232
Kratkočasnice.
—  Neki bolnik posije po zdravnika in mu začne popisovati na široko in dolgo svojo bolezen, terpljenje in bolečine ter sklene ves nejevoljen svoje govorjenje takole: ^Gospod dohtarl imam že celo leto zdravnika, pa mi ni nič pomagal, ker bolezni ni do korenine prišel. Toraj vas prosim , da bi zastarano bolezen bolj z močjo prijeli, in jo, kakor pravimo, s korenino izruvali". Zdravnik, ki berž spozna, kje tiči korenina bolezni, mu odgovori: „Tudijezsem te misli in to hočem koj storiti". V tem vzame palico in udari po veliki z vinom napolnjeni steklenici, ktero je imel bolnik zraven sebe, da se je razletela na sto koscov. ^Mahnil sem po korenini bolezni — reče — sedaj vam bo pa kmalo bolje".
—  Neka skopa gospa ni hotla v cerkvi ne enega krajcarja v pušco dati; ko pa enkrat domu pride, vidi, da je prazen nje žep. ??Bog — pravi sama pri sebi — ni mogel pota k mojemu sercu najti; hudič je pa lahko moj žep našel.
—  Nekdo se čudi, kako morejo zvezdogledi poprej za sončni mrak vediti? Kaj se boš temu čudil? ga zaverne njegov sosed — saj je to celo leto poprej v pratikah že oznanjeno.                                                                   D—č.