ga je menda eksplozija poškodovala, in krvave oči so skoraj demonično učinkovale. Zdel se mi ie tako nekako kakor kača, ki hipnotizira svojo žrtev. No, potreben je pa le btl...
»Morit&tlerji«.
so se nazivali tisti zagoreli in raztrgani sejmski kričači, ki so na pripravnem prostoru razobesili veliko platneno tablo, čez in čez poslikano z različnimi prizori, ki so kazali krvav umor in njegove posledice ter kaznujočo roko pravice.
Kolikor se še spominjam, so bili ti potujoči pevci moravskega porekla. Mož in žena. Pred tablo je stalo majhno suhljato človeče, ki je s palico kazalo na sliko in z vidnim naporom pelo: »Hort ihr Leute mit Entse-j-tzen von dem gro-j-ssen Postraubmord, der sich erst neullch hotte
zugetrogen in dem Lond Krobotien!« Potem je povabil še ženo: »Geh. Olte. sing mal mit!«
Hreščavi starkin glas je privabil vedno dokaj radovednega ljudstva. Na koncu je stari po pet krajcarjev delil lirte, kjer je bila natanko popisana vsa ta krvava »Mo-ritat«.
Bilo, prešlo.
Mladka:
Cigan LI
Ma'o pred Velikim Šmarnom so prišli cigani v vas. Toda to niso bih navadni, ub~»gi cigani. Ne, to je bila bivata ciganska družina. Na dveh vozovih je imela svoje sobe. kuhinjo ;n vse, kar pač potrebujejo ljudje, čenrav so cigani.
Ciganski oče visok, len mož. je z občino uredil vse, kar ie bilo prtrebno nato pa so se nastanili na sejmi-ču. Imeli so velik vrtiljak, ki je bil z'asti za otroke velika privlačnost. Ko so ga postavljali, so se zbrali vsi va'ki paglavčki ';o'o nekaj deklic je bilo med njimi, in gledali čudo, na katerem se bodo na praznik lahko vozili. Cigančki so žubodrali svoj jezik v veliko veselje vaških otrok. Mat: je kuha'a v svoji kuhinji preprost obed medtem ko sta starejša sinova pomaga'a pri postavljanju vrtiljaka. Ko se je Djana, hčerka gostilni-čarjeva po opravkih Deljala mimo. ji je takoj padel v oči mlad, postaven cigan. Tudi cigan Ljubo je ona/d deklicm in njena ljubkost ga je prešinila.
Proti mraku se je sprehajal po vasi. Hotel jc ugotoviti, kje deklica stanuje. Vse mogoče misli mu rojijo po glavi, ko jo naenkrat zagleda. V trgovino gre.
»Dober večer, gospodična.«
»D ber večer,« odgovori Djana.
Drugi dan je cigan Liubo pred vrtiljakom igral na harmoniko. Sanjal je, da igra njej, in prsti so mu begati od gumba do gumba. Harmoniko je igral tako lepo, da ga je vse poslušalo kar z odprtimi usti. Vedno iznova so prihajali ljudje na sejmišče. Zdaj je zaigral divjo cigansko pesem. da so se noge poslušalcem kar same dvigale, zdaj spet otožno ijubavno melodijo. Tudi Djano je vabilo na sejmišče, toda imela je doma preveč dela. Popoldne, ko se je vrvenje poleglo, pa je tudi ona šia k vrtiljaku. NekcCikokrat sie je peljala okrog, ker so jo fantje vabili, mnoigo pa je tudi streljala. Njena drobna, a dovolj močna reka je pravilno držala puško in Djana je največkrat zadela. Vsi so jo glasno občudovali, !le cigan je stal zadaj tih, z bojaznijo, da ne bi kdo zavrnil njegove hvale. Ko pa je, vesela nad tolikim uspehom, odstopila, je stopil k njej in ji dejal:
» D mb r o st re' i at e. ;ro«pod'ič na I«
»Ne vem.« je rekla in se zagledala v njegove krasme, orne lase. »Danes sem streljala prvič v življenju. Imam pa veselje, zato se mi je najbrže posrečilo.«
»Djana!« jo je nekdo poklical.
»Kdaj se spet vidimo?« je proseče vprašal cigan.
»Mogoče zvečer! Pridite k nam, v gostilno ,Pod lipo'.«
»JUTROc ponedeljska taSaJa
Po ddasijskih božjih poteh
Cerkvice na gričih so najvernejša podoba naše zemlje, za njih zidovi pa se krije zgodovina dejanja in nehanja
našega ljudstva
Slovenci smo veren narod, o čemer pričajo mnogobrojne bele cerkvice po naših hribih in holmih, ki so poseben izraz preproste slovenske miselnosti* Mnoge teh malih cerkev hranijo marsikatero znamenitost in dragocenost iz naše davnine, ob katerih se ustavlja oko zgodovinarja in umetnika.
Tudi lepa in prijazna Dolenjska se ponaša s to slovensko posebnostjo, saj so tudi po dolenjskih hribih in dolinah številne cerkvice, kamor dolenjsko ljudstvo v raznih prilikah rado prihaja v velikem številu, da pomoli k bogu in priporoča v varstvo svetniku, do katerega ima posebno zaupanje, sebe in svojo družino, polje in živino. Cerkvice po dolenjskih hribih in gričih večino leta samevajo. Ob dneh cerkvenega proščenja ali cerkvenega shoda, ko svetnik praznuje svoj god. pa prihiti pobožno ljudstvo od vseh strani v velikem številu,
[li i
se po kolenih plazijo okoli oltarja in pobožno molijo ter navadno po prvem cerkvenem opravilu že odhajajo. Hrvati štejejo sv. Feliksa med svoje rojake, drugi pa trdijo, da je bil doma iz vasi Potavrh pri Novem mestu. Svetinje mučenca s posodico krvi je dobil v dar novomeški prošt grof Germanik Thurn C1666—1679), ko se je v svetem letu 1675 mudil v Rimu. Pismo, datirano v Rimu dne 25. julija 1675, trdi, da so relikvije sv. Feliksa vzete iz katakomb. Na praznik vseh svetnikov leta 1677 so prvič izpostavili relikvije ob navzočnosti velikega števila vernikov na oltarju sv. Nikolaja v javno počaščenje. Potem so bile shranjene ob stranskem oltarju na ženski strani, dokler jih ni dal prošt in prvi goriški nadškof grof Uttem leta 1756 prenesti pod veliki oltar.
V šmihelski fari pri Novem mestu je cerkvica sv. Roka nedaleč od gradu Po-
da se brez dnevnih brig in skrbi duševno to telesno poživi. Nedaleč od cerkvice postavijo kramarji stojnice in prodajajo odpustke in svete podobice, rožne vence in razne druge spominke, ki jih preprosto ljudstvo rado kupuje in z njimi obdari one. ki iz katerega koli vzroka niso mogli na božjo pot. Tu imajo tudi lectarji svoje stojnice, okoli katerih se rada zbira mladina, brhka dekleta in krepki mladeniči, ki zaupno zbirajo srčke iz lecta z napisi, s katerimi hočejo dragemu ali dragi razkriti občutke svojega srca. Obisk cerkvic ob Slovesnih prilikah je pravi izraz ljudske pobožnostl, vendar to ne moti mladih ljudi, ki jim srce prekipeva ljubezni, da bi ravno ob tej priliki dali vidnega izraza svojim srčnim občutkom.
Velika in zelo obiskovana božja pot je MJa do zadnjega časa frančiškanska cerkev v Novem mestu, ko so očetje frančiškani delili posebne odpustke 2. avgusta vsakega leta na Porcijunkulo. Na ta dan je prišlo v Novo mesto na stotine in stotine pobožnega ljudstva od vseh strani, celo iz
Žalostna gora pr! IVIokro-nogn, od koder je krasen razgled po vsej Mirenski dolini
gancev, ki jo je dal sezidati leta 1694 grof Paradajzer, ko je po Novem mestu in okolici morila kuga. Tudi to cerkvico si je izbralo ljudstvo za božjo pot, kamor prihaja na dan sv. Roka v velikem številu od vseh strani, da pobožno moli k zaščitniku zoper kugo in druge bolezni. Nekoč so prihajali sem ljudje kar v celih trumah. V prijetni gozdni senci so pekli janjce na ražnju in točili vino, medičarji pa medico. — Sv. Roka časte tudi po nekaterih drugih cerkvah, kamor roma večje število ljudi. Znana je tudi božja pot k Sv. Roku na Gor. Sušicah pri Dol. Toplicah.
V Soteski pri Dol. Toplicah je božjepot-na cerkev sv. Erazma, kjer so vsako leto trije romarski shodi: v postu na tiho nedeljo, šesto nedeljo po veliki noči in nedeljo po sv. Jakobu. Soteška cerkev je starodavna ter stoji nad temnozeleno Krko, ki teče tu v globoki gorski soteski, polni naravnih krasot. Cerkev je imela že leta 1396 lastnega duhovnika, o katerem pravijo zgodovinski viri, da je bil »magister Derkonis«, po rodu iz Kostanjevice, in je
Tri far© pri Metliki, sloveče po vsakoletnem veHkem žegna-nju
Bele Krajine in tudi iz Hrvatske. Zadnja leta se ta božja pot opušča, ker tudi v domačih farah domači župniki dele iste odpustke. — V Kapiteljski novomeški farni cerkvi so pod glavnim oltarjem shranjene relikvije sv. Feliksa. Na Feliksovo nedeljo, po 12. septembru pride počastit sv. Feliksa mnogo romarjev, največ Hrvatov, Jd
znamenita zaradi fresk in stropnih kaset, zelo lep pa je tudi baročni stranski oltar Kristusovega trpljenja. Sv. Erazem je storil mučeniško smrt, cesar Dioklecijan mu je dal iztrgati drobovje, zato se mu ljudstvo priporoča za pomoč v notranjih boleznih. — Na Krki-Videm pri Stični časte sv. Kozmo in Damjana in je starodavna bož-
| Ja pot, kamor soma vsako leto o liliiluiMt ln v nedeljo po goda m. Kosme ki Damjana več sto IjudL
Daleč naokrog je znam botja pat Zrn-
plaz pri Čatežu, kjer je romarska cerkev, posvečena Materi božji. Zaplaz ima 544 m nadmorske višine in je zelo priljubljena Is-letna točka, kamor vse leto prihajajo izletniki iz vseh krajev naše ožje domovine. Romanje na Zaplaz se vrši na Veliki šmaren, v petek po Velikem šmarnu in o binkoštih. Tu igrajo pobožni romarji v petek po Velikem šmarnu tudi »vrtec«. — Primskovo je ena najlepših m najbolj priljubljenih izletnih točk na Dolenjskem (592 m nad morjem). Sem redno prihajajo izletniki in tudi romarjev je vedno ob nedeljah in tudi delavnikih precej. Glavni romarski shod pa je na dan Marijinega rojstva.
Med daleč okrog znane ln zelo obiskane
božje poti na Dolenjskem se šteje žalostna gora v Mokronogu. Tik nad trgom stoji na prijaznem griču, odkoder je krasen razgled po Mirenski dolini proti št. Jan-žu in Trebeljnemu, lepa cerkev, posvečena žalostni Materi božji. Kdaj je bila cerkev dograjena, ni znano. Valvazor jo omenja leta 1670, najbrže pa je bila dograjena šele leta 1797, kakor je razvidno iz letnioe, vsekane na vratih na ženski strani. Glavni oltar je bil postavljen leta 1675 kot dar posestnika mokronoške graščine, barona Kaisela. Cerkev ima 28 »svetih stopnic«, izdelanih iz črnega marmorja, obok pa je poslikan s slikami Kristusovega trpljenja. — Verniki prihajajo iz cele Dolenjske, pa tudi od drugod. Največji shod pa je v nedeljo pred sv Jernejem, ko se zbere največ ljudi. Toda ne samo romarji, tudi drugi izletniki radi pohite na žalostno goro. — Pri št. Rupertu pa je Vesela gora z baziliko sv. Frančiška. Ta božja pot je nastala 1. 1773. ko je bila cerkev dograjena. Cerkveni shod se vrši vsako leto na angelsko nedeljo. Tu so tudi znani in dobro obiskani živinski sejmi.
Na Stopnem pri škocijanu je romarska cerkev Matere božje. Imenujejo jo tudi Dedno goro ali Srobotno goro. Sem romajo največ žene in dekleta. Cerkev ima štiri lepe oltarje. Ze v Valvazorjevem času je bila sloveča božja pot, kamor so prihajali celo Ogri. — 1219 m visoki dolenjski Kum, ki ga radi obiskujejo turisti in božjepotni-ki, ima dve romarski cerkvi: sv. Neže in sv. Jošta. Sem radi romajo poleg Dolenjcev in Belokranjcev tudi Hrvati. Največji shod je prvo nedeljo po sv. Jerneju. — Priznana vinska gorica Trška gora pri Novem mestu ima na svojem vrhu prijazno cerkvico Blažene Device Marije, kjer je vsako leto na Mali šmaren (8. septembra) dobro obiskan cerkveni shod, kamor pride že prejšnji dan mnogo romarjev. Na praznik Malega šmarna pa vozijo do vznožja vozovi in avtobusi številne potnike in romarje, ki potem peš nadaljujejo pot na goro. Tu se zbere vsako leto mnogo Novomešča-nov in ljudi iz bližnje in daljne Okolice. Od cerkvice na Trški gori je lep razgled po krški dolini in savski ravnini doli do Brežic in proti Hrvatski, zlasti pa je lep pogled na Gorjance.
Pod Gorjanci je fara Podgrad, ki ima najbrže ime po bližnjem gradu, ki je že popolna razvalina in je igral za časa turških napadov veliko in važno vlogo. Farna cerkev je tudi romarska cerkev, kamor so svoje dni Dolenjci, zlasti Podgorci izpod Gorjancev, radi romali, ki pa se v zadnjem času bolj in bolj opušča. — Ejv". Anton Puščavnik ima tudi svoje čestilce po Dolenjskem, kjer mu je posvečenih več cerkva. Znana je božja pot k Sv. Antonu nad Meniško vasjo pri Dolenjskih Toplicah, kamor pridejo v velikem številu njegovi častilci na njegov god 17. januarja in mu prinesejo v dar kranjskih klobas in svinjskih krač. — Sloveča božja pot je k Sv. Antonu Padovanskemu v štangi nad Litijo. Valvazor omenja v svoji knjigi »Slava vojvodine Kranjske«, da je položil temeljni kamen cerkvi leta 1677 stiški opat Maksimiljan. Omenia tudi čudeže, ki so se zgodili na priprošnjo sv. Antona, in razna ozdravljenja. Letno so tu trije shodi, najbolj obiskan pa je shod v nedeljo po sv. Simonu in Judi 28. oktobra.
Ribničani in Kočevarji najrajši romajo k Novi Štifti pri Ribnici, kjer je cerkev posvečena Materi božji, sezidana v čistem romanskem slogu. Ljudsko izročilo trdi, da so cerkev sezidali na kraju, kjer se je Mati božja prikazala pobožnemu kmetu Matiji Furlanu iz Sušja. Poleg cerkve je kapelica sv. Jožefa ter zgradba za stanovanje duhovnikov in prenočišča romarjev. Tudi tu so »svete stopnice«, ki so bile zgrajene leta 1780. Na vsaki stopnici je v marmor vklesana molitvica, ki jo pobožni romar izmoli, ko se plazi kleče navzgor. K Novi Štifti, kjer so vsako leto trije romarski shodi, romajo zelo radi Kočevarji, pridejo pa tudi verniki iz oddaljenih krajev celo iz Hrvatske. Prelep je od tod razgled po ribniški dolini in Kočevskem.
Zelo stara in dobro znana vsem Dolenjcem in Hrvatom je božja pot pri Treh farah pri Metliki, kamor roma vsako leto
Duce je nedavno nadziral prvo legijo Črnih srajc, namenjenih na vzhodno bojišče. Za slovo jim je spregovoril bodrilne besede, ki so našle odmev po vsem svetu. Kakor obširneje poročamo na drugem mestu, je Duce pravkar utrpel bridko izgubo: njegov sin Bruno se je ponesrečil pri Pizi z velikim letalom kot kapitan-pilot in je tako žrtvoval svoje mlado življenje na oltar domovine. Ves Italiji prijateljsko naklonjeni svet hiti Duceju in njegovi družini izražati
najiskrenejše sožalje
več tisoč romarjev. V zadnjem času ob tujsko prometni propagandi za Belo Krajino, prihajajo romarji tudi iz drugih krajev k Trem faram. — Najnovejša dolenjska božja pot pa je Novi Lurd pri št. Jerneju. Leta 1908 je o priliki obhajanja 501etnice Marijinega prikazovanja v Lurdu na Francoskem podaril samostan v Pleterjih šent-jernejski fari soho Matere božje, ki jo je izdelal samostanski brat, samouk in bivši
francoski vojak. Soho je leta 1888 blagoslovil grenobelski škof. Leta 1908 Je bila soha ponovno blagoslovljena, nato pa so jo v slovesni procesiji prenesli na Rakovnik pri št. Jerneju, kjer so jo postavili nad studenček, ki tam izvira. Kmalu nato so pričeli romati verniki, najprej posamič, pozneje pa kar v celih skupinah. Tako je postal Novi Lurd ena najznamenitejših dolenjskih božjih poti.
Bojni vozovi nekoč in zdaj
Epirski kralj Pir je namesto današnjega tanka skušal
porabiti slone
V sodobni vojni zavzemajo tanki poleg letalstva najpomembnejše mesto. O veliki sili, ki jo današnji strategi črpajo iz armade teh potujočih trdnjavic, nam najbolj nazorno pričajo številke, ki jih iz dneva v dan srečujemo v poročilih z bojišč. Samo na ruski fronti so Nemci, kakor smo te dni čitali v posebnem poročilu nemškega vrhovnega poveljstva, do zaključne bitke pri Smolensku zajeli in uničili nič manj ko 20.960 tankov.
Toda ideja oklopnega bojnega voza ni od danes, temveč sega nazaj skoraj tako daleč kakor umetnost vojevanja sama. že pred 2500 leti so vojskovodje poznali bojni voz, ki je imel v borbi isti opravek kakor dandanes. Njegova naloga je bila, da prodre v osrčje sovražne armade, napravi zmedo v njenih formacijah in načrtih, utre pehoti pot za napad in jo potem podpira v njenih operacijah. Zanimivo je, da se je prav na istem bojnem polju, na katerem so nemške oklopne čete v letu 1940. dosegle začetek francoskega poraza, že leta 1674. uveljavila v francosko - nizozemski vojni množica bojnih voz, ki jih je bil konstruiral italijanski vojni inženjer Ramelli. Bili so to blindirani bojni vozovi, ki so se lahko stavili po robu vsaki artiljeriji tistega časa in so bili sposobni, gibati se po suhem in po vodi. Odveč je bilo torej, da so tankovske amfibije, ki so se pojavile v sedanji nemški vojni proti Nizozemski, proglašali za novost. Bojni voz inž. Ra-mellija je bil okrog in okrog obdan z ostrimi rezili, da mu nihče ni mogel blizu, od znotraj pa je bil opremljen z najboljšim brzostrelnim orožjem, da je lahko 'divje sipal ogenj okrog sebe. Za današnjim tankom pa je zaostajal v dvojnem pogledu: njegov tempo je bil zelo počasen in njegova okretnost minimalna, ke?. njegovo gibanje upravljal en sam vojr-„ vozu s preprosto ročno pripravo.
Oklopne bojne vozove v pravem, čeprav ne povsem sodobnem pomenu besede so uporabljali že Kitajci, Asirci in Babilonci, Perzijci in Egipčani. Najstarejši kitajski zgodopisci pripovedujejo o silovitih bitkah, v katerih so kitajske vojske premagale sovražnika s pomočjo ogromnih voz, ki so jih pognali v sovražne vrste. Kitajski bojni vozovi so bili na konjsko vprego, a konje so pred sovražnikovim orožjem varovali dobro napravljeni oklepi. Prav tako so Feničani poznali tip napadalnega voza, kakršen je bil od nekdaj v navadi v deželah vzhodnega Sredozemlja. Perzijski kralj Kir je v vojni uporabljal bojne vozove, ki so se odlikovali po hitrosti kretanja na terenu.
Velik razmah je uporabljanje bojnih voz doživelo v času starega Rima. ž njim v sorodu je bila tudi sloveča »želva« rimskih legionarjev, ki so naskakovali obzidja sovražnikovih mest pod varno streho ščitov, katere so dvigali nad svoje glave tako, da so se dotikali drug drugega in so tvorili neprobojen gibljiv oklep. Spomina so vredni tudi znameniti sloni epirskega kralja Pira, s katerimi je hotel presenetiti Rimljane, a mu ni uspelo. Ko so Rimljani spoznali to eksotično bojno sredstvo, so se kmalu privadili ne samo na obrambo proti njemu, temveč so kmalu znali slone krotiti za lastne vojne namene. Posebno vlogo so zavzemali napadalni stolpi, v katerih so bili nameščeni številni lokostrelci in metalci ognja, da so z uspehom naskakovali sovražne postojanke. Pravi bojni voz starega Rima, s katerim so rimske legije dosegale slavne zmage na številnih bojiščih, pa je bil navaden bojni voz, v katerega je bil vprežen par iskrih, ognjevitih konj in ki so ga uporabljali drzni, izbrani rojaki; na oseh in ob straneh je bil ta rimski voz opremljen z ostrimi noži, ki so prizadevali silne rane vsakomur, če bi se bil drznil približati, in so bili prav zato najbolj uspešno sredstvo za prodor.
Vojna tehnika je v podrobnostih od stoletja do stoletja postajala popolnejša in strahotnejša, v splošnem pa so ostala stara načela in stara sredstva v rabi V srednjem veku so mestna obzidja naskakovali stari napadalni stolpi, a njih lesene stene so oblagali z usnjem in ščiti, da so krep-keje odbijali udarce, še daleč v srednji vek so se ohranile fantastične oblike stolpov in voz, da so vzbujali strah in grozo pri sovražniku. V novejši dobi je njih mesto zavzela artiljerija. V prejšnji svetovni vojni so se prvikrat uveljavili tanki, a bila je samo nekakšna generalna vaja zjmje. Bilo je treba skoraj 20 let presledka, da se je njih sila na današnjih frontah raz-besnela do neslutenega viška.
TENORISTI SO PAČ TAKI
Znamenit tenorist, ki je slovel zaradi lepega glasu in etične neumnosti, je sprejel prijatelja. Nu, pravega je dobil v pesL Temu je lahko na dolgo in široko razkladat in se hvalil o svojih uspehih na odrih in pri ženskah, o ssojih visokih honorarjih, o svojih načrtih, o svojih gostovanjih in o svoji bližnji turneji po vsej državi.
»Zdaj, dragi prijatelj, pa še ti kaj povej o sebi,a je naposled končal. »Kako ti je snoči v operi ugajal moj glas?«
mi bije srce te za vas. Iz vsega srca vas ljubim danes m vsak dan svojega življenja.
Ljubo.«
Djana se je razveselila, a obenem ji je biilo težko. Kaj naj mu odgovori? Ni mislila, da bo prišlo tako daleč, saj se je s ciganom poznala le nekaj dni. Vzela je papir in napisala:
»Pismo prejela, hvala. Nima pomena, da bi siploh kaj govorila, ker se itak ne bova Vpč srečala v življenju. Želim vam pa mnogo sreče na vaši življenjski poti. —
Djana.«
Ko je cigan po istem poštarju prejel nismo, ga je mrzlo spreletelo. čakal je prilike, da bi jo spet videl. Res je kmalu prišla iz hiše, a šla je take hitro mimo njega, da je ni mogel ogovoriti. Ko se je vračala. ji je dejal:
»Zakaj ste tako napisali, Djana?«
Njegov glas je zvenel žalostno, skoro jokaje.
»Ne vem, je že tako,« je odvrnila Djana.
Potem se nista več videla, kajti cigani so drugo jutro odrinili naprej.
Toda globoko sc mu je vtisnila njena podoba v srce. Zlagal je pesmi o njej, slavil jo je kot lepo. malo princesko, ki očara vsakogar, ki jo vidi. Živel je v neprestani misili na njo. — Tudi Djana se je večkrat spominjala lepega fanta A njegov obraz se ji je kazal le še v medlih obrisih, lasje so počasi izgubljali črnino, le oči so mu ostale še vedno žive in žalostne, kakor ko sita se videla zadnjič.
Poteklo je šest let. Djana, ki je bila prej še otrok petnajstih let. je postalo lepo. pa
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za
tudi pametno dekle. Pa vendar ne tako pametna, da ne bi billa še malo lahkomiselna zraven in je ljubila zabave in ples. — Malo pred Velikim Šmarnom je prišel v vas lep mladenič, kakšnih štiriindvajset ilet na pogled. Bili je na občini in je kmalu spet odšeL Drugi dan pa je pripeljal s seboj lep, nov ciganski voz. KaJcor pred leti, so se tudi zdaj cigani nastanili na sejmišču. Počasri so začeli postavljati vrtiljak. poleg tega pa še strelišče in cirkus To bo spet nekaj za vaščane!
Na večer pred praznikom so prišli ciganski godci »Pod lipo«. Lepega mladeniča pa ni bilo ž njimi. Ko so sedli za mizo, jim je Djana postregla Znani obrazi so se ji zdeli, spoznala je bila starega cigana. Tedaj se je po dolgih letih spomnila Ljuba. Spomnila se je pisma in bleska njegovih črnih oči. Toda saj ga itak ni bilo med temi, k: so sedeli tu za mizo in se r>ri-pravljali, da zaigrajo poskočno pesem.
Tedaj je vstopil v sobo visok, lep fant. Pogledal je po gostilni, nato je prisede! k ciganom. Marsikatero cko dekleta, ki so sedela s svojimi dragimi v krčmi, se je ozrlo vanj. Pa to ga ni motilo. Zdelo sc je, ko da nekaj nestrpno išče. V sobo je vstopila Djana in nesla vina ciganom. Fant se je začuden naslonil nazaj. Da. tudi ona ga je spoznala — saj to ni nihče drug ko Ljubo. Djana odide. Ljubo za njo. Toda danes ni boječ, kakor je bil pred šestimi loti. Pogumno stopi k njej i>n vpraša:
»Ali me še poznate, gospodična?«
»Še.« odgovori Djana.
»Jaz sem vseh teh ^est let odkar se nl-
koozordj »Jutra« Stanko Viraat. — Za
sva videla, želel samo, da spet ob išče m ta kraj. Verjamete, tako sem se zaljubil v neko dekle, da mi po šestih letih noče iz spomina. Zdaj sem sam svoj gospod, oče mi je prepustil vrtiljak z vsem. kar spada zraven. Takoj sem sklerrl. da vas obiščem, Djana. Da obiščem *isto dekle, na katero mislim že šest let in bom mislil do smrti. Čudovito, kaj ne da se ljubezen lahko tako dolgo ohrani, pa še brez vsake podlage po vrhu? Tudi jaz tega ne bi razumel, če ne bi vas danes spet videl pred seboj. Gospodična Djana. ljubim vas, kakor vas morem ljubiti le jaz. Verjemite mi, brez vas ne merem živeti. «
Da, govoril je iz srca, njegove besede so jo živo zade'e. Toda kaj naj mu odgovori? Najrajši bi mu uHla " hišo Toda tega ni mogla, cigan je stal pred vrati. Mučno ji je bilo in težko je spravila iz sebe teh nekaj besed:
»Kaj hočete cd mene?«
»Kaj hočem? Težko je to reči. Prav za prav hoteti ne morem nič. A ker ste me že vprašali, vas tudi jaz vprašam: kaj pač hoče zaljubi jen fant, ki ie že dovolj star za samostojno življenje, od dekleta, brez katerega ne more živeti? Odgovorite si na to vprašanje in imeli boste moj odgovor.«
Djana je pomislila. Ah. ona, razvajena Djana. ki je odbijala bogate ženine, pri katerih bi imela krasno življenje, ona naj bi se navezala na ubogega cigana, ki ni imel drugega ko hišo na kolesih? Ne. kaj takega si nihče ne bi mogel misliti. In tudi ona sama si kaj takega ni mislila. Pred leti, ko je bila še otrok petnajstih let. je mogoče
pomislila tudi na to, kako bi bilo, če bi sie poročila s ciganom. Skupaj bi hodila po svetu. Po vseh krajih te lepe Slovenije, pa tudi v druge, njej neznane dežele. Takrat ji ta misel prav za prav ni bila tako odvratna. Toda z leti se ji je pamet povečala in spoznala je, da to ni bilo in ne bo mogoče. Spoznala je, kako velik je prepad
Ljubo je že nemirno zrl na njo in na spreminjanje njenega obraza. Zakaj in kaj toliko časa premišljuje? Mogoče le njemu v korist? Djana pa mu je odvrnila:
»To, kar vi hočete, je nemogoče. Prosim, da me pozabite in srečno živiite z drugo.«
Pogledala ga je s prijaznim, mallo otožnim nasmehom, nato je odšla. Videla je še pcslednjič njegov obraz, ki ga je bog tako lepo in pravilno izdelal, njegove krasne, ko oiglje črne lase, ki so se medlo svetlikali ob luninem svitu. Vse to je videla zadnjič. In zdelo se je, da je zadnjič videla tudi te velike črne oči, ki so zrle še mnogo otožneje nanjo kot pred šestimi leti. Da, to bi pač vsakdo mislil, saj je stal Ljubo zadnjič pred njo. Toda ne, teh oči ni gledala zadnjikrat, te oči so jo spremljale vsak dan skozi življenje, ko da bi se bale za njo. In Djana jih je videla vsak večer, prav te oči. In vedno so jo gledale enako žalostno, a ta žalost je bila v»dno prepojena z nedopovedljivo ljubeznijo.
Kam pa je odšel Ljubo tisti večer, ko se je Djana tako na hitro posllcvila od njega? Ni odšel nazaj v gostilno, ampak na sejmišče, tja, kjer je stal njegov vrtiljak. Sedel je na travo in začel premišljevati. Bil je žalosten na smrt Ni iokall. saj največja ža-
lost se ne kaže v jolcu in solzah. Ko se jo nekoliko pomiril, je vzel v roke svojo prijateljico. ki ga ni nikdar zapustila in ob kateri je pozabljal trpljenje. Vzel je v rak« harmoniko in jo raztegnil. Hotel je zaigrati veselo pesem, da bi se raztresal. Začefl je igrati najveselejšo. ki jo je znal. Pritiskal je na gumbe, prav na tiste, iz katerih so razvije poskočna, vesela pesem. Toda kaj je to? Pesem, prav ta pesem je zvenela žalostno. In igral je, dokler se ni potolažil. Pozno v noč je zaspal. In sanjal je o lepi, mali princeski, ki očara vsakogar do smrti. In ta princeska, ki je tudi njega očarala, je bila Djana.
Zjutraj se je zbudil, a m ostal v vasi. Odšel je v gotzd. teman, kakor je bria mračna njegova duša. Preden so cigani odšli iz vasi, se je vrnil in odšel ž njimi ki nikdar več se ni vrnili v ta kraj.
V tujii deželi se je poročil. Vzeli je ciganko, ki so mu jo izbrali sorodniki aili pa se mu je sama izbrala — kdo ve. Ln živel je z njo. Vsi so mislili, da je srečen, pa ni bil. Mogoče vsaj malo, kadar se je spomnil lepe Djane.
Kajti večkrat je sedel v travo ki vzel harmoniko. Zaigral je pesem, da so vsi jokali. On pa se je vselej otožno nasmehnil. Ta pesem je bila tista, ki jo je igral ono večer, ko mu je Djana rekla strašno besedico: »Ne.« In ob tej pesmi se .je nasmehnil. Zakaj? Saj mu je vendar nekoč pokalo srce, ko jo je igral. Da, nasmehnil se je in mislil na Djano. Na Djano in njen lepi zadnji smehljaj. Na lepo malo princesko. ki očara vsakogar, ki jo kdaj vidi...
Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Fran